|»ttl pr*|«nn: u
■tlo Mo naprej 26 K — h isoJ leta , 18 , — , HM , . 6,60, »met , 2.20,
? »pravalitva praJsMu: u
;»io leto uaprej 20 K — b »cl leta , 10 , — , 3etrt , , 6 , - . KMMC , 1 „ 70,
polilj a nje na dom 31 b na meiee.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in loMrat« (prejema upravnlitva *
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it 2.
Rokoplll se ne Trajajo,
nrfraukovana pisma se »sprejemajo.
Urednlitvo je t Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Uhaja vsak dan.iivzemSl
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
V Ljubljani, v soboto, 29. novembra 1902.	Letnik XXX.
LISTEK.
O ti »mračnjaki!"
Bil je neki profesor, ki je imel navado svoja predavanja zaljšati z opombami: »Duhovniki niso za nič! Ob kratkem, da se izrazim poljudno: Popje so sovražili od nekdaj znanost, umetnost in vsakoršen napredek; ljubili so in ljubijo le nazadek in temoto!"
Nekega dne po šoli pride k njemu dijak. Bil je vrl mladenič, duševno razpoložen, ki se ni dal lahko ugnati v kozji rog. Ta gre torej k profesorju in reče: „Gospod profesor! Bi-li ne hoteli biti tako dobri, da bi mi nekaj dvomov razrešili, ki me mučijo, kar poslušam Vaša predavanja."
„Zakaj pa ne, ljubi prijatelj! Radostno! O, prav rad! Kar na dan z njimi!"
„Samo nekaj vprašanj, gospod profesor! Kdo nam je ohranil stare klasike ? Kako da se niso pogubili tedaj, ko je srednjeveško barbarstvo poplavilo ves kulturni svet?"
„Menihi so jih v svojih samostanih pre-pisavali in jih tako rešili."
„Kaj, menihi?"
„Da, menihi, zlasti Benediktinci!"
„Ob, popje! Torej menihi so stare ko-
/ /
i AK a*, / .1
katere so provzročile to agitacijo in jej pripravile ugodna tla med slovenskim prebivalstvom.
Tu nosi glavno krivdo posvetna oblast, katera vpreza cerkvene kroge proti duhu katolicizma v svoj trdi politični jarem. O-glejmo si n. pr. razmere v Ricmanju!
To )e kaplanija, ki pripada župniji Dolina. V Ricmanju imajo vedno kaplana, ki ljudstvu \t6 stori. V Dolino hodi ljudstvo le v ženitvenih zadevah in po matično izpiske, ki se kolekujejo in se od njih plača taksa, svojemu kaplanu daje ljudstvo rado naturalije, odreka jih pa dolinski duhovščini, ki je ž njo le v zunanji zvezi, po pastora-ciji pa ločena.
Ker je ljudstvo v Ricmanju ubogo, ni hotelo dvojnega bremena prenašati. Temu bi so odpomoglo, ako bi cerkvena in posvetna oblaBt ustanovili novo župnijo v Ric manju. C kr. r.amestništvo, nameBtu da bi Ricmanje in Dolino rešilo iz te reprijet nosti, se je pa ustavilo ustanovitvi ricmanj-ske župnije, vkljub temu, da je bil ranjki škof Šterk za to Ponudilo je celo dolin skemu župniku žendarmerijo na razpolago pri pobiranju naturalij v Ricmanju. To je prvi razlog, da je jelo vreti v Ricmanju. To so izrabili izvestni agitatorji in začeli ljudstvo nagovarjati k uniatatvu, češ, potom bo • ste samostojni. Bira dolinska se jo sicer od pravila, a provzročeni ogenj se ni dal zadušiti.
Ali se naj opravlja služba božja v Romanju v latinskem ali v slovanskem jeziku, to se ima odločiti po papeževi naredbi, katera natančno določa, kateri kraji imajo privilegij slovanskega liturgičnega jezika in kateri ne.
Ko so Ricmanjci že mislili, da spadajo pod uniatskega škofa, je poslal kapit. vikar Petronio v Ricmanje kanonika Martelanca, ki je Riomanjcem — samim Slovencem — v njih cerkvi bral italijanski list Petronijev. To Je ljudstvo še bolj razburilo. Kanonik Martelanc je odšel v Trst, ne da bi bil kaj dosegel. Tudi ta velika napaka se zdaj maščuje. Ko je škof dr. Nagi poslal kaplanu dr. Požarju v Ricmanje pismo, v katerem
mu pise, da ima v Ricmanju še ta mesec prenehati staroslovensko bogoslužje, ako ne, da bode prestavljen, pa so začeli izvestni agitatorji pobirati podpise, s katerimi se ljud-Btvo obrača do razkolnega vladike zavspre-jem v pravoslavje.
Oglejmo si sedaj Rojan! Tu je znani župnik Jurizza, katerega je liberalni magistrat kot patron prezentiral le zato, ker trobi v italijanski rog. Prosili so mnogi zaslužni, vrednejši in starejši duhovniki, a magistrat je hotel le njega. Ko bi se bila cerkvena oblast uprla, bi bila izzvala proti sebi vojsko liberalnega židovstva in njegovega čnsopisja. In zgodilo se je žalibog, da je ordinarijat potrdil to prezentacijo v veliko nezadovoljnost slovenskega duhovstva. Žup-ljanom slovenske narodnosti seveda ni bilo ljubo, da je prišel Jurizza v Rojan za župnika. No, vendar so imeli z njim potrpljenje. Ali ko je začel Jurizia iz cerkve preganjati slovensko petje, ki je bilo v tej cerkvi od pamtiveka v navadi, jim je kri zavrela. Tako je bilo mogoče, razpresti med njimi agitacijo najprej za uniatštvo in potem za razkol.
V Trstu imajo Srbi v svojem jeziku službo božjo, Grki ▼ grškem; protestant je v nemškem, Slovencem ee pa niti pridigati ne sme v njih jeziku. Slovensko pridigo so pregnali iz cerkve sv. Antona starega in sv. Justa. V poslednji cerkvi se je to zgodilo pod ranjkim škofom sterkom; pa še so ga tožili v Rim laški nestrpneži, med njimi ljudje, od katerih bi se moralo pričakovati vse kaj drugega, da širi v Trstu panslavizem v cerkvah! To je bila nečuvena sramota !
In zunaj po škofiji ni nič bolje. Mnogo hrvaških župnij v zahodnem delu je že po-italijančenih. Kjer je bila še pred par leti hrvaška pridiga, se zdaj pridiga samo v italijanskem jeziku. — V župniji Grižnjan so v vseh vaseh sami Hrvati, le in looo je nekaj L*hov. Tam je bil za župnega upravitelja duhovnik, ki je znal hrvaški. No ko je kap. vikar Petronio to župnijo razpisal, je hitro prestavil onega duhovnika ter poslal
skoro ne more biti resnično? Popje si vse prilaščajo!"
„To se pravi, je že res. Frančiškan Ro-gcr Bakon je izumil te priprave, to pa je bil moderen frančiškan in ne kakor mrač-njak-kutonosec."
»Ti preklicani Bakon! Kdaj je neki živel ?"
„Leta 1292. je umrl."
„Bil je zelo zgodaj moderen, kajne ?"
„Še nekaj! Nedavno sem bral, kdo da je prvi učil nauk, da solnce mirno stoji, da se pa suče zemlja. To gotovo še Vi ne veste, gospod profesor."
»Kopernik!"
„Ne, gospod profesor! Ta kanonik ni bil prvi. Skoro sto let pred Kopernikom je to učil — kaj menite, kateri? — rezenski škof Regiomontanus (f 1476.)!"
„Mogoče!"
»Oprostite dobrotno! Zakaj se pravi dobi, ko so znanosti, umetnosti in slovstvo prav posebno cveteli, zlata doba Leva X. ?"
»Zakaj? Ker je bil Lev X. poseben na-klonjencc učenjakom, umetnikom in slov-stvenikom tedanjega časa."
„Kaj, Lev papež in zajedno pospeševa-telj vseh kulturnih pridobitev?"
tja laškega, ki ne zna niti besede hrvaškega, da je dobil to župnijo. Ta laški duhovnik pridiga samo laški, a v cerkvi so skoraj sami Hrvatje. Tudi v šoli katehizuje samo laški. Sla je deputacija Hrvatov k škofu dr. Naglu prosit ga, da bi bs jim pridigalo v njih jeziku. Skof jim je reke), da se bo dal informirati in potem Btoril svoje. Vmešče-nega župnika sicer škof brez kanoničnega vzroka ne more odstraniti, a znanje jezika, ki ga govori ljudstvo, je pred vsem potrebno za duhovnika, in za to se ima brigati cerkvena oblast.
Ravno tako so naredili z Opertaljem, kjer je dekanija in župnija hrvaška, le in loco je nekaj Lahov. Petronio je skušal slovensko duhovnike iz Trsta prestaviti, dasi znajo po 3 do 4 jezike, ter jih nadomestiti z laškimi, ki znajo samo laški. Po deželi je premestil slovenskih duhovnikov 60, a laških komaj 6. To dela slabo kri in pripravlja tla liberalizmu.
Vemo, da je jako težko, iztrgati se vodilnim cerkvenim krogom v Trstu iz spon italijanskega nacionalizma, saj je vzduh tržaški ž njim nasičen in privadila se je tudi vlada že tako, da ne čuti več niti njegove škodljivosti proti državi. Poleg tega se znajo Italijani, tudi če so liberalni čez ušesa, proti cerkvi vesti dostojno. Če hočejo Italijani od cerkve kaj doseči, jim ne pride na misel, da bi grozili z razkolom — ravno nasprotno : takrat poudarjajo svoj »klerika-lizem« in si znajo na lep način izposlovati vse. Vendar vkljub temu je neobhodno potrebno, da so na odločilnem mestu v Trstu, če tudi s težavo, sprejme brez ovinkov, odločno in dosledno, načelo narodne enakopravnosti v vseh cerkvenih zadevah. Ako škofje na Francoskem zdaj proti vladi branijo celo bretonsko narečje, ki nima niti literature niti bodočnosti, a se opirajo pri tem na zakon naravnega prava, ki pravi, da se mora ljudstvo poučevati v jeziku, ki ga razume, — tem bolj je dolžnost cerkve zdaj v Trstu, da proti poganskemu krutemu nasilju brani prej od najvišjih cerkvenih oblastnij toli odlikovani slovanski jezik.
» Zdi se mi, dečko, da me hočeš poteg-diti ? "
„Bog obvaruj! To so le dvomi, dvomi, neznosni dvomi! Jaz bi jo popom rad zagodel, da so sami nazadnjaki in mračnjaki, toda ti dvomi mi ne dado mirii. Pa, jeli res, gospod profesor, da je brezplačne narodne šole otvoril de la Salle!"
»Da, Francoz de la Salle!"
„Mašnik de la Salle ?"
„Mašnik!"
»In da se je za gluhonemce zavzel prvi Španec Pedro de Ponce in za njim de 1'
Epče!"
„Da, Španec de Ponce in svečenik 1' Epče!"
„Mcnih de Ponce in svečenik 1'Epče?"
„Ne bodite hudi, gospod profesor! Saj midva nisva kriva, da popje v zgodovini kar nočejo mirovati. Prosim, tudi tole sem še bral: Ne zadosti, da jc menih Bertold Schwarz iznašel smodnik, menih Guido d' Arezzo sekirico in temeljna pravila blago-glasju, neki menih od Tegenskega jezera (von »Tegernsce") na Bavarskem okoli 1. 1000. slikanje na steklo, da je jezuit Cava-lieri (1747.) odkril polihromijo, jezuit Sccchi spektralno anali'u —•
Štev. 275.
"Vabilo na naročbo.
S I. decembrom se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
▼elja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron Pol leta 10
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h
Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan veljd:
Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 b
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
ZJpravništvo ,,Slovenca".
Tržaške razmere.
Najdragocenejši zaklad cerkve in neobhodno potrebni pogoj za njeno uspešno delovanje je svoboda v izvrševanju njenega poklica. V naši državi še dandanes ni premagano načelo jožeflnstva, katero podreja cerkev raznim vplivom, ki nameravajo vse drugo prej, kakor podpirati jo v izvrševanju njenega svetega zvanja. Te nesrečne razmere so povzročile tudi v Trstu oni žalostni nered, ki je kriv zdaj tamošnjih homatij. Pred vsem dajejo patronatne razmere liberalnemu magistratu preveč priložnosti in moči, da se vtika v stvari, do katerih ima po naravnem in božjem pravu pravico edino le cerkev. In ker je zdaj politična moč v italijanskih rokah, se ni čuditi, da je razdiralno delo liberalizma hkrati tudi prepojeno z iredenti-zmom.
Prošle dni smo z vso strogostjo in odločnostjo obsojali neodkritosrčno in pogubno agitacijo, s katero hočejo nekateri odtrgati slovensko ljudstvo od katolicizma in ga potegniti v razkol. A ravno tako odločno moramo udariti tudi po nezdravih razmerah,
dekse prepisa vali in nam jih tako ohranili? To je bilo pač težavno delo, kajne? In sa-moobsebiumevno, vsled knjižničnega prahu so dobivali jetiko? Kajpa, seveda! Ne-li to je bilo še takrat, ko vladarji še celo svojih imen niso znali podpisavati? Čudni časi in čudni ti menihi, da se jim je ljubilo črko za črko iz Livija, Cezarja, Cicerona, Virgilija prepisavati in vrhtega še iz Properca, Ti-bula, Ovidija .... itd. Pa kakšni ti kodeksi so! Skrbno pisani — kakor slikani, in začetnice so pravcate umetnine! O, ti popje! — Čakajte, gospod profesor! Ali je res, da bi brez popa tudi Kolumba in Vaško de Gama ne imeli? Neki menih, fra Mauro, pravijo, da je leta 1450. ono imenitno karto narisal, koja je Kolumbu misel vzbudila?"
,Je res, toda tako karto bi bil narisal lahko tudi kdo drugi."
„Tosezna! Zakaj naj bi le popje imeli take pametne misli? Čujte! Tudi to sem či-tal, gospod profesor, da jc namesto nerodnih rimskih številk vpeljal neki papež arabska čisla v aritmetiko?"
»Papež Silvester II. jih jc vpeljal. Seveda bi bil to tudi kdo drugi storil, ko bi se ne bili papeži vedno rinili v ospredje!"
»Tudi pravijo, da je daljnogled in drobnogled neki pop iznašel. Vendar to vsaj že
Mi smo tega mnenja, da notranje cerkvene stvari ne spadajo direktno pred diskusijo političnih strank. A ker so tržaški Slovenci postavili ravno cerkvene stvari v ospredje vsega političnega boja, žito smo jim dolini, povedati svojo misel glede teh njihovih zahtev. Mišljenje vodilnih mož nam ni znano drugače, kakor iz »Elinosti«. In o tem listu moramo reči, da je v cerkvenem oziru zastopal vedno najbolj nesrečno stališča. Brez jasnosti niha ta list sem-tertje med liberalizmom in med uniatstvom in počenja vsa mogoče, kar mera Slovence pripraviti ravno v cerkvenih zadevah ob ▼es ugled. Glavna smer jej je plitev liberalizem, in izpočetka se je že videlo, da je bilo vse bobnanje ob »sveto Katoliško Uni-atsko Cerkev« le hinavsko, zunanja verska oblika brez prepričanja, agitatorično orodje, ki sa vzame v roke le zato, ker je masa ljudstva krščanska in se med nje de ne more priti z brezkonlesionalnim liberalizmom. Ta vtisek je delala »Edinost« vedno, in to jo za tržaške alovence najbolj škodljivo.
Naj bi se vendar osnovala odkritosrčna krščanska organizacija v Trstu v demokratičnem, socialnem smislu! Ta bi združila dobromisleče Slovence trdnejše med seboj, bi vzgojila ljudstvo, bi ga dvignila moralno in politično, in kot krščanska stranka bi stopila lahko pred cerkev in zahtevala pravic. Mi smo stali ob strani tržaških Slovencev, ko so nas napadali in zbadali, in smo k večjemu zavračali le tega ali onega sitneža, čaje postal preveč nadležen. Tem bolj bi se sklenili, ako Tržačani izvedo naš nasvet, bi se med seboj podpirali, in s tem — to trdno upamo — bi se tudi na cerkveno političnem polju dalo marsikaj doseči tržaškim Slovencem.
Sprava in Jugoslovani.
Dunaj, 28. nov.
Zbornica je prazna, v stranski dvorani pa sede zbrani člani nemškega odbora, ki naj sostavi pogoje za spravo s Cehi. Mero-dajni zastopniki nemškega prebivalstva na Češkem se resno bavijo s Bvojo nalogo, dobro vedoč, da bodo njihovi predlogi imeli odločujoče posledice za vso državo. V njihovih togah je mir ali nadaljni boj. Češki poslanci, s katerimi soglaša tudi konservativno veleposcstvo, so v zadnjem času pokazali rasno voljo in trden sklep, da je redno delo v zbornici le tedaj mogoče, ako jim vlada dovoli češki notranji jezik. S tem dejstvom računajo vlada in zmernejši nemški poslanci iz planinskih dežel, ki so pritiskali na Nemce s Češkega, da sestavijo svoje spravne pogoje.
Vaa politična javnost z največjo pazljivostjo zasleduje dogodke v nemškem taboru in nestrpljivo pričakuje stvarij, ki morajo priti. Morda ne pretiravam, ako rečem, da se bliža teden velevažne odločitve.
Dvojno je mogoče. Ali Nemci stavijo pogoje, katere Cehi kratko odklonijo, ali pa jim zgrado zlat most do spravnih pogajanj. V prvem slučaju spravijo v največjo nevarnost parlament in ustavo. Sicer so mnogi v nemških vrstah, ki so se že sprijaznili s § 14. in se tudi absolutizma ne strašijo. Tolažijo se namreč z mislijo, da absolutizem v Avstriji more biti le nemško liberalen in bi-rokraško-centralen. Toda ustava, ta je ljubeznjivi otrok nemških centralistov, dragocen biser, ki ga vendar ne smejo zastaviti v bazardni igri. In če Bedaj sprava splava po vodi, vzame povodenj tudi ustavo. To jih straši, to jim vsiljuje pomisleke. Ako s tega stališča sklepamo na predlogo, smemo trditi, da bodo Nemci voljnejši, ker bi sicer morali na gori in doli odgovarjati za slabe posledice.
Predlogi nemških strank bodo ,'torej skoraj gotovo taki, da jih Cehi ne bodo mogli »a priori« odbiti. Posledica bodo na-daljna pogajanja, ker tega ne more nihče pričakovati, da bi si C?hi in Nemci takoj kot dobri sosedje segli v roko ali se celo objemali kot bratje. Pa tudi Cehi morajo biti previdni glede taktike, da si ne onemogočijo stališSa.
Iz tega pa sledi, da je z ozirom na vse okolnosti mogoča le premirje mej Cehi in Nemci, ker sprava more dozoreti le tekom let Pozabiti ne smemo, da Cehi zahtevajo popolno, mehanično ravnopravnost z Nemci na Češkem in Moravskem. Ako sedaj dobe notranji uradni jezik, s tem ni Se rešeno češko-nemško vprašanje. Ž-j druga zahteva, češko vseučilišča v Brnu, spravi zopet nemški tabor po konci. Skratka : vsak češki napis ali češka šola more biti nova „celjska afera".
S tega stališča moramo tudi presojati češko nemška spravna pogajanja. Mej Jugoslovani je namreč jako razširjena misel, ki ima tudi mej poslanci več zastopnikov, d a se more sprava mej Cehi in Nemci dognati le naškodoin račun Jugoslovanov. Ta pesimizem ni brez vsacega temelja, saj je, če Bmem rabiti priproBti pregovor, vsacemu srajca bližja, nego suknja. Toda že gori sem omenil, da je še dolga pot do popolne sprave mej Cehi in Nemci, in na tej poti bodo češki poslanci še vedno potrebovali zaveznikov v boju za narodno ravnopravnost, Ia ko bi tudi češki poslanci iz katerihkoli vzrokov v zbornici sklenili koalicijo z nemškimi levičarji na škedo Jugoslovanov, obsodil bi jih češki narod, obsodila javnost, češ, da so zatajili vso svojo politično preteklost. Tega no Bmemo in ne moremo prisojati češkim politikom, dokler nimamo dokazov.
L narodnega stališča moramo le odobravati neizprosni boj češke delegacije proti germanizaciji in ziotemu, v katerega ozračju bujno prospeva nemška birokracija. Cehi so bili in so prednja Blovanska straža in naj-
„Dosti tega! Že vidim, da me imaš za norca! Grom in strela!"
„Prav, saj res! Prvi strelovod tudi ni naredil Franklin, marveč že 1754. premon-stratski menih župnik Prokop Diviš! To ima celo Kurschner v svojem naučnem slovarju !"
,Jezik za zobmi, klcpetelja."
„Oh, največji jezikovni umetnik našega časa je bil pač poliglot kardinal Mezzo-fanti!"
„Ti nazadnjak!"
„0 ne! Največji nazadnjakovalec je bil najslavnejši paleograf devetnajstega stoletja, kardinal Mai. Ta nam je Palimfeste odprl."
„Dosti bedarij! Glej da se mi izgubiš!" (Orig.: Schau, dass du weiter kommst!)
»Takoj! Toda v katero smer? To Vam gotovo more povedati le dijakon Flavij Gi-via. On je okoli 1. 1300. kompas izdatno popravil!"
„Tebi se možgani smodč!" (Orig.: Du bist hirnverbrannt!)
„Kako, če sem se vžgal, potem je treba brizgalnice, da ne nastane požar. Brizgalnice so vpeljali najprej beli menihi, Cistercijanci, in pariški kapucini so bili tja do 17-ega stoletja ognjegasci pariški."
„Če mi nisi tiho, boš letel ven!"
„Kam, gospod profesor? Morebiti v zračne višave? Prav res! Prvi zrakoplar je
izumil že 60 let pred Montgolfierijem menih Bertold Gusmac, ki se je vzdignil z zrako-plavom 1. 1720. vpričo vsega portugalskega dvora kvišku. — Kaj si zbrisujete naočnice, gospod profesor? Te so tudi popovska iznajdba! Naočnice je iznašel v trinajstem stoletju dominikanec Aleksander Spina! — Se Vam tako mudi, da gledate na uro? Tega bi sploh ne smeli, ura je iznajdba popov! Prvo uro imamo od cerkvenega pisatelja Kasijodora (f 505.) izboljšal pa je to iznajdbo Gerbert, poznejši papež Silvester II., katerega sva bila že omenila. Prvo astronomično uro je sestavil opat Richard VVallinfort leta 1316. — No, sedaj pa grem! Že gorč pli-novke. Samo to še, gospod profesor! Gotovo še ne veste, da so plinovo luč jezuitje iznašli, ti „natio lucifuga!" Čisto gotovo so jo iznašli jezuitje in jo vpeljali vprvič 1.1794. v Stonyhorstu na Angleškem. Jezuit Dunn pa je napravil 1.1815. v Prestonu prvo plinsko družbo. — Z Bogom, gospod profesor! Blagovolite oprostiti! Kaj, kolo imate tudi? To reč je izmislil svečenik Pianton, ki se je že 1. 1845. s kolesom vozil. — Lahko noč! Prosim še enkrat oprostite! Kar je res, ostane res! Le resnico gov6ri zgodovino-slovec!"
Dijak pravi še „z Bogom", gospod pro-fosor pa ne reče nič.
Emmanuel-Kalender 1903.
močnejša obramba proti vsenemški povod-nji. V istem trenoiku, ko bi Cehi podlegli, *grne se tudi nad nami nemško valovje. Zato je bilo za slovensko-hrvatske poslance, izvzemši prehodno koalicijsko dobo, vedno kot vodilo in načelo, da hodijo vsporedno s češko delegaoijo. Ako Cehi napravijo predor v nemško trdnjavo in gaz do ravnoprav-nosti, potem se vlada tudi jugoslovanskim zahtevam ne bode mogla dalje ustavljati.
Po tem načelu so jugoslovanski poslanci tudi od leta 1897 uravnavali svojo taktiko, isto vodilo velja tudi za »Slovansko zvezo«. Zato se nam popolnoma neumestni — da ne rabimo primernejšega izraza — zde zadnji opomini v slovenskih listih, da naj »Slovanska zveza« pokaže tudi »slovanska dejanja«. Naj gospodje, o katerih rodoljubju nikakor ne dvomimo, povedo in naštejejo »slovanska dejanja«, katera naj izvrše poslanci. Ali naj se »Zveza« veže z onimi, ki v domovini podpirajo »protislovanski zistem« ? Torej le maio več politične treznosti in nepristranske sodbe!
Na drugi atrani zopet žele slovenskim poslancem »polne roke«. Da, kdo bi imel rajše »polne roke« za razne malkontente, ko ravno slovenski poslanci. Toda »malkon-tentje« gotovo ne poznajo raznih ovir in težav, ki jih imajo poslanci na vsak korak. A dokler bode staro-avstrijska birokracija kot polip s tisočerimi kremplji objemala državo, tako dolgo bodo slovenski poslanci le tla-čani raznih malkontentov.
Učitelji in šola na k meh'h.
m.
V prvih dveh člankih sem naglašal, da šola na kmetih doseže svoj namen, ako nauči kmetsko mladino brati, pisati in za vsakdanjo potrebo računati. — Za dosego tega pa zadostuje fakultativni šestletni obisk vsakdanje šole. Poleg tega pa smatramo strokovni pouk v kmetijstvu in sadjarstvu za glavni predmet ponavljavne šole. Seveda so kmetom glede šole roke vezane, dokler ostane sedanji šolski zakon nespremenjen. Upajmo, da sedanje homatije v državi prenehajo in da pridejo v državni zbor praktični ljudje, ki šolskega zakona ne bodo smatrali za nespremenljivega in bodo rekli, da kmetu sodi drugače urejena šola kakor tr-žanu ali velemeščanu.
Ko otrok dovrši ljudsko šolo, je izobrazba za kmetskega otroka navadno končana. Otrok pomaga sedaj doma pri delu in ko ima 15 ali 16 let, tedaj pričenjajo tudi pri kmetskem fantiču takozvana „flegcljahre". — Čuti v sebi mladost in prostost. In ta mladost je večkrat prešerna. Ko gre v cerkev, zapali si na skrivaj svojo „cigaro" ali „cigareto" in gre kakor baron. Sevč da se zgodi, da tak fantič ima misli ne na nekdanjo šolo, ne na branje, ne na pisanje. Pomi-luje svoje mlajše vrstnike, ki morajo še v ponavljavno šolo. Njemu ni treba tega, in je večinoma že vse — pozabil, kar se je naučil. Malo pisati, malo brati zna še, pa, čez nekaj časa bo morebiti še to pozabil. Da tak prešeren fantič gre samozavestno mimo učitelja in večkrat ne sname klobuka pred njim, je bridka resnica.
Tu tiči zlo, da ta mladina, ki izstopi iz šole, nima nika-kega stika več ne s knjigami ne s kako drugo naobrazbo, Od tod žalostna resnica, da je, vzlic tridesetletni dobi nove šole, še mnogo analfabetov.
In zato je domoljubov dolžnost, da ne izgube zveze z mladino, ki je zapustila šolo, ampak so žnjo v duševni dotiki potom iz-obraževavnih društev in knjižnic. Ako prešerni mladeniči 17. ali 18. let popivajo, preklinjajo in razsajajo, ni pisati vsega na rovaš nemirne mlade krvi.
Ustvarimo na kmetih z izobraževalnimi in drugimi mladeniškimi in dekliškimi društvi drugačen milleu in zvabimo tja vsaj polovico mladine, da saj dobri ne zaidejo na napačna pota.
Da istina! Mnogo se je storilo zadnja leta glede tega. Mnogobrojne Marijine družbe, kjer se deluje na trezno nravnopobožno življenje in imajo svoje krožke za varčevanje, so neprecenljive vrednosti. Naj te družbe liberalna surovina napada in zasmehuje kolikor hoče, pustimo ji to.
Vendar Marijine družbo goje v glavnem le religijoznost. Pojdimo še nekoliko dalje
in snujmo izobraževalna društva in knjižnice vseskozi v vsaki slovenski fari.
Dajmo mladini razvedrila in pouka, kot nadomestilo za sedanjo zabavo v gostilni in pri plesu. — Jaz za svojo osebo sem prepričan, da popivanja in tistega plesa, pri katerem se večkrat vina korajžni fantje tudi s pestmi in koli zabavajo, ne odpravimo tako hitro. Ali omejimo tako zabavo, ako onim, ki so dobre volje, nudimo lepšo, plemenitejšo, v izobraževalnih društvih. —
Spominjam se iz svojih mladih let, ko ni bilo o takih društvih niti govora, in že takrat je mlade fante in tudi druge farane domači župnik ob nedeljah, jedno uro pred popoldansko božjo službo, zbiral v šolskih prostorih in kaj novega iz „cajteng" povedal, ali kaj o kmetijstvu ali sadjarstvu. Ali bi ne bilo dandanes kaj takega mogoče in sicer po načrtu izvrševati?
Ko je letos naša „kršč.-soc. zveza« začela zistematično delo, da se ustanovi po vsi naši slovenski domovini in v vsaki fari izobraževalno društvo, pozdravil sem to lepo misel radostnim srcem.
Tako je lep del narodne izobrazbe pričet in sicer najvažneji del. lzobraževavna društva bodo nekako nadaljevanje ljudsko-šolskega naobrazovanja. S temi bo poskrbljeno, da mladina šoli obrasla ne pozabi brati in pisati. Vzbujal se bo verskonravni, este-tični in nravni čut ljudske duše, dušili pa se bodo slabi instinkti, kakor razgrajanje, pijančevanje in ponočevanje.
Kot prepričan katoličan naglašam, da se naobraževavna društva morajo naslanjati na ona načela, kakor jih naglaša tudi ljud-sko-šolski zakon, namreč verskonravska načela. V okviru teh načel pa se daj kolikor mogoče veliko prostost. Voditelji naobraže-vavnih društev morajo vpoštevati, da skup-Ijajo v svoj krog deloma mladino, živahno mladino, ne pa samo resne, skrbi in skušenj polne, zrele može. —
Sicer pa nimam namena niti poklica dajati glede izobraževavnih društev kakih svetov. Moj namen je le pokazati, da so izobra-ževavne družbe te ali one oblike, eminetno važen kulturen činitelj na kmetih.
Zato pa kličem vsem prijateljem slovenske kmetske mladine: Snujte bravna ali iz-
obraževavna društva na kmetih na podlagi krščanskih načel. Verskonravno naziranje naroda slovenskega je neločljivo od sedanje narodne individualnosti. Utrdite mu še to naziranje, izobrazite njegovo mladino. — Tu je mesto ne samo za duhovnika ampak tudi za učitelja; za oba, ako sta prava učitelja in prava prijatelja slovenskega kmeta.
Lalii in vlada.
Vodstvo tržaškega političnega"; društva „Patriau je poslalo tržaškim poslancem spomenico, v katerej zahteva, da morajo na vsak način glasovati proti vladnim predlogam o vojaških novincih in civilni listi. Po svojem znanem prepričanju bi pa noben Lah ne smel glasovati za večje število avstrijskih vojakov in za večji donesek avstrijskemu dvoru, in če bi Lahi za kaj takega glasovali, nehali bi biti Lahi, ker s tem bi se odpovedali Rimu in bi jih še bratci v kraljestvu okrcali, da ne delajo patriotične laške politike, ter morda cel6 izobčili iz narodne laške družine. Vzemimo, da niso laški poslanci na Dunaju nikakor navezani na vlado, da bi morali glasovati za njene predloge; v tem slučaju bodo glasovali vsi proti, kakor en mož. Tu pa nastane vprašanje do pl. Kor-berja, s kako pravico podpira laške zahteve na našo škodo, če so mu laški poslanci nasprotni ? — Ker pa lazijo laški poslanci zeld ponižno okoli ministerskih miz, ker se je vlada sama potrudila, da so prišli ti njeni ljubljenčki na Dunaj, potem si pa že smemo misliti, da imajo vezane roke in da bi utegnili glasovati za vlado. Kaj porečejo na to njih volilci? Volilci morajo nastopiti proti svojim poslancem in mandati sedanjih laških poslancev so šli. Vsekakor bo zanimivo to glasovanje, če pride do istega.
Hrvatski deželni zbor.
Hrvatski dsželni zbor se je sošel pred-včeranjim k izrednemu zasedanju. Vlada mu je predložila šestmesečni budgetni provizorij, načrt o podaljšanju financielne nagodbe z Ogrsko za dobo enega leta ter nekaj manjših predlog, Odbor Brbskega cerkvenega kongresa prosi, da se priznajo srbski cerkvi
enake pravice s katoliško in da se ji premeni ime v arbako-pravoslavno, ter za pravico javnosti srbskemu učiteljišču. — Isti dan zvečer se je sošel finančni odsek ter brez posebnih razprav ustregel na celi Črti vladni želji. Le poslanec dr. Frank si je do volil nekoliko kritike ter izjave, da ne more zaupati oni vladi, ki vlada s pomočjo izjemnih zakonov, prekega soda in drugih omejitev svoboščin. Odgovarjal mu je na kratko samo ban, ki ni znal ali hotel drugega odgovoriti, kot da so državne potrebe tudi ljudske. — Odsek je že včeraj predložil ple-numu svoje poročilo, razprava pa se prične šele v ponedeljek.
Trgovinska pogodba z Italijo.
Bivši laški minister za zunanje pcsle Cappelii, ki je sedaj predsednik kmetijske družbe, je rekel, da bo Italija, ako jej Avstrija dno 31. dec. 1902 odpove sedanjo trgovinsko pogodbo, zahtevala od Avstrije sledeče: povišanje carine od vsakega konja od 40 lir na 100 lir in carino na avstro-ograki les. Sedanja vinska klavzula, je rekel Cap peli, daje Italiji vsako leto 9 milijonov lir dobička. V Italijo pride vsako leto 40.000 konj in od teh jih je samo iz Avstro Ogrske 37 tisoč.
Italija v Albaniji.
Iz Janine poročajo, da je vpliv Italije v Albaniji in v Epiru vsak dan večji. Italija je spravila svoje izdelke v najbolj oddaljene gorske vasi, kamor ni mogel še dosedaj noben drugi evropski izdelek. Laški trgovci kupujejo po vaseh kmetijske pridelke in jih prevažajo v Italijo, na Grško, Avstriji — Kaj pa Avstrija? — Najbrže študira težko slovensko šolsko vprašanje.
ljudsko šolstvo v Švici.
Minulo nedeljo se je vršilo po vsi bvici važno glasovanje glede izpremembe enega člena ljudskega šol. zak. Stvar je bila namreč ta le: Zvezna vlada je svojedobno naročila posamnim kantonom, naj skrbe za zadoBtni ljudsko-šolski pouk. Po nekaj letni dobi se jo pa osrednja vlada prepričala, da mnogi kantoni ne morejo izpolniti te svoje dolž nosti, ker jim primanjkuje v to svrho potrebnih sredstev. Ugibali so merodajni krogi dolgo časa o tem, kako bi se odpomoglo temu nedostatku, pri vsem tem pa niso hoteli poseči po sredstvu, ki jim je bilo na razpolago: prevzeti posamne šole tudi v financielnem oziru v svojo eskrb. Odredili so namreč glasovanje o tem, da naj cela Švica pomaga posamr>im kantonom vršiti šolsko dolžnost, graditi in razširjati šole in zboljševati plače učiteljem. Ta predleg je obveljal pri tem ljudskem glasovanju z 277.000 glasovi proti 77.000. 8 tem bo toraj pomagano nekoliko posamnim kantonom, obenem pa dobi osrednja vlada še mnogo večjo oblast na kantonalno »svobodno« šolstvo, ki je že itak ped državnim vodstvom.
Angleški kramar.
Iz Londona poročajo: Sir E. M. Satow, angleški poslanik na kitajskem dvoru v Pe-kinu, i apustil je Kitajsko in šel na Angleško, kjer ostane celih šest mesecev. Ta nenavadno dolgi dopust ima političen pomen. Dolga odsotnost poslanika je znamenje vedno rastočega vznemirjenja angleške vlade radi razmer na skrajnem vztoku, ki so se za Angleže v zadnjem času zelo poslabšale. Satow se mora osebno in dolgo časa raz-govarjati v Londonu v ministerstvu za zunanje posle, da bo mogel potem na vztoku energičnejše nastopati. Angleška vlada, ki je imela nad tri leta obilo posla v južni Afriki in je morala biti ves ta čas zelo ponižna na Kitajskem, pripravlja se Bedaj z vso energijo, da si vsaj deloma zopet pridobi izgubljena tla v Kini. Upajmo, da pride prepozno!
Beda armenskih izselnikov.
V nepopisni bedi se nahaja sedaj ob rusko turški meji več desettisoč vsega imetja oropanih armenskih izselnikov. Pred nekaj meseci bo v svoji obupnosti radi turškega trinoštva ti ubožci posegli po Bkrajnem sredstvu ter pobegnili čez mejo na rusko zemljo, v nadi, da tu najdejo varno zavetje in vsaj skromne pogoje za nadaljnji obstanek. Toda varali so se. Vlada kneza Galičiaa jim je narekovala take pogoje, da jih tudi v skrajni
sili niso mogli sprejeti, in niti onih 40 000 rubljev, ki bo jih jim zbrali za prvo pomoč v Rusiji prej naseljeni Armenci, ni hotela vlada porabiti v njihovo korist. V takem neznosnem položaju so bili prisiljeni vrniti se nazaj. Toda vrnitev jim je zabranjena, ker mejo skrbno čuvajo turški vojaki in nikogar ne puste čez njo. V najhujši kavkaški zimi čakajo sedaj rešitve ti ubogi armenski izselniki, a nihče se jih ne usmili. Če jim ne dojde od katerekoli strani nagla pomoč, bodo tisoči izmej njih, posebno pa otroci in bolniki, postali žrtve neznosnega položaja.
Ministerska kriza na Itumunskem.
V Bukareštu imajo ministersko krizo. Odstopila sta minister za notranje zadeve Pollade in minister domen Aurelian. Kralj je ostavko sprejel, ni jima pa še detinitivno določil naslednikov. Prvega bo bržkone na-sledoval predsednik poslanske zbornice Fe-reebide, drugega pa Ponumbaru ali pa Dju-vara. S tem pa seve še ni rečeno, da ostanejo na krmilu vsi oetali člani rumunBkega kabineta. Položaj je tak, da Stourdza sedaj še sam ne ve, kako jo bo izvozil. Oba od-Btopivša ministra Bta žrtvi položaja, ki ga nista sama ustvarila. Morda pridejo sedaj na vrsto pravi povzročitelji, mej temi posebno Stourdza.
Važen čin kolumbijske republike.
Pred kratkim je došla iz Kolumbije vest, da je končana ondi dolgotrajna meščanska vojska, ki je povzročila deželi toliko škode in vsled katere je bila tudi v veliki nevarnosti njena neodvisnost. V Kolumbijo se je povrnil zopet popoln mir. Pri tem je pa zanimiv korak, ki ga je storila cela republika dnč 22. junija v dosego trajnega miru. Na povabilo nadškofa v Bogoti, ki je izdal v aprilu letos posebno pastirsko pismo na vse kolumbijsko prebivalstvo, se je namreč omenjenega dne posvetila cela republika s podpredsednikom Marroquinom na čelu presv. Srcu Jezusovemu in obenem obljubila, da najhitreje završi ravno pričeto zgradbo nove cerkve Jez. Srca. Imenovani podpredsednik republike, ki ima v rokah eksekutivno oblast, je izdal 18. maja poseben dekret, obstoječ iz petih članov, s katerim vlada v svojem imenu in v imenu celega naroda stori omenjeno obljubo ter se naroča posamnim ministrom in vsem provincialnim namestnikom, naj v sporazumu z duhovščino poskrbe za dostojno prireditev narodnega praznika po celi deželi, posebno pa v glavnem mestu. Dekret so poleg njega podpisali vsi ministri. Dnč 22. junija pa je v bogotski stolnici podpredsednik Marroquin za nadškofom sam glasno izgovarjal posvetilno molitev. Prisotni so bili zastopniki vseh oblastev in zavodov. V Evropo sta došli skoro istodobno poročili o tej narodni zaobljubi in nje uresničenju.
Turška krvoločnost.
»Večernaja Pošta", »Peteraburg. Vjedo-mosti«, kakor tudi razni drugi odlični bolgarski in ruski listi priobčujejo te dni podrobnosti o turški krvoločnosti in divjem ravnanju s kristjani od strani turških vojakov v Macedoniji. Že dva meseca ponavljajo Turki v Macedoniji, kar je pred sto in sto leti delal Atila. Da ne more nobeden sumiti o resničnosti dejstev, katera našteva, prinaša »Večernaja Pošta« imena nesrečnih žrtev, ki so jih mučili turški vojaki, našteva priče, kraje in pripoveduje o vsakem takem dogodku najmanjše podrobnosti. Opisi turških krvoločnosti zavzemajo kar cele kolone imenovanega lista. Samo en dogodek navedemo izmej naštetih v imenovanem listu: Minoli teden vlomili so turški vojaki po noči v vas LeBkovo in vihteli goreče baklje. V prej nego v eni uri bila je vsa vas v ognju. Iz spanja prestrašeni ubogi vaščani tekli so vsi zbegani na polje, a slednjič so padli pod sabljami pijanih turških vojakov. Niti enemu niso prizanesli. Vaškega načelnika Kirana, njegovega brata Ivana in popa Stojla so pri-vezali k drevesom in jih kamnjali. Nekega starčka imenom Nikolan, nasadili so najprej na kol in potem ga vrgli na ogenj. Primeroma največ pa trpe pred temi suroveži ženske. — Kar pa poroča poročevalec Jur-kovič v listu »Vjedomosti« o turških nasil-Btvih v Macedoniji, je še grozovitejše. On je
ie več nego dva meseca v Macedoniji in se je na lastne oči prepričal o turškem barbarstvu. Niti Neron ni bil tako krvoločen. Ko bi planila druhal levov nad Macedonijo — pravi Jurkovič — ne bi bila tako zverinska s kristjani, kakor bo turški vojaki.
Iz brzojavk.
Obstrukcija v nemškem državnem zboru. Delovanje nemškega drž. zbora so onemogočili soo. dem. Povod jim je dal Bkupni predlog strank večine, mereč na to, da se carinski načrt sprejme en bloc po dogovoru večine z vlado. Soc. dem. so sklenili, onemogočiti ta Bklep. — G o m b e b proti francoskim škofom. Francoski državni svet je razsodil, da so škofje, ki bo podpisali znano okrožnico, zakrivili prestopek zlorabe uradne oblasti. — Lord Kitchener je došel v Bom-bay in prevzel vrhovno poveljstvo indijske armade. — Kdo bo ruski prestolonaslednik? Ker je prestolonaslednik Mihael resno bolan, veliki knez Vladimir pa že prestar, bo bržkone prestolonaslednik njegov najstarejši sin Ciril. — Za mandat poslanca B e 1 b k o g a se bo potegoval izdajatelj »Nar. Listov« P r o k o p Gregr. — R u s i n s k i radikalci se v kratkem združijo z narodno demokraško stranko.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. novembra.
Liberalna skrb sa delavce. Liberalci so zopet enkrat v hudih skrbeh za delavce, pa ne za svoje, ampak za — škofove v Gornjem gradu. Očitajo nam »popolno ignorantstvo«, »neumne fraze«, »slepljenje in goljufijo«, »škandal«, ker smo pisjtli, da škof dninarjev ni mogel zavarovati. Pod ta izbruh liberalne omike je podpisan »Desetletni načelnik okr. bolniške blagajne«, kateri kliče k sklepu: Delavci v škofovih gozdih, vzdramite se in zahtevajte, da mora vsak biti zavarovan! — Na to bi mi lahko veliko bolj upravičeno rekli: Mestni delavci ljubljanski, zahtevajte, da mora vsak biti zavarovan! Če bi bili zlobni, bi lahko dr. Ivanu Tavčarju rekli, zakaj ni zavaroval svojega uradnika Antona Kvasa za čas od 1. oktobra 1900 do 81. oktobra 1901 pri bolniški blagajni in ae z vsemi štirimi branil zanj plačati zavarovalnino toliko časa, da se je le ta morala potom politiške e k s e k u -o i j e po ljublj. mestnem magistratu izterjati od njega. Zakaj je hotel bolniško stroške za Kvasa prevaliti na občino? In dalje upravičeno kličemo: Duševni delavci z Malovrhom na čelu v uredništvu »Slovenskega naroda« — vzdramite se in zahtevajte, da mora biti vsak zavarovan, saj vsled razsodbe upravnega sodišča z dne 24. marcija 1892, št. 983, priobčene v »Am-tliche Nachrichten« št. 33 iz leta 1892 vas Vaš šef mora za slučaj bolezni zavarovati. Kajpada zavaroval ni še nobenega! Kake avtoritete bo liberalni načelniki bolniških blagajn, o tem smo se v pravdi Metnitz-Branke-Klein dovolj prepričali, vemo, kake navadne dušice so te liberalne avtoritete in kako izpolnjujejo svoje dolžnosti. Pravi ignorant je »Narodov« »desetletni načelnik okr. bolniške blagajne, kajti ta liberalec niti postav ne pozna, o katerih piše. Postava o bolniškem zavarovanju z dnč 30. marca 1888, drž. zak. št. 33 pravi v § 3, d a s e naj bolniško zavarovanje poljedelskih in gozdarskih delavcev uredi potom deželne zakonodaje. Dokler se pa to ne zgodi, tudi takih delavoev ni potreba za slučaj bolezni zavarovati. Gospodar t&cih delovršb mora za ponesrečene skrbeti s svojega. Lahko sioer tak delodajalec svoje de lavce in delovršbene uradnike zavaruje, todaletakrat, ie so a tem zadovoljni tudi delavci. Tako postava! »Desetletni načelnik okrajne bolniške blagajne« naj vendar upliva v deželni z b o r n i e i, kjer ima liberalna Btranka komando, da se sklene deželni zakon o zavarovanju poljedelskih ln gozdarskih
delavcev, vplivajte, da delavce zavarujejo liberalne občine, potlej bomo vrjeli, da ima ta odlična liberalna stran res srce za delavce. Čudno je, da upijejo v tej zadevi tisti liberalci, ki so oelo mostnim policajem v Ljubljani odjedli zdravila. — Tako je torej liberalna skrb za delavce zarts jako malo odkritosrčna in tudi delavcem samim malo koristna. Vse drugače pa se dela pri škofu. Tam sicer niso vpisani v okr. boln. blagajni, ker bi bilo to jako nepraktično v tako oddaljenih gozdih. Pač pa se iz škofove blagajne plačujejo bolnikom kraj. razmeram primeroma jako izdatne ▼ s o t e in jih ni treba eksekvirati — zapomnite Bi to, dr. Tavčar — ampak bo dajejo prostovoljno! Priporočamo, da bi ljubljanska občina poslala — morda na občinske stroške — nekaj obč. zastopnikov študirat to vprašanje, da bi se potem z mestnimi delavci postopalo na isti način. Vabimo tudi vse veleposestnike in tudi Tavčarjeve notranjske in dolenjske prijatelje, da naj gredo se le hitro učit k škofu, kako se mora postopati z delavci. Kajti to dobro vemo, da ravno liberalni gozdni posestniki z gozdnimi delavci delajo kakorzživino in jim niti na misel ne prihaja, zanje v slučaju bolezni kaj poskrbeti! Katoliško • narodna stranka hoče v tem oziru red narediti in v zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega je že poslanec Arko vložil nujen predlog, da se naj urede razmere c. k r. delavcev v eraričnih gozdih. Takoj za temi pridejo na vrsto tudi delavci v privatnih gozdih, in takrat se bodo ravno liberalci postavili na s t r a n k a p i t a 1 i s t o v p r o t i delavcem! Ko pridejo te stvari na vrsto, takrat bomo liberalce prijeli zh besedo, če se ba s temi ljudmi, ki so veliki le v zlobi, laži in nevednosti, o socialnih stvareh sploh dalo kaj govoriti.
Koroiki Slovenci na delo ! Zadnji „Vestniktt »slovenske kršč. soc. zvezo" poziva koroške Slovence : »Vašega žalostnega položaja je v obilni meri krivo to, ker nimate skoro nobenega društvenega gibanja. Na delo, rodoljubi! Vvsaki slovenski župniji ustanovite izobraževalno društvo in kmalu se bo obrnilo nabolje! »Zveza« Vam drage volje hoče it"' na roko pri snovanju, pa tudi z govorniki, knjigami itd., Vam Jioče po možnosti pomagati. Rešite, kar je rešiti mogoče!« — To je poštena beseda ! Kako drugače se to sliši, kakor puhlo »Narodovo« godrnjanje in zagovarjanje takozvane »svobodne« šole, ki vrši germanizatorično delo na Koroškem. Od srca želimo, da bi imel ta klic neumorno delujoče „Slovenske kršč. soc. zveze« mnogo vspeha. Danes smo dobili veselo vest, da prične z novim letom delovati novo slovensko bralno društvo vRo-ž e k u , ki pristopi »blovenaki kršč. socialni zvezi« v Ljubljani. Naj bi tudi iz drugih krajev tužne Koroške čuli skoro take glasove!
Poštne sveče in Informacije kranjske deželne vlade. V ponedeljek dnč 17. t. m. je prinesel naš list poročilo o blago-slovljenju delavskih hiš slov. del. stavbnega društva na Viču. Naš poročevalec je izr,azil svoje začudenje, da se vlada za delovanje tega društva nič ne briga. Kasneje smo zvedeli, da se pač briga — v negativnem zmi-slu. Če se kje na Kranjskem par liberalcev pod Gustava Pirca pokroviteljstvom dogovori za kar koli, gotovo jim naša deželna vlada priporoča podporo. Načelo, da država mora podpirati zadružništvo, je že dolgo sprejeto. O tem seveda naša vlada še ne more vedeti. Menda dobiva uradna poročila s Kranjskega in z Dunaja po pošti: — via Švegelj, zadnja pošta Tavčar. To prometno sredstvo je pa eno najbolj zaostalih na svetu. O važnosti delavskega zadružništva še ni po ti pošti nič prišlo na naslov naše deželne vlade. Zato tudi ne ve, da bi morala na kolenih zahvaliti Boga v imenu mirnega in naprednega razvoja industrije, če se dobe ljudje, ki zastonj praktiško oživljajo zadružno idejo glede na najvažnejšo stran — na zdrave delavske domove — med delavci. Prej upamo pravične, objektivne sodbe o ti stvari od Šve-
glja4n Tavčarja, nego od kranjske deželne
-	vlade. Če obrtno in kmečko zadružništvo potrebuje javne podpore, je tembolj — delavsko. Kranjska deželna vlada je pa v najvaž nejši socialni zadevi potrebno državno podporo snedla--, preprečila. The rest —
za zdaj — is silence! A notica v »Slovencu" o njeni brezbrižnosti jo je vendar zbodla. Čudno se res zdi, da uradni list, ki poroča na dolgo in široko, če n. pr. par nemških tur-narjev zvrne nekaj vrčkov piva v občečlo-veške namene, nič ne ve o socialnem delu delavskega stavbnega društva. Brez dvojbe pod v tiskom naše notice se je naročilo nekomu, naj napiše par vrstic. In res v sredo dnč 19. t. m. je zagledala pomenljiva notica v uradnem listu beli dan. Dve lastnosti ima: a) k r a t k a je, — precej krajša nego so naznanila o protestantski božji službi v Ljubljani ali v Kočevju, ki nimajo seveda z „los von Rom" nič opraviti; b) neresnična je. G. x naj se čim najprej zglasi pri dr. Bo-cku; mož je slep. Pravi, da je delavsko stavbno društvo postavilo v 6 letih svojega obstoja 24 hišic v Vodmatu, 19 na Viču, tri
v mestu in da jih prihodnje leto zgradi pet. Društvo ne obstaje šest let, ampak peto leto, in ni zgradilo vsega skupaj 46, marveč 95 — reci petindevetdeset hiš, vkljub nagajanju deželne vlade. G x, povejte to Heinu!
Osebne vesti. Deželnovladni konceptni praktikant g. dr. Leopold L u ž e k je prideljen okr. glavarstvu v Postojni, absolv. pravnik gosp. vitez Leon II a 1 b a n pa vsprejtt v konceptno prakso pri dež. vladi.
—	Kot suplent na trorazrednici v Dolenji vasi pri Kočevju je nameščen absolv. učiteljski kandidat g. Iv. R i g 1 e r.
Ameriški Slovenci pridejo obiskat staro domovino. K našemu poročilu, da prihodnje leto prirede ameriški Slovenci romanje v Rim in v staro domovino, se nam Še poroča, da se je odbor novoustanovljene »Zveze slovenskih duhovnikov v Ameriki« že obrnil radi tega do potovalnih družb in da v kratkem priobči podrobnosti. Skupno bi potovali iz Newjorka v Neapelj, Rim in Ljubljano, od keder bi šel potem vsakdo lahko na svoj dom in se vrnil nazaj v Ameriko čez ntkaj tednov.
Na naslov slavnega c. kr. okr. šol sveta v Črnomlju. Znano je, da ni v Dragatušu na ondotni trirazrednici nobenega šolskega nadzornika, odkar je odšel prejšnji g. župnik, Prišlo je pa nam po čudnem naključju na ušisa, da se je baje obrav navalo že o nastavitvi šolskega nadzornika pri seji c. kr. okrajnega šolskega sveta v Črnomlju. Ker mi ne bi radi kar meni nič tebi nič verovali takim govoricam, zato vprašamo imenovani okrajni šolski svet takole: 1. Jeli res, da bi se bil imenoval šolskim nadzornikom endotni župni upravitelj gosp. Novak? 2. Jeli res, da se je pa na zahte-vanje nekega člana sklenilo preje vprašati šolskega voditelja v Dragatušu, če bi bil on zadovoljen s sedanjim župnim upraviteljem kot nadzornikom? Drugih vprašanj ne stavimo danes, marveč smo si jih prihranili za drugi pot, ko dobimo odgovor, katerega odločno zahtevamo od gosp. skladatelja slovenskih oper.
Is Kranja se nam piše: binoči je rešil občinski svet v svoji seji mestni prora čun. Dohodkov je naštel 25.079 K in stroškov 6-3.063 K 89 h, tedaj primanjkljaja 37.984 K 89 h, ki se pokrije iz blagajnič-nih preostankov in iz raznih naklad, zlasti z novo naklado na žgane pijače (20 vinarjev od hektoliterske stopinje in 10 vinarjev od poslajenega žganja). Prizidek k gimnazijskemu poslopju je stal letos 24.200 K. Doslej je dobivala godba po 200 K podpore. Sklenilo se je, da se ta izdatek črta in da naj godba ne dobiva nič več podpore. Naklada na direktne davke znaša 30 odstotkov brez naklado na pivo. Lepih dohodkov se nadeja mesto dobiti tudi od nove klavnice, ki se otvori baje koncem meseca januvarija. Stala je 44.400 K. Pri točki »razsvetljava« je omenil g. Pire, da trge razsvetljuje luč iz znamenj.
Prva seja novega obč sastopa v Idriji. Iz Idrije 28. nov. V nedeljo, 30 nov. bo 1. seja novega obč. zastopa. Na dnevnem redu je volitev župana in svetovalcev. Zupanom bo izvoljen brez dvoma g. Dragotin Lapajne, ker razglašajo naprednjaki v I. raz-
redu izvoljene odbornike uradnike za svoje odločne pristaše. Naših pristašev je v odboru 7, lep napredek, ko je bil zadnja leto le 1. Najhujše je liberalcem, da so se morali umakniti ravno v III. razredu. O tem pa nekaj zanimivosti prihodnjič, zlasti, kako so vrtali in opazovali liberalci, ali bi bilo mogoče volitev v M. razredu ovreči.
Šolske sadeve. Poljedelsko minister-stvo je odredilo, da se v prihodnjem šolskem letu otvori v Idriji 6. dekliški razred. Bilo je pač že davno potrebno, da dobimo razširjeno dekliško šolo. Rudarji svojih nadar jenih in zelo marljivih hčerk ne morejo pošiljati v tuje kraje.
Skrb liberaloev sa grob kardinala BCissie. zadnjič smo povedali, da liberalce prav po nepotrebnem skrbi, ako bodo čestilci ranjkega kardinala zbrali nekaj darov za olepšavo njegovega groba, ker denarja liberalcev ue bo vmes, svoj denar pa lahko daruje vsak za kar hoče. Ko smo zbirali za frakarski »Narodni dom«, je bilo pa liberalcem vse prav. S svete Gore se nam sedaj poroča, da bo grobnica plačana iz zapuščine kardinalove, le kapelica sv. Mihaela — tik velikega oltarja — v kateri bo grobnica, se bo popravila po radovoljnih doneskih, ker je sedaj silno zapuščena.
Gorica in iredentisem. Pokojni Kari Favetti bil je navdušen za Italijo tako, da so skoraj vsi njegovi otroci pobegnili v Italijo. Jeden izmed njegovih sinov bil je enoletni prostovoljec v Gorici. Kot tak je prevroče objemal Garibaldijev spomenik v Italiji. Ker so ga botele vojaške oblasti radi tega kaznovati, je dezertiral v Italijo. Karlu Favettiju hoteli so postaviti v Gorici spomenik, a vlada je to prepovedala. Pritožili so se nato na namestništvo v Trstu, a na-mestništvo je potrdilo sklep okrajnega glavarstva v Gorici. Sedaj se pritožijo na mi-nisterstvo.
Nagla smrt. Bivši vodja tržaških socialnih demokratov umrl je nagle smrti v krčmi, ko je sedel za mizo s prijatelji pri kozaicu vina, kakor je že znano našim či-tateljem. Njegovemu bratu Jcsipu Učekarju, poštnemu služabniku, je prišlo v četrtek zvečer v uradu na glavni pošti v Trstu slabo. Služabniki in uradniki so priskočili in telefonirali na zdravniško postajo po zdravnika. Zdravnik pa ga je našel že mrtvega, zadela ga je kap. Pokojnemu je bilo 42 let.
Laiki otroški vrtec bliso Št. An-dreža pri Gorici. Po Gorici pobirajo podpise za prošnjo, katero odpošljejo na vodstvo »Lege Nazionale« v Trst, naj »Lega« ustanovi laški otroški vrtec blizo Barke pri St. Andrežu.
Mismaš V Gradcu se je ustanovilo politično društvo »Deutscber Verein«, ki ima namen združiti v eno stranko nemške naci-jonalce in nemške liberalce, češ, da sedaj prav za prav ne obstoje nobene razlike mej tema dvema strujama.
92 leten starček umrl. Dne 28. nov. v petek zjutraj pokopali smo na Pilštanju najstarejšega moža cele župnije Jožefa Stra-šek p. d. StokovBki. Rrjni bil je rojen dne 18. marca 1811, torej v 92. letu. Svoječasno bil je dolgo vrsto let cerkveni ključar farne cerkve in podružnice sv. Urha v Lesičnem, ter načelnik krajnega šolskega sveta na Pii-Stanju. Pokojnik je oče g. župnika Mihaela Strašeka pri sv. Ivanu na Peči, a unuk njegov g. Martin Lah župnikuje v Sopoti. B!a gemu možu naj sveti večna luč!
Lov na brošuro. Te dni se je razširilo veliko število (pravijo, da 20.000 kom.) neke brošurica naperjene proti banu Khuen-Hedervaryju. Tiskana je v Budimpešti ter iznaša proti banu vsa one obtožbe, ki so bile tiskane v poznatem spisu dr. Potočnjaka: „lz zemlje pokvarenosti", ki je letošnjega leta izšla v Ljubljani. In to brožurico je napisal dr. Potočnjak, premda se ni podpisal, ali se razpozna iz navodov samega spisa, ko pripoveduje, da ne more dobiti avdience pri cesarju, da mu odkrije vse umazane čine hrvatskega bana. Pisatelj zahteva, da ga pokličejo pred sodnijo, da dokaže svoje trditve, a če ni res, kar trdi, naj ga zadenejo najhuje kazni. Čudno je zares, da ga puste sodnije pri miru. Zato pa stika zdaj redar-stvo za to brošurico, po vseh lokalih, da celo pri zasebnikih, posebno pri socialistih, ter je pri nekaterih zares našlo nekaj komadov, zvedeti pa ne more, kako se je tako
razširila in kdo jo je prodajal. Prvi dan se je prodajala javno po Zagrebu, a redarstvo je mirno gledalo, ker ni imelo še naloga za konfiskacijo.
Prisor v oeljski nemški kavarni.
Las: Pozno zvečer. Situacija: V kotu secita dva gospoda, pijeta pivo in se pogovarjata v hrvatskem jeziku. Pod mizo leži velik pes »Mevvfundlandec«. Natakarica drema v svojem kotu. Sicer je kavarna prazna. Z ulice vstopijo štirje drugi gospodje in začnejo igrati biljar. .Tako, torej, jutri odhajaš brate V »Dal« Biljardisti se spogledejo in začnejo divje (iskirati gospoda v kotu. (Odslej v nemškem jeziku). »Piačajta, kar sta dolžna in spravita se vun. Pojdita v »Narodni dom«, tu ne rabimo »bindišarjev« 1 »Kdo pa ste vi, da nam tu zapovedujete ? Neolikanec, neotesanec !« »Prekličite te beBede I« Biljardisti s keji v rokah »Sturmajo« mizico v kotu. Gospoda v kotu mirno stojita in stiskata pesti. »Prekličite svojo besodo! Ne! Ponavljam, da ste največji neotesanec, kar sem jih še videl na Bvetu!« Sulice se dvignejo, zdaj pa zdaj bo polom. Kar zarenči nekaj pod mizo in mogočno zadoni po kavarni: Hov, hov, hov, — Končna situacija: Gospoda Hrvata v kotu veselo trkata b čašama, pes zadovoljno maha z repom, natakarica se prestrašrna tišči v kot. Na tleh pod biljarom leži zelen klobuk, par površnikov, in germanskih junakov ni več 1 — „Wir Deutsche ftirehten nur Gott".
Tržaškega »Brivca" je kupil konzorcij lista »Edinost« že prošli mesec. Za grde napade v tem listu je torej odgovoren ta konzorcij. Urednik lista je g. Godina, ki je sedaj tudi glavni urednik .Edinosti". G. M. Cotič je sedaj baje samo sotrudnik.
Nov urednik celjske »Deutsche Wacht" je postal sedanji poštni uradnik W a 1 t e r, ki je svoj čas pobijal svetilke po ^Narodnem Domu" in si s tem prislužil nekaj, kar mu ni bilo všeč.
Nove slovenske rasglednioe. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je zopet izdala jako'' krasne slovenske razglednice, predstavljajoč Slovenko z vihrajočo narodno zastavo v je-dni roki ter z lavorjevim vencem v drugi. Razglednice so jako ukusno in zelo lepo izvršene. Ker se tudi lahko vtisne razgled in pozdrav iz različnih krajev, so za vsak kraj primerne ter jih vsem Slovencem toplo priporočamo.
Slovenska usmiljenka v Ameriki.
V	Jolietu je stopila v red U3miljenk Slovenka Mihelina Grbee.
Smrt v tujini. V olevelandu v Ameriki se je ponesrečil Slovenec Andrej Zakrajšek, doma od Sv. Trojica pri Cerknici, kjer je bil pred leti tudi fiaancar. Konj se mu je splašil in Zakrajšek je padel pod kolesa, ki so ga vlekla več korakov naprej. Padec na tlak je ZakrajSku razbil črepinjo in ga tako poškodoval, da je skoro na to v bolnici umrl. V Ameriko, kjer zapušča sedaj ženo in šestero odraslih otrok, je prišel pred 15 leti.
Otroka ustrelila. V Kostanjevici je predvčeranjim dopoludne 18letna hči lovskega čuvaja Neža Skavič po neprevidnosti v sence ustrelila šestletno hčerko občinskega sluge Kalina. Deklica jo v malo trenutkih umrla.
S tira skočila sta včeraj na litijskem kolodvoru dva prazna vozova. Vsled tega je imel poznejši brzo- ozir. poštni vlak četrt-urno zamudo.
Vojaka tatova Dva vojaka Bta v Gradcu kradla obleko izpred izložb trgovcev in jo prodajala starinarjem. Radi teh dveh vojakov sta morala na dvorišču vojašnice nastopiti v Gradcu bivajoča bataljona 7. peš-polka in starinarji so potem izmej vojakov zbrali prava krivca.
Tatovi mej vojaštvom v Gradcu
V	skladišču vojaške obleke v Gradcu so prišli na sled večjim nerodnostim. Več podčastnikov, ki so imeli službo v skladišču, je izvrševalo pravcato trgovino z vojaškimi oblekami. Več graških starinarjev in trgovcev je kompromitiranih. V zadevo je poseglo tudi državno pravdništvo.
Goriški Lahi prirede meseoa januvarija prihodnjega leta romanje v Rim. Vlak bo šel iz Gorice dne 7. januv.
Is Celovca se poroča, da ondotni dež. predsednik dela na to, da se ustanovi dežel, zaklad za pomoč pri uimah in vremenskih nezgodah.
Krasno knjiinioo iz zapuščine pisatelja Ivana Vesela, bivšega dekana v Trnovem pri Ilirski Bistrioi, prodi v o d s t v o družbe b v. Cirila in Metoda v Ljubljani. Knjižnica in sasnamek taiste nahaja se v odvetniški pisarni društvenega razsodnika in zastopnika g. dr. F r. S t o r e, Križevniške ulice št. 2.
Triaško slovensko šolstvo Ic Trsta so tržaški Slovenci odposlali na vrhovno upravno sodišče na Dunaj rekurz proti odloku ministerstva v zadevi slovenskih šol v Trstu. Rekurz je izdelal gosp. dr. Gustav G r e g o r i n.
Umrl je 68 let stari Anton Brglez, posestnik v Koatrivnici pri Poljčanah.
Šolske vesti s Štajerskega. Šola
pri Mali Nedelji se razširi v petrazrednico, šola v Dobravčah se pa razširi v dvorazred-nico. — Za učiteljico v Gornji Ponikvi je imenovana gdč. Ana H r o v a t i n.
Volitve v delavsko savarovalnico sa slučaj nesgod v Trstu bodo dn6 30 decembra t. 1.
Slavni c. kr. okr. šolski svet v Črnomlju naj blagovoli pojasniti, čemu ni nikakega šolskega poduka v ljudski šoli na Božakovem? Ce ni učiteljev, čemu se ustanavljajo šole? Mimogrede naj nam pa skladatelj slovenskih oper še pove, zakaj prihajajo dopisi še vedno v blaženi nemščini »an die Ifioliche Schulloitung« ? Gospod Šetina, vnet prijatelj absolutnih narodnjakov, tu pokažite vi enkrat vaše zobe in nikar ne ča-čajte preobrata v tem oziru do trenutka, ko bi bili imenovani kedaj o. kr. okr. šolskim nadzornikom !
Anarhizem. Rimski dopisnik tržaškega židovsko-iredentovskega lista se trudi v daljšem članku, da bi opral, kolikor le mogoče, atentate na Carnota, Crispija, Cano-vasa, E izabeto, Umberta, Leopolda od laške roke, z namenom, da bi ti atentati ne ohladili navdušenja naših neodrešencev do matere Italije. Dopisniku je glavni vzrok v tem, da je bila Italija dolgo časa politično zatirana. O.ia je bila prisiljena v 50 letih storiti to, kar so mogli drugi narodi polagoma izvrševati skozi stoletja. V tem pa ni žrtvovala samo krvi, temveč tudi denarja. To pa je prouzročilo v ljudBtvu nezadovoljnost. Ker ne najde mnogo ljudi zaslužka v domovini, prisiljeno je mnogo delavcev zapustiti domovino, in tako se je razvilo izseljevanje. Med izseljenci pa je največ takih, ki so bili že kaznovani. Ti gredo v tujino, da bi mogli tu kaj storiti, kar jim doma ni več mogoče. — (Sta li slišali sedaj, kaki ljudje prihajajo k nam ? Vidite sedaj, koga podpirajo oblasti v Trstu.) — Ti izseljenci padejo v mreže anarhizma v Zjedinjenih državah in na Angleškem. Anarhiška kolonija v Londonu sprejema prav gostoljubno vse potepuhe, ki se klatijo po svetu. Tu so vsi moralni provzročitelji vseh zločinov in atentatov. — In da bode laški kožuh še bolj opran, pravi rimski dopisnik prav najivno: »Kako naj torej Lah izvršuje take zločine, ko je vender vzor odkritosrčnosti, delavnosti, skromnosti, poštenosti, blagega značaja in požrtvovalnosti!« — Vidite, kje je našel vse grehe? Modro je zamolčal, da v Italiji sta samo dve stranki: stranka nemaničav in stranka bogatinov. V poslednji se nahajajo židje, ki so spravili sicer lepo Italijo v tak položaj, v kakoršnem se nahaja.
»Narodovoi" pri naših posojilnicah. Bili smo mladi in neizkušeni, ko smo mislili, da je »Narodov" liberalec sploh za kako dobro reč na svetu. Marsikje se je v načel-ništvo posojilnic ali vsaj v nadzorništvo volil kak liberalen oštir, kramar ali kaka druga liberalna osebica. Povsod se je pa pokazalo, da je to silno nespametno in po malem jih je bilo treba lepo postavljati na cesto. Ti ljudje so namreč predrzni kakor stenice, in hočejo, da bi se po blovenBkem za res vzelo vse, kar se v Ljubljani v potu svojega obraza lažejo liberalni pismouki. »Narod« se je nedavno lagal proti Ljudski posojilnici. Noben čuk se ne meni za te napade, razen liberalcev, ki prav tako vedo, da so lažnjivi, kakor njihovi ljubljanski mazači. Ti pa, kjer imajo še kaj vpliva pri naših posojilnicah, z vso zvijačnostjo izkušajo pregovarjati odbornike, celo duhovnike, naj bi odpovedali zvezo z Ljudsko posojilnico. Tako bedastega duhovnika ne boste dobili pr
našem delu, ki bi v tem oziru ne vedel, kaj se mora napraviti z liberalnimi barabami. Ob svojem času priobčimo imena takih ju nakov; pričeli bomo z dolenjsko stranjo in zamašili brez deželne podpore va« hudournika, po katerih dere umazana »Narodova« plaža v svet, magari 6« so tudi ne samo po značaju ampak tudi po imenu v zvezi z dr. Tavčarjem.
Zadružni domovi. Mlekarski zadrugi v Dol. L igutou in na Vulnu (v Dobrepoljah), sta si zgradili novi poslopji, v katerih že poslujeta. — Prenehala jo mlekarska ozir. sirarska zadruga na Petkovcu pri Rovtah vsled pomanjkanja strokovnega voditelja. Za druga v Logatcu je dobila letošnje leto državno podporo (prispevek k gradbenim stro škom, prvo polovico 50C0 kroti) od poljed. ministerstva. Svetujemo tudi ostalim mlek. zadrugam in sirarnicam, da se obrnejo v po trebi do imenovanega ministerstva za drž. podporo.
Čemu odvisnost? Piše se nam: V številki od sreda je »Slovenec" priobčil notico naperjeno proti vojaški godbi. Tu je govoril marsikomu od srca, ali z drugimi besedami : „Vzel je marsikomu besedo z jezika." — Pri nas se nekateri krogi kar ne morejo in nemorejo iztrgati iz krempljev tujčeve odvisnosti. Kakor postopajo ošabno proti nam slovenskim »tepcem« (glej »Grazer Tagblatt!«) drugi ljubljanski nemSki in nem-škutarski krogi, tako se obnaša proti slov. »Dramatičnemu društvu" nemška vojaška godba. Kadar napravijo ljublj. nemški naci jonalci v kazini kak koncert, je za godbo bolj važno kakor pa „Dram. društvo", ki jo drago plačuje ! Sploh postopajo ti nemški krogi pri nas tako samoublastno, da bi tujec lahko mislil, da smo Slovenci od njih v čem odvisni. Pokažimo že enkrat zobe tem ljudem! In »Dramat. društvo« jih lahko! To kar stolče skup za našo opero vojaška godba, je v stanu izpolniti zdaj tudi društvena godba! Samo podpirajte jo! Z odvisnostjo pa proč, in sicer povsod!
Gledališk obiskovalec.
Škoda na polju. Zgodnja letošnja zima je prouzročila kmetovalcem na polju dokaj škode, ker niso mogli vsled zgodaj palega snega spraviti domu nekaterih poljskih sadežev, kakor: repe, korenja, pese in zelja. Zato je bil marsikateri prisiljen, zdaj izkopavati si te pridelke izpod sneg«.
Tedenski koledar.
Nedelja, 30. nov.: 1. adventna, Andrej ap.; evarig.: O poslednji sodbi. Luk. 21. — Ponedeljek. 1. dec : Eligij m. — Torek, 2. dec.: Bibijana m. — Sreda,
3.	dec.: Frančišek Ksav. sp. — Četrtek,
4.	dec.: Barbara d. m. — Petek. 5. dtc.: Nikolaj šk. — Solnce izide 5. decembra ob 7. uri 33 min., zaide pa ob 4. uri 10 m. — Lunin spremin: Mlaj 30. novembra ob 3. uri 2 min. zjutraj. — Dan so skrči do 21. dec. za 20 minut, in zraste do 31. dec. za 5 minut — Musica saera v nedeljo, 30. nov.; V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša brez orgelj, graduale »Universi" zložil Anton Poerster, olertorij »Ad te leva vi" dr. Franc Witt, „Bone Jesu" E Frey. — V mestni cerRvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v D dur in graduale „Universi" zložil Ant. Foerster, < fertorij „Ad to levavi" zlož.l dr. Fr. Wilt. Vse vokalno brez orgel.
Sejmi po Slovenskem od 1 do 6. decembra. Na Kranjskem: 1. v Novem mestu, Martmji vasi, Boštanju, na G, čah, v Kočevju, Železnikih, Pianini, na Kalu, v Tržiču, Turjaku in na Vačah; 3. v Postojni, na Jesenicah in Krškem ; 4. v Kamni gorici in Kamniku; 5 v Idriji ; 6 na Brezovici, v Bob. Bistric, lir. Bistrici, Žužemberku in Borovnici. — Na slovenskem Štajerskem: 1. pri S/. Andražu, v Crilju, Rogatcu in Svičini, 3. v Ptuju, na Planini in v Konjicah; 4 v G) milskem, na Pol]u in v Šmarju pri C^lju; 6. v Sevnici na Savi, na Dobrni, v Lufiah in Cmureku. — Na Koroškem : 1. vat A. dreju ; 6. v Strasburgu in Velibovcu. — Na Primorskem: 1. v Gorici (15 dni); 2 v H peljah ; 4 v Goriei; 5. v Giemoni.
Ljubljanske novice.
Iz kroga ljubljanskih gostilničarjev se
nam piše : Z zanimanjem bojo čitaii v Va šem listu poročilo iz državnega zbora o nuj nih predlogih v korist reda v gostilniškem obrtu in za odpravo krivic, ki se gode go stilničarjem Tudi v druge listo smo pogle dali in z začudenjem smo videli, da dr.
Tavčar a svojimi poslanci ni imel besede za nas. pač pi je od njega toliko obrekovana »Slovanska zveza« po poslancu Stoj snu s posebnim predlogom vstopila za upravičene zabtave gostilničarjev. Dr. Tavčar se je pa vi s ta čas, kakor dobro vemo, grel doma za pečjo in ga še na Dunaju »i bilo. Tako skrbi za nas dr. Tavčar, za katerega toliko gostilničarjev po nepotrebnem in v svojo škodo usta odpira. To si bomo zap mnili !
Nove delavske mezde v ljubljanski bolniški blagajni. K včerajšnji Uuaduvm novici pripomnimo, da je tozadevno vlogo »Slovenskega katoliškega delavskega društva« poslal mestni magistrat v pretres in poroča nje upravnemu odboru ljubljanske okrajne bolniške blagajne. Na to je upravni odbor sestavil včeraj priobčene mezde, katere je mestni magistrat odobril.
Društvena godba. Koncert bode v ne del j o 30. t. m. v restavraciji »pri združenju« (Štajercu) v Spod. Šiški, svirala bode dru štvena godba. Zičotek ob '/»4. uri popoldne. Vstopnina 20 vin.
Čudno postopanje s hšnimi posestniki. G Oroslav D o 1 u » c je Zidal v Velikih Col narskih ulicah hišo z malimi stanovanii, katerih ravno v Ljubljani nedostaje. Že 14. julija je bila hiša zavarovana in od tedaj je preteklo že 5 mesecev. Hiša je torej vse-kako gotova in tudi suha mora biti. V hišo so se nastanile žo stranka, a mestni magistrat hoče danes vseh 12 strank v najhujši zimi doložirati, češ. da še ni vse suho in zdravo. Ljudje so stanovali že cel mesec v teh stanovanjih, so popolnoma zdravi in zadovoljni. Nam se lo čudno zdi, da se pa v hišah, ki bo bile dograjene v istem času kot hiša g. O. Dolenca, pusti ljudi Bt&novati. seve, v dotiČnih hišah so stanovanja za bogatine, tu so pa stanovanja za manj premožno ljudi. Sicer se bomo pa s to Btvarjo še basili.
lavno predavanje. Prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer bo v veliki dvorani tu kajšnjega „Katol. Doma" predaval g. prof. Remec iz Kranju. K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. kršč. soc. zveze«.
Krščansko-socialni železničarji imajo v sredo 3. dec. ob pol 8. uri zvečer v gostilni pri Češnovarju v Kolodvorskih ulicah prvo redno mesečno skupno sejo. Pristop imajo kršč. soc. železničarji in njih družine ter po njih upeljani gostje.
Zahvala. Nasledniki rajne gospe Marije Malitscheve, pcsestnice hotela v Selenburgovih ulicah, so izročili ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu volilo 100 K Odbor se za to velikodušnost najtopleje zahvaljuje, ob enem pa izraža so-žaljo na nenadomestljivi izgubi. Načelnik: L u d a v i k Strice 1.
Zaprisega topničarskih nadomestnih re-zervnikov Doe 2 dtc. bodo zapriseženi na dvorišču topničarsk« vojašnice nadomestni rezervniki topničarskega polka št. 7, ki so prišli sedaj v vojno službo.
V obrambo vojaštvu. Poroča se nam, da je legarjavs epidemija v topničarski vo jašnici nekaj prav posebnega, Drži se le ene baterije, a za tisto gre povsod. Ko je bila dotična baterija v Krškem, so zboleli njeni vojaki tam, ko je v Ljubljani, zbole zopet le pri nji. Iz tega se vidi, da sa mora bolezen držati oprave. Vojak gre v bolnišn co, oprava pa ostane pri bateriji in jo kuži dalje. Zato bi bilo v interesu vojaškega zdravja želet', d,i se vsa tista oprava sežge, ker je slednjič zdravja človeško vendar veC vredno, kakor pa obleka.
Socialni demokratje bodo prihodnje leto v Ljunijam otvonu konsumno društvo.
Izgubil je včeraj popoldne na potu od Marijamšča do I. državne gimnazije neki di jak srebrno uro z verižico. Najditelj naj odda uro v Katol. bukvami
Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. v Ljubljani Bkiicuje svoj izvanredni občni zbor v torek dne 2. deoembra t. L. ob treh popoldne v steklenem vrtnem salonu »pri Frlinou« na Cesarja Josipa trgu. — Dnevni red: 1. Načelnikovo poročilo o delovanju državne konfamnee gostilničarjev na Dunaju. 2. Bolniška Magaina. 3. Raznoterosti.
Ponesrečen gostilničar. IvanGoršič, gostilničar na Radeuitega cesti št. 1 je včeraj zvečer doma cepil drva. Namesto po p*. lenu, zamahnil je po roki in si levi palec skoraj popolnoma odsekal.
S ceste. France Majca hlapec pri Kugi v Metelkovih ulioah št. 27 drvil je vč< raj popoludne pijan s konji po mestu. Zgubil je pri vozu kolo in vsled nerodne vožnje tudi zlomil oje. V Slomškovih ulicah je neusmiljeno bil po konju, dokler ni prišel policaj in tja odstranil od voza.
Tatvina v bolnici zaprli so postopača Ladislava Juvana, ker je včeraj zvečer v bolnici ukradel mesarskemu pomočniku Ma tiji Zaniju klobuk. Ko so ga prijeli, so dobili klobuk skrit pod suknjo.
Najdene stvari Neki uradnik pri flnančui direkciji je naš I včerai popoldne na Vodnikovem trgu srebrno cilinder uro s srebrno verižico.
Tatvina Mariji Jerasovi v Rožnih uiioab št. 38 |e danes po nafii pobrala neka tam stanujoča brezposelna dekla dve kiklji in denarnico, v kateri pa je bilo le nekaj vinarjev.
Podiranje licealnega poslopja, čuje se, da nameravajo, ko p dero vse /sidovje, ki se vzdiguje iz tal, zasuti kleti. Ceneje bi pač bilo, da sedaj tudi kleti podero, ker pri pri hodnji zgradbi na tem prostoru se bode tudi nasuti mnteriial iz kleti moral izprazniti.
Dovažanje ledu sa je te dni pričelo. Le dene plošče so 6 — 10 cm debele. Upati je, da ne bo letos manjkalo leda ni ledenicam ni zasebnikom, ker se je zima z mrazom letos vsaj dosti zgodaj pričela. Zadnjih pet let je bilo pri nas tako pomanjkanje leda, da so ga morali po železnioi s koroške strani dovažati.
Zglasitev stavodo'žnih mladeničev, roj. leta lb8u., 1881., in 1882 traiaia lo Se danes. Zglasiti so ja tako ljubljanskim (domačim) mladeničem kakor tudi zunanjim, rojenim v teh letih, ki pa prebivajo tačas v Ljubljani. Za nezglašence zapretene so po predpisih globa ozir. zapori; zglasiti se je pri vojnem referentu na magistratu, kjer sa dobe tudi vsa druga pojasnila. Kdor je drugam pristojen, pa bi rad v Ljubljani na naboru bil, ima vložiti s krono kolekovano prošnjo pri navedenem oblastvu.
Ljubljanska društvena godba ima sedaj 24 dobrih moči na razpolago, ker so je tako preosnovala, da zamore objednem igrati v dveh oddelkih. Objednem jo odbor cene za gostilničarje kakor tudi za društva pri piesmh vajah, zabavnih in družinskih večerih broz vstopnine znatno znižal. Zato bi bilo želeti da bi se godba bolj posluževali že oziroma na to, da se godba samo % zaslužkom ter z doneski častitih članov vzdržuje. Radi pritožbe, da ne pride nabiralec nabirat, prosi odbor častite dobrotnike, naj blago-vole to naznaniti odboru pismeno ali pri odborniku g. Č u d n u, da se konstatujo, se je li to zgodilo po pomoti, ali po volji na biralca. Slavno občinstvo pa prosimo, da bi se nekoliko bolj zanimalo za godbo, katera sa ponaša z najboljšimi kritikami, ter jo pod piralo s svojim obiskom, kakor tudi s prostovoljnimi doneski.
Kotiček za liberalce.
Ne k spovedi! Na to stališče se je postavil saclaj »Narod« pod odgovornim uredništvom dr. Tavčarjevim. »Narod« pravi, da »pametnejši ljudje ne gredo k spovedi« in pravi: Prav tako! Kdor pa ljubi svojo ženoinsvoje otroke, naj tudi teh ne pusti k spovedi, ker so ti misijonarji sami Li-g u o r i j a n c i«. Kadar bo Tavčar prišel na kmete in se delal zopet pobožnega, primite ga radi tega za besedo !
Gospod veletržecKobi je li heralcem posebno na poti. Zadnjič so ga liberalci v svoji oliki zbadali, ko je kot predsednik krajnega šolskega sveta se udeležil učiteljske jubilejne slavnosti g. Paplerja. Sedaj se isti liberalci hočejo umivati v »Narodu«. Kdor ni umazan, sa sploh ne izpira in ker se zamorcu sploh ni mogoče umiti, ostanejo vrhniški liberalci kljub »Narodo vim« dolgoveznim dopisom taki, kakršni so.
Različni vtiski. Ves svet je re kel, ko so pridobili krščanski socialci vseh 21 dunajskih in vseh 21 kmečkih mandatov nižje a-strijskih: »Krščanski socialci so popolnoma zmagali!« Ne tako socialno demo-kraški »N <vi zapiski«, Ti poročajo o teh vo litvah: »Na Niijeavstrijskem se jo bil hud boj med naprednimi elementi, zlasti socialnimi demokrati in krščanskimi socialci. Splošen vtisk ja: krščanskim socialcem z Luegerjem vred prede huda na Dunaju, zato si pa pomagajo, kakor znajo in morejo.« — Res, tudi uredništvo »Novih za piskov« si pomaga, kskor zna in more, a bolj slabo. Obžalujemo »napredne elemente« za v t i s k e , ki so jih dobili pri teh volitvah, kajti večinoma izvirajo ti vtiski od vdar cev in so ros jako splošni. Še bolj pa obžalujemo »napredne« bravce, ki vse verjamejo svojim žurnalistom.
Kako naj naši poslanci ustiežejo liberalcem Poročali smo. da sta imela poslanec dr. Šusteršič in poslanec Barwmski v trenotku, ko je pred državno zbornico nenadoma prišel predlog krščansko socialnega poslanca Sohopferja, naj se popolnoma odpravi terminska kupčija z žitom konferenco z ministerskim predsednikom Kfirberjem, torej ni mogel dr. Sustar-šič biti v zbornci. »Narod« ga jo napadel, zakaj ni glasoval za Scho^ferjev predlog. Sedaj ga pa isti človek, ki tiči za »Narodom«, Malovrh, v svojih »Novicah« napada, zakaj ni glasoval proti SehQ ferjevemu predlogu! Stališče naših poslancev jo bilo proti Sohopf^rj. vemu predlogu, kakor je po jrfsnil poalam c Povše, ker se stvar s aebo-pferjevim predlogom utegne zavleči, in če bi bil dr Šustaršič takrat mogel biti v zbor niči, bi glasoval v tem oziru proti &oh5pf«r-jevemu predlogu z* takojšnjo rešitev pred-
loge. Kaj je boljše, o tem so mnenja različna. Krščanski socialci odločno zagovar jajo, da bo Seh8pfer|ev predlog vplival na gosposko zbornico, in groza s silnim pritiskom. Gotovo pa je. da v tej zadevi ne bodo kmetu prav nič koristili liberalni poslanci, najmanj pa dr. Tavčar, katerega še na Dunaju ni bilo.
»Edinosti« na n j e n poziv odgo' varjamo, da je g. Ante Stemberger res pravi'avtor dotičnih notic, ker jih je di ktiral g. Maksu Cotiču. Naj »Edinost« ne dreza, da ne povemo še več. Za nasledke naj se zahvali g. Stemberger g. Cotiču in pravoslavnemu g. Godini, ki je sedaj glavni urednik »Edinosti«.
Zopet jeden! V Postojni je neki liberalec govoril svojemu tovarišu tak6 le: »Ti duhovniki so čudni ljudje 1 Povsod se štulijo v prvo vrsto. V vseh strokah znanosti in umetnosti je eden izmed prvih kak duhovnik. Zdaj so prišli še v gledišče, hram inteligence 1 Ijrokaz »Divji lovec" je našel tudi v Trstu popolno priznanje. Zakaj ne mora kakšnega boljšega igrokaza iz narodnega življenja podati kak učitelj ali urednik, ko jih toliko obiskuje ljubljansko gledališče! To je že škandal!"
Iz Kranja se nam poroča: Gospod Jakob K i 11 e r je bil jako strasten agitator liberalne stranke. Sedaj mu je začelo sape zmanjkovati. Govori so o tem, da bo izgubil glas.
En]iževnost in umetnost.
Slovensko gledališče.
Včeraj je bila v četrtič uprizorjena Ljubljančanom najbolj priljubljena opera B. Smetane »Prodana nevesta«, ljubljenka najboljših gledališč. Vspela je dobro; glede posameznostij bi se dalo izvesti sledeče : V ulogi Janka je včeraj prvič nastopil gospod V l č e k, a nam začetkom ni posebno ugajal. Lahko bi bil i njegov glas bolj pričal o pravi, čisti, ponosni, a vendar gorki ljubezni do Nadinke. Povspel se je šele začetkom druzega dejanja, ko je svoj glas primerno svoji ulogi koloriral in mu dal primerni temperament. Bolj nam je ugajal v naslovni ulogi opero „Dalibor", kjer sta bila na mestu ponos in hladnokrvnost. V ulogi Marinke se je dobro obnesla g. Proch&zkova, ki ja z lepim petjem in z lepo igro budila občutke zvestoljubečega, a prevaranega Brca v srca poslušalcev. Ni nam povsem ugajal g. H a š 1 e r v ulogi Vaška, ker je, vsaj po nekodi, pretiraval. Vašek je otročji, nedolžen, n »kakor pa ni nagajiv tepec. Ves drug vtis je napravil g. Ascbenbrenner. Kakor v opari n[)aliborut tako se je tudi včeraj pokazal pravega umetnika. O njem lahko rečemo, da kar vidimo in slišimo, tudi čutimo. Kontrasta med temi čustvi nam on ne vzbuja, kakor se to zgodi včasih pri občinstvu — igralcih. Zadovoljili so kakor druge-krati, tudi sinoči ostali pevci, le bi tu in tam priporočali veo sigurnosti in točnosti. — Jutri ste dva predstavi, in sicer popoludne ob 3. uri Finžgarjev „D i v j i lovec" ob znižanih oenah, zvečer pa noviteta burka »Klofuta za 100.000 frankov" (Ma-dama Bonivard). — V torek bo zopet predstava.
Konoort „Glasbene Matice".
Dn<S 3. decembra bo „ Z 1 a t o r o g " koncert posebne vrste, sestoječ iz dekla-macije in glasbene ilustracije. Po vsebini se bo prednašal ves znani prekrasni pesmotvor kot ena celota, a vlogo de-klamatorja je pesnik Baumbach sam za koncert izdatno okrajšal in na najbistvenejše stvari omejil. Glasba je zelo ljubka, m e-1 o d i j o z n a, vsakemu lahko umljiva, rekli bi popularno lepa, ne taka, kakršna je bila n. pr. v „Missa solemnis"; iz nje veje pristni duh planinske preprostosti in poezije. — Pevski zbor stopi v impozantnem številu 110 članov, med katerimi je 60 dam in 50 gospodov, zgolj izvežbanih, najboljših pevk in pevcev.
Slike dr. Frana Prešerna.
Omenili smo že, da sta gg. dr. Dečko in Ant. Kolenc založila lepo A. Šubičevo sliko „dr. Fr. Prešeren." Edino zastopstvo založništva je prevzel za Kranjsko g. V. Ruprecht, Ljubljana, Streliške ul. 2. Cena sliki z lepim okvirjem je 40 K, na mesečne obroke po 4 krone pa 50 K.
Staroslovenska akademija.
Ta lepa ustanova biskupa dr. Antona M a h n i č a je začela delovati. Dne 18. nov. ja bil ustanovni shod tega društva v bi-skupskem dvorcu krškem. Presv. gospod ustanovitelj je v svojem govoru očrtal namen »Staroslovenska akademi|e«. Čuvala bo privilegij staroslovenskega bogoslužja, zbirala vse staroslovenska književne ostanke ter zato priredila posebne prostore. Priredila bo tudi tiskarno za tiskanja glagoljskih knjig Hirati se bo tu gojilo staroBlovensko pevanje. — V odbor so bili izvoljeni: Dr. Franjo V o 1 a r i i , generalni vikar in ka-
nonik stolne oerkve Krike, za predsednika; dr. Mate Vitezi <5, podpredsednik; odbor niki so : msgr. Z a m 1 i 6 , župnik v Vdovskem, dr. Stanko D u j m o v i 6, predstojnik krškega samostana, dr. Josip Veiss, kanonik Oršid in Kirin Kleme Boni fačič, biskupski tainik. Doslej znaša društveno premoženje 4000 K_
Izpred sodišča
Obravnava proti sodnijskemu ojlci/ulu šumu, katerega dolže, da je defravdiral uradni denar, se je pričela danes popoludne ob 4. uri. Razsodba bo izre čena popoludne. Sorn je tožen sedaj samo za 200 kron.
Porotne obravnave v Ljubljani se pridno v ponedeljek 1. decembra v novi porotni dvorani. Na vrsto pridejo v ponedeljek 44 letni delavec J žef Čuden iz Dragomerja radi nenravn« sti, 23 letni delavec Janez Uufer iz Podlomka, uboj, v torek 2. decembra 18 letni sin kmečkega posest nika, Janez Kimovec iz Cerkelj, radi uboja, 17 letni delavec Janez Sameja iz Vrbe, radi ropa, v sredo 3. deoembra 19 letni mlinar Pavel Nastran radi uboia v četrtek 4. dec. 22 letni hlapec Alojzij Merlek iz Male Li-gonje, radi nenravnosti in tatvine. Poleg teh bodo prišli na vrsto še trije drugi slučaji, mej njimi dva detomora in neka tiskovna pravda g. ravnatelja Hubada.
Kamenje metali so dne 21. sept. fantje v D »Inicah na Dravljčane, kar je Antona in Egidija Križaja in Janeza Kregarja, vsi iz Dravelj, tako vjezilo, da so jo ubrali za nasprotniki in vjeli Janeza Ž<helnika in Miklavža Koširja Prvega je sunil Tone Križaj z nožem pod desno pazduho, v d>:sno roko in na desno stran prsi, druzega je pa držal Janez Kregar, Egidij Križaj ga je pa s kolom udaril po levi roki in hrbtu. Zato pa bode Anton Križaj sedel 3 mesece, Egidij Križaj pa 2 meseca v ječi, nasproti je bil Janez Kregar od zatožbe oproščen.
V silobranu je posestnika sin Janez Logar iz Olševka z zaprtim nožem po glavi udaril Martina Kerna in ga težko poškodoval. Dne 9. junija t. 1 pila sta ta dva v Koželjevi krčmi v družbi drugih fantov ter se pričela mej sabo prepirati. Ko so fantje zapustili Koželjevo krčmo, pričel je Kern mahati z odprtim nožem krog sebe in naposled se lotil Logarja, ki se mu je pa umikal in se skušal Kernovih napadov ubra niti. Ker mu pa tega za dolgo ni bilo več mogoče, zaupil je Logar : »Janez, ti si za pričo, da me hoče Kern z nožem«, ter je udaril potem z zaprtim nožem nasprotnika tako močno po glavi, da mu je stri kost temenice. Ker je bil silobran dokazan, ga je sodišče od zatožbe oprostilo.
Mesto v Ameriko v zapor. Ta smola se je pripetila Francetu Vindišmanu iz Jurne vasi in Jožefu Skučku iz Brezovice; oba sta jo hotela popihati čez veliko lužo si sreče iskati, ne da bi imela od oblasti dovoljenje za to, obenem st3 se pa še hotela vojaškemu naboru odtegniti. Vindišman je hotel, ko ga je redar zasačil, si s tem pomagati, da se je izdal za Janeza Jerička iz Pristave, kar mu pa ta ni hotel verjeti. Oba se zagovarjata pred sodiščem s tem, da sta se mislila pravočasno do nabora vrniti; Vindišman še pravi, da mu je oče iz Amerike pisal, da naj prej ko moč tje pride, ker bo le še par let trajal ta zaslužek. Obsojena sta bila prvi na 10 dni, drugi pa na 14 dni ostrega zapora in vsak še na 10 K denarne globe.
Mlada tatica. Ana Blaznik iz Zislez nikov je šele 15 let stara in vendar se mora že pred sodiščem zaradi obdolžene tatvina zagovarjati. Služila je v Ljubljani in tu je svoji gospodinji vzela eno svilnato prevezo, za katero pa obdolženka pravi, da jej je to reč gospodinja v dar podelila, pa tudi 21 robcev je zginilo. Sodni dvor jo je obsodil le zaradi prestopka tatvine v 14 dnevni zapor, ker se ji ni mogla krivda v celi meri dokazati.
Pred celjskimi porotniki je bil
obsojen 28letni Primož Debelak, bivši rudar v Trbovljah, doma iz Oaelice na Kranj skem, na 7 let težke ječe, ker je v prepiru ubil Franca Zupanč ča, pri katerem je sta noval.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
6 0. 000 kron pravdnih stroškov bo moral plačati, kdor zgu!>i sedanjo pravdo v Woif Sehalkovi zadevi. — K r u p p nedolžen. I« N-sapolja javljajo, da so dobili onega Nemca, slikarja Allersa, ki je učinil nenravnostno dejanje, ki ga jo »Vor wUrts» naprtil Kruppu. -- Očeta v itvi njakzaprljo neki Jos. H«yek v nekem kra|U blizu Prage. Dve leti je imel ondi za prtega. Dobili so ga povodom neke hišne pre iskave sknro brez vse obleke v slamo za vitega. Pred 14 leti se je oče ponesrečil v neki opekarni in potem nekaj časa prosjačil.
_ Tifus v praški deželni po
rodnišnici. V praški porodnišnici se je pojavil tilus. Obolelo je 8 oseb. — P s r n i k potopil. Blizu Detroita Sfi jo ob silnem viharni potopil parmk »Syivanus M*cy«. 15 mož jo utonilo. — Darilo K r u p p o v e
soproge delavcem. Poleg drugih velikih daril je Kruppova soprog« darovala delavskim blagajnam tri milijone mark. — Vaška gledališča na Ruskem so pričela sedaj zopet ovoje delovanje. Posamezno vasi imajo celo svoj orkester. Vstopnina v ta gledališča znaša le 2 vin. — Mnsto Quezaltenango, broieče 40000 prebivalcev, na Guatemali. so morali prebivalci radi vuikaničnih izbruhov zapustiti. — Shod prepovedala je vlada s* c. demokratom v Zadru, na katerem so hoteli protestirati proti povišanju cesar jeve cilne liste.
Defravdaclja v Pragi. Proti zlob nim natuicrvanjem izjavlja sanačna k'.mi s>ja, da vsi njeni člani poslujejo brezplačno. Dosedanja revizija je dognala, da so je največ dtfravdiralo okoli leta 1882 torej v času, ko je ravno Ort vstopil v službo. Ta je bil že prej pri raznih revizijah in računih in je tore) dobro vedel, kako ae taka stvar dela. — Neki praški sladščičar, ki ie imel v založni 3000 kron, je zblaznel v strahu, da izgubi to svoto.
Sodnijska obravnava za 20 mi lijonov se vrši pred sodiščem v NbWjorku. Umrli kralj železnic Hundigton je zgradil prt d tremi leti centralno Pacific železnico. Sedaj so prišli na to, da je milii<mar pri tej zgradbi osleparil podjetje za 20 milijonov dolarjev. Od dedičev se sedaj hoče p® sod rnjskem potu dobiti 20 milijonov, katere je Hundigton vtaknil v s«oj žep.
Stanovanje dolžnioe zašgal je neki Leopoldmi E nwuch trgovsiii siuga v Po žunu. sluga ie prišel po 150 kron. ki jih je bila dolžna Dolžnica je prosila, naj bi se ji za plačilo podaljšal rok. Vsied tega sa je pa sluga Jožef Cz< py tako razjezil, da je po padel sekiro in poh štvo dolžnice začel raz-sekavati s sekiro. Nato je polil raziekano pohištvo s špiritom in je zažjjal. Dolžnica upila je na pomoč, vsied česar je Czepy pobegnil in se usedel v izvoščka, hoteč pobegniti. Toda policaji so voz ustavili, hoteč po-žigalca prijeti, a ko je Czepy videl, da policiji ne bo ušel, zasadil si je v prša nož. Težko ranjenega so odpeljali v bolnico.
Uboga šivilja dedič 30 milijonov frankov. Me) pariškimi šiviljami vlada veliko razburjenje. G iopodična Lucija Boyce, ki je še pred par leti šivala za dnevno plačo 3'/i franka, je podedovala premoženje ne kega amerikatiBkega milijonarja. Stvar je kratko ta le: Gopodična Lucija je pred leti na povelje svoje gospodarice nesla z neko Amerikanko, ki se je mudila v Parizu, naročeno obleko v hotel, kjer je stanovala Ame-rikanka s svo)im možem milijonarjem in dvema hčerkama. Tema dvema hčerkama se je Lucija tako prikupila, da nista odje njali prej, predno je ni vzel milijonar za družabnico svojima otrokoma. Lucija je šla s to rodbino v Ameriko, kjer sta milijonar jevi hčrki umrli na neki nalezljivi bolezni. Tudi njihova mati jima je kmalu sledila. Stari milijonar je sedaj Lucijo adoptiral in tako je postala nekdanja uboga živilja dedič 30 milijonov frankov.
Društva.
(Glasbeni M a t i c i) je poslala posojilnica za Loški potok, Drago in Travo 20 K podpore.
(„D eželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani") ima svoj ustanovni shod dno 7. in 8. decem. t. 1. po Bledečem redu. Dne 7. decembra ob 7. uri zvečer skupni seBtanek zastopnikov obrtnih zadrug v steklenem salonu pri »Zvezdi.« Dne 8 decembra: Dopoludne ob 9. uri ustanovni shod v dvorani »Mestnega doma« s sledečim vsporedom : 1. Nagovor in poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev:
a)	12 udov in 6 namestnikov v zvezni odbor,
b)	3 računskih preglednikov in 1 namest nika. 3 Predlog gledč jednakemernega zadružnega uradovanja. 4. Predlog gledo izdajanja obrtnega časopisa. 5 Določitev višine prispevkov. 6 Določitev kraja prvemu rednemu zvezinemu zboru. 7. Predlog glede ustanovitve obligatorične mojsterske bolniške blagajne- 8. Predlog gledd prireditve potovalnih zborovanj s strokovnim predavanjem in o pomenu obrtnih zadrug. 9. Raznoterosti. Po shodu se vrši takoj prva od borova seja izvoljenih udov zvezinega na-čelstva, da si izvolijo svojega načelnika, njega namestnika, tainika in blagajnika, ter da rešijo nujne predloge Ob 1 uri Be vrši banuet v steklenem salonu pri »Zvezdi«, katerega se lahko udeleži vaakdo ter sprejema oglasila do dne 4. decembra 12. ure gosp. Eigelbort Fcanch9tti v L'jubl|ani Jurčičev trg. štv. 3 K ustanovnemu shodu imajo pri st'>p vai obrtniki in vabljeni, vohti odbor, glasovati in oglašati bo k točaam dnevnega reda imaio pravico samo zastopniki obrtnih zadrug, kateri so imajo pred zbi.ro anjem izkazati z legitimacijo, izdano p » zastopani zadrugi. Ob|ednem se opozarjajo vse ono zadruge, katere so sklenile pristopiti U zvezi in svojega pristopa še niso naznanilo pripravljalnemu odboru, da to nemudoma store, da sa pravočasno pošl|ajn zastopnikom vabila in dnevni red. Dalje se prosi vse ono
obrtnike, kateri se zanimajo za ustanovitev zveze obrtnih zadrug, da se ustanovnega shoda v mnogobrojnem številu vdeleže.
(,K atoliško delavsko dru štvo na Jesenicah") priredi dn6 30. novembra 1902 veselico v društvenih prost rih na Sivi. Vspored: 1.) M pl. F : K račnica Zvonimira Udarjajo tamburaši. 2) Pravica sa je izkazala. Burka v d»eh de janih. — Spisal dr Jan Ev. Krek. 3) Venec slovenskih pesmi). U iariajo tamburaši. 4.) Prosta zabava. M«d zabavo igrajo tamburaši. Zičetok oh 7. uri zvečer. Vstopma : S daži I vrsto 50 kr., oatali sedeži 30 kr.. sHišSa 20 kr. Za ude in družine stoiišča 3, 15 kr. K obilni udeležbi vabi Kat. delavsko društvo na Jesenicah.
(Katol. st1ov. izobraževalno društvo v Smartnem pri Kranju) bo imelo jutri dnč 30 novembra t. 1. svoj ustanovni občni zbor in sicer popoldne ob 3. uri v prostorih Franc Rozmana vulgo „Korošča", po sledečem dnevnem redu: 1. Volitev predsednika zboru; 2. volitev odbora; 3. volitev dveh računskih pregledovalcev; 4. določitev članarine; 5. govor dr. Debevca, profesorja iz Kranja; 6 slučajnosti. Med posameznimi točkami poje domači pevski zbor in svira kvintet kranjske godbe.
T$ief®nsk$ m fornofavm
Termin o-kupčij a z žitom.
Dunaj, 29. nov. (0. B.) Zbornica dunajske produktne borze je danes dopoldne sklenila tudi za slučaj, da se pozneje uveljavi dotični zakon o ter-mino kupčiji, od 1. maja 1903 razveljaviti vse prometne določbe, ki se tičejo borzne trgovine z žitom. S tem dnem se tudi ustavijo no ti ran j a o borzni termin s ki kupčiji v uradnem kurznem listu.
Dunaj, 29. novembra. Komisija gosposke zbornice se je danes pečala s Schopferjevim predlogom o terminski kupčiji, ki je bil sprejet od državnega zbora. Poročevalec princ Ferd. Lobko-vic je predlagal, naj tudi gosposka zbornica sprejme Sohopferjev predlog, a večina je glasovala za prvotni predlog gosposke zbornice. Radi tega je princ Lobkovic odložil poročevalstvo in je naznanil, da bo v plenumu gosposke zbornice predložil minoritetni predlog. Poročevalec je sedaj Berger.
Velikansk požar.
London, 29. nov. (0. B.) Listi poročajo iz Montreala, da razsaja v Rat-portage ob L tke of the woods v o 1 i-kansk požar, kije že uničil 25 milijonov kubičnih metrov stavbinskega lesa, ladij etesalni co, šest parnikov, dve jader niči in enajst hiš.
ker se obravnava vrši pred porotniki. Wolfovi prijatelji pravijo, da se je Wolf izjavil, da se ustreli, ako pravdo izgubi, ker 60.000 kron, kolikor bo pravda veljala, ne more plačati.
Draždane, 29. nov. Kubelik je obolel.
Catanjja, 29. nov. Na tukajšnjem vseučilišču stavka dijaštvo.
Poslano.
Čujte in strmite, kako dela ljubljanski magistrat z domačim obrtnikom.
Podpisani žo dva)set let izvršuje tu pa-Barsko obrt, v katero spadajo vsa kovinska in srebrna dela, bodisi za cerkveno ali hišno porabo. Ker pa cerkvenega dela ne more hiti vedno dosti, sem pričel že pred štirimi leti delati električna svetila, ker je vse t o 1 e p a s a r s k o d e 1 o , ali za to sem bil primoran plačati mestni elektrarni 10 odstotkov od vseh prodanih svetilk. Ko |e gospod Kolman videl, da se da tu nekaj za služiti, je pridobil dovoljenje, prodajati tuje izdelke, ker največ rabata daje elektrarni, seve ne na ko rist strankam. Meni je pa mogočni »inžener« L i u h a to prepovedal in slavni ob činski svet je moral potrditi da jaz ne smem slavnemu ljubljanskemu občinstvu ne delati in ne prodaiati električnih svetil, in celo še onih reči ne, katere sem od elektrarne sam za visoke cene pred štirimi leti moral prevzeti.
Ali je to pravično? Z velikimi stroški sem si napravil veliko lepo zalogo in sedaj ne smem prodajati.
Na kričeč način dola vodja mestne elektrarne z menoj. Ko vidi pri kaki stranki, da ima moja svetila, takoj zapove svojim delavcem, da morajo moje delo odstraniti. Kaj tacega se more le v napredni Ljubljani goditi l Elektrarna naj si dobiček išče pri toku, ne pri svetilih, ki spadajo le pasarju, ne pa steklarju!
Leopold Tratnik. Meteor&logifino porodilo.
V Hi.* s sad rnorjem S06-2 m, srednji tračni tlak 736*0 iea
1 J Cas opa-.5 i zevanju	Stanje bar»-metra t mm.	Temperatura po Celsijn	Vetrni i Nebo i	|1 J
28[ 9. tve«.	732 0	F to i	sl szah. | megla	
29| ? zjuti )2. popol.	731 7 180-7	=14	si. zah. i megla sl. jjvzh. | pol. obl.	0-0
Dunaj, 29. novembra. Danes je bil na vseučilišču krvav pretep mej dijaki. Nemškonacionalni dijaki so napadli katoliške dijake. Pri izhodu je bila taka gnječa, da je nekaj dijakov postalo nezavestnih in so jih morali odnesti. Steklena vrata so razbita in tudi držaji ob stopnjicah so poškodovani. Rektor je miril brezvspešno.
Dunaj, 29. novembra. Danes je bil Korber od cesarja sprejet v avdijenci. Danes popoldne bo ministerski svet, katerega posvetovanje bo jako važno, ker je cesar izrekel željo, naj se situvacija razjasni že prihodnji teden.
Dunaj, 29. nov. Odposlanci nemških strank bodo v torek nadaljevali razprave o pogojih sprave s Cehi.
Moste, 2;*. nov. Sodnijska obravnava proti Schalku in tovarišem se nadaljuje ob velikanski udeležbi. Veliko senzacijo je vzbudilo nakratno opro-ščenje dveh Sehalkovih soobtožencev dr. Feistnerja in Stiepelsa, češ da sta dala častno izjavo za Wolfa. Razpravljalo se je dalje o očitanjih, da je Wo)f dobival razne pavšalije, da je bil nje-j gov list podkupljen od sladkornega kar-| tela. Zadeva Seidel pride v ponedeljek \ na vrsto. Utegne se zgoditi, da se Wolf 1 zmaže, ker priče nič kaj ne govore v j prid Schalku, in da bo Sclialk obsojen. | V tem slučaju bi vsenemška stranka j prišla v kritičen položaj. Občinstvo v Mostu je na strani Wolfa, kar je važno,
Srednja včerajšnja temperatura —2-3*, normale 0'9\
OfiiMi«£ftka b-orstt
dn$ 29. oktobra.
aapui državni dolg v notah.....i01-26
kupili drifcavni dolg v srebra .	100 90
svskrijska zlata reata 4$......120 65
\rstrijska kronska renta i V, .....	100-55
carska zlata renta 4* ...... .	12020
"gorska kronska renta 4 % ...	97 90
ivstro-ogerske bančne delnico, S00 giiJ, .	15 48
ufaditne delnico, 160 gld. .	667-—
tindo-i vista....... .	239-35
?smSki drž. bankovci sa 100 ae \i dri.felj,	117 05
K mark..............23-42
"0 frankov (napoleondcr} . ....	19 08
Pijanski bankovci	■.....9510
1. kr. cekini ... . .	11-32
Žitne c © sa ©
lus 28 novembra 190S.
(Termin.) Ma dunajski borsi:
ga AC- kilogramov.
-Vmca ta spomlad.......7-78	>	7-79
Rž za spomlad .......6-90	,,	6'91
\oruia sa maj - junij 1903 . . . „	—	„ —
res pomlad.......6-66	»	6 6/
Na budimp&Št&nsid bar si:
fSenica za april ........7-70	,	7-72
flž za april..........6-68	„	6 69
;<ves u april ...........6-37	„	6-39
Janina za maj (1903) ...»	5-77	,	5-78
iSfektir.)
Dunajski trg.
«aic» l>i«iaž£fc ......E	8-10	„	8-50
juine iel. . . .	,	7-75	,	7 95
t« „ ......■	685	.	7-—
ijfimen , ,.....,	6'10	,	7 25
„ ob Tisi .	„	610	„	7-75
f^.puza oserskff stara .	„	7-15	„	7'25
Koruza ogersba nova..............,	6-~
^niivant , ........ti 90	»	7"10
)tes srednji..... •	„	676	»	695
t"Bol..............6-75	,	14 —
C1R1L-MET0D0V
==K0LEDAR==
9 O
se dobi v raznih prodajalnah ter stane
-r~r-»r.»r>»r ^ 1(1*0 VIO
ali pa se naroča pri založništvu
TIskarna Slatnar, Kamnik
Po pošti 20 vin. več »<--«■>•«
r*gL*\
Praktična božična darilci
p fi poročata
Največja
Gričar * Mejač
Lijubljana
Prešernove ulice št. g.
zgofovljeno obleko
za
gospode, gospe in otroke.
Od 1. decembra naprej znižane cene.
6d prejšnji!} 5«zcn začrtali predmeti $<t predajajo, dokler jilj je l^aj
v zalegi, za usa^c ce^e.
1339 4-1

Qo$podicna
izvežbana v trgovini, ža starejša, želi vstopiti kot prodajalka. Pripravljena bi bila tudi na račun vzeti kako manjio gostilno.
Ponuibe se prosi na naslov: M M. poste restante Ljubljana. 1331 2-1
Za otroške bolezni,
katere jo tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na

naravna
alkalična kislina
ki ,ie posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini, škrofeljnlh, krvloah, otoku šlez itd, in ravno tako i«ri katarn sapnika in oslovem
kailjn. (Dvornega svetnika Luschnerja mono-IV grafija o Giesshilbl Sauerl.runn.) 17 47
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj iti f ranico.
V LJubjaul se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v LJubljani.
! flove pesmi 1
Petero Božičnih zt solo> m,e.L
____.__zbor in orgije,
zložil Ign. ffladnik op. 44. Cena partituri 1 K 20 h. (Pesmi so v tem slogu kot op. 18.)
Za Marijine družbe je„?riTe<?il
u	Illadnik
16 izbranih Marijinih pesmi iz op. 15. (Struna moja, Marija skoz življenje i. t. d.; in stane 20 iztisov le 5 K, eden iztis I K.
Dobiš se pri skladatelju v Novemmestu, v »Katoliški bukvami" in pri Schvventnerju v Ljubljani.	1326
Proda se pod ugodno ceno okoli
50 lepih debelih stoječih hrastov
na prav pripravnem kraju, tik železnice, v vsakem letnem času za posekati. — Poizve se pri upravništvu tega lista. 1340 l-i
Za samostojno vodstvo
ŽPP** milna
«a štiri tečaje in žage na Kranjskem se sprejme čvrst veščak.	i330 2-1
Več je izvedeti v tovarni G. Tdnnies v Ljubljani.
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brdo v Gorici
priporoča ggosp krčmarjem in zasebnikom
zornih cenah. BriSk° Vin° P° ^rav
Razpošilja se v sodčkih od 56 lit višie ter na zeljo tudi vzorci.	' J
Obenem priporočamo ljubiteljem sadia tudi rasno sadje.	1328
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barzellini št. 20.
^ajstava v Parizu Grand Prix"
Svetoslaven ruakl karavanski čaj
bratov
K i C Popoff
- Moskva
C. kr. dvorni založnik
Varstvena znamka uradno vpisana.
Najfinejši ^jgj Najfinejši
1142 Pisarna: 10-3 Dunaj, VII/2 Breltegasse 9
Na drobno se dobi y vseli boli jih trgovinah v izvirnih zavitkih.
Zahvala in priporočilo.
Vsem svojim častitim naročnikom se naj-iskreneje zahvaljujem za doslej izkazano mi zaupanje ter se vsem, osobito pa prečastiti duhovščini ter gg. bogoslovcem, najtopleje priporočam v vsa, v čevljarski obrt spadajoča dela. Zagotavljajoč solidno, trpežno in ceno delo bilježim, odličnim spoštovanjem	1297 4-4
Avgust JVIate
čevljarski mojster Sv. Petra cesta 32, poleg delavnice pok. g. Hrvata.
Kdor poluje v Gorico, priporoča se mu nova Vkavarna Central" na
Travniku tik cerkve svetega Ignacija. Lastnik FILIP PEČENKO, prej hotelier v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov, kava in likerji najboljži, postrežba točna, Cistoba uzgledna, opreniba po ',najnovejSih zahtevah, cene kakor v drugih kavarnah.
1156 10
fiajgffii© podporno iiilt?© /j
V Iijubljani	fj
v* * 1
sprejema hranilne vloge, tet* jih ob^e* stuje po 4 % °/0 bPez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plača.
Uradne ut*e Vsak dan od 9.—12. ut*e dopoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
1333 4-1
Lepa darila za Miklavža, Božič in Novo leto!
Nova trgovina v Ljubljani
oo
„pri dobrem pastirju".
oo~
Slavnemu občinstvu v mestu in na dojeli, kakor tudi preč. duhovščini uljudno naznanjam, da sam otvorii popolnoma novo urejeno
trgovino 3 rajnim manufakturnim, su^nenim, platnenim iperilnim blagom
U nalogi bodem imel dobro in trpežno blago ter se bodem potrudi! cenjene odjemalca s solidno postrežbo in najnižjo ceno v vsakem ojiru zadovoljiti.
\2a mnogobrojan obisk se priporoča odliin. spoštovanjem
). J(eber („pri dobrem pastirju")
1337 1—3	v Ljubljani, Stari trg 9.
Sukneno in platneno blago.
v Ljubljani, Pogacarjev trg.
Fotopiastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.
Danes, soboto, 29. nov. zadnjič:
Jako zanimiv obisk
Brna in brnske pokrajine.
V nedeljo 30. novembra do 6.decembra:
Drugi zanimivi ciklus
Sij sim.
NaJnoveJše 50 ameriški
mufoskopi.
Pef novih, zabavnih podob.
S znamk, ki
so vržejo v posamen mateskop SO vin. 1. slika : Boj z blazinami. — 2. Ponesrečena vožnja v dolnn^ — 3. Prekanjeni fotograf. — 4. Živ dlvan. fi. Sanje ljubezni.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne = do 9. ure zvečer. =====
Qo$tilna
v »Oarcdnem don^u" u Celja
odda se od 1 marca 1902 pod jako ugodnimi pogoji v najem
Ponudbo sprejema do 15 decembra 1902 Posojilnica v Celju 1332 2-1
Dotrfi ure ceno
HANN8 KONRAD
trgovina z urami In zlatnino /Ilosf (BrOx) št. 234, ČeSko.
Dobre rem ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Dristrie srebrne verižice ,, 120 Budilniki iz nikla . „ 1*95 Moja ivrdka je odlikovana a a c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami bivzplačno 573 100-60
Absolutno zajamčeno
pristno masno vino.
Škofijski list je I. 1898. priporočal v č. gg. župnikom masno vino, katero razpošilja „KmetlJ*ko drnstvo v Vipavi" kot zajamčeno pristno.
Balo vino posebno dobrega okusa oddaja se po 35 K in višje, iu rodeče namizno hribovsko po 30 K za 100 litrov v Postojno postavljeno.
V zalogi je Se staro belo vino.
Novo vir.o bode spos bno za razpošiljati v prvi polovici novemb a. Kvaliteta je letos izborita.
NejmanjSa množina je 56 litrov. Na-ročham čez 500 litrov se cena primerno zniža.
Zadrugo nadzoruje strogo v C. g dekan Vipavski. Izključena je vsaka prevara.
Na zahtevanje se pošljejo vzorci. Kmetijsko društvo v Vipavi.
X	....	»799 (12)
J^avnof^ar je ijfla
Wružins£a prafifia
za leto 1903
družinska prati/^a dobivala se bode v vseh trgovinah na Jfranj-Skem, Sirskem, koroškem, v žiriji in na Goriškem.
Kietiaposojiliitaljiiffileoiice,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
t Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. U. 1,
v Knezovi lii&i,
obrestuje hranilne vloge po	110 «5-17
41* odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
PoStnega hranil ničnega nrada št. 828.406, Telefon štev. 57.
Naznanilo in priporočilo.
Pudpisani naznanja slavnemu občinstvu, da
sem se preselil na Vrhniko, v lastno hišo št. 248.
Priporočam se za vsa
zidarska ter v to stroko spadajoča dela
kakor tudi za napravo stavbenih načrtov in proračunov. Zag utavljam solidno delo in nizke cene
1321 3-2
Ivan Ogrin,
zidarski mojster.
(1 s\J\£> venecijanske in špmske. Naj \XUUtr, v za|ogj tvrdk-a BRATA i
Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju.
jceneiSe ima EBSRL v
22 11-6
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opokarska costa, Vel ki stradun št. 9
priporoča slav. občinstvu in preC. duhovščini svojo veliko zalogo barvanih prstenih
in
MM opi
kot: rui&vih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. bone nizke. 36 32-4?
ičST Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
priporoča raznovrstne
vizituice
po nizki ceni.
Na prodaj je prav po ceni
izpovednica,
dohro ohranjena, v gotskem slogu iz Čreinjevega lesa, b steklenimi vrati,
pripra\na torej tudi za izpovtdovanje gluhih. Več se izm' pri upravn štvu »blovenca«.
Zaloga vsakovrstnih gumijevih izdelkov
tehničnih kot kirurgičnih, tako n. pr. cevij za pivo in vino, predpasnikov iz gumija, namiznih pogrinjal iz gumija; dalje so v zalogi pristne ruske galoše, ter sploh vse v to stroko spadajoče stvari.
Dalje zaloga	koles	(bicikljev) in vsakovrstnih
jeklenih izdelkov; delavnica za izdelovanje in popravljanje koles. Tu se tudi poniklja in pobakruje.
Slavnemu občinstvu zagotavlja točno postrežbo in nizke cene ter se v obilna naročila uljudno priporoča
z odličnim spoštovanjem
Josip Kolar in drug
1316 10—3	Ljubljana, fAestni trg št. 9.
J. SOKUČ
v Ljubljani, Pod Tranoo 1
priporoča prečastiti duhovščini in shivuemu občinstvu v mestih in na diželi i zborno •vojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, furisf-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnafih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A J. Pichler v Gradci. 2?3 12-11
Božično darilo!
113o 17
Razvedrilo starim in mladim so:
1* a in o f o n
cena od 15 do 125 g Id.
A v t o 111 si t L
ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček.
Prodaja se tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo. Zahfevajfe moj llustrovani cenik.
RUDOIif ttiEBEf?,
upat*, v Iijubljani, Stai*i trg št. 1«
.vSttlS®SIIS&
i,
iH^^^i^i^ k'lt,r >rna veselie
1C n tr£ovine, se 1 7 takoj oprejmo. ^^■"MmranBMSBOsraaBsaa |; .j s,U)ra doven-
skega in nemš&eg<* jeziih /ui ,>-.. u. poS-ten in lepeea vederji.
Več fjo\e Gospodarska zadruga na. Celnjici.	.g>>7 ?_2


Kako si je mogoče špecielno letos pripraviti
vesele božične praznike?
1336 1
To važno vprašanje je rešeno za vsakoga, kdor ne meče denarja za božična darila, marveč si ga hrani z nakupom pri največji božični prodaji, ki se prične dne 1. decembra 1902 v
manufakturni prodajalni „pri Amerikancu"
v Ljubljani, le Stari trj šf. 1 (prej Peffer).
Da se s tem ne pretirava, bo uvidel vsak, ki ve, da se prodaja vkonkurzu se nahajajoče blago do 30°|0 pod prejšnjo nakupno ceno, n. pr.
Lepo umerjeno bombaž, flanel. krilo, 6 m., že od 96 kr. dalje Dobro „ polvolnel. „ „ 6 „ „ „ 1*20 gld. „ Dobra srajca za gospode iz sifona „ „ 78 kr. „ Dober četvernat ovratnik (elegant) „ „ 07 „ „
Prodajajo se pa tudi najfinejše tu- in inojems^e vrste modnega blaga, jruiVene $erpe in robci, in to le juejje blago, ker je (j dveh zadnjih jejon.
v
rA
MAG GI
so najboljša.
Največje vrednosti za vsako družino.

za zabelo
daje juham, omaki, sočivju itd. nenavaden, čvrst, prijeten okus.
Zadostuje malo kapelj.
Steklenica od 60 li višje.
Juhe v tabletih.
Tablet sa 2 porciji 15 h.
Magijcve juho v tabletih omogočijo urno, samo s prilivanjem j vode, napraviti krepko, lahko prebavljivo in zdravo juho. 19 različnih vrst.
Consommč- in Bouillon-škatlice.
w*»<« 1 Consomme škatlica za 2 porciji crt^f^ najfinejše močne juhe 20 h. WgS\ Bouillon-škatlica za 2 porciji ffiiffia močne mesne juhe 15 h.
Se takoj napravi z vrelo vodo brez dru-zega dostavka.
904 14
»Teden poskus t>olj prepriča, kakor vsaka reklama.
asr Je dobiti v vseh prodajalnicah kolonijalnega blaga, delikatea in dišav. ~>£X
lili k oj a^r!
i

Pri slovanskih apostcljih sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani, Lin-garjeve ulice došla jc	1292 3-3
= velikanska izt>er =
razne vrste povsem na novo trpežnega blaga, ter se slavno občinstvo uljudno vabi, da si svojo potrebščino v zimskem blagu, katero se zdaj v najcencjši nakup nudi, oskrbeti blagovoli.
Pod Ciril in Metodovo znamko došlo nam je od tisoč slavnega občinstva do sedaj zahval za najpoštenejšo, in nizko ceno blago; vsako človeško bitje, katero količkaj razume, se z največjim zaupanjem povsem lahko prepriča, koliko denarja si odjemalei blaga v teku celega leta pod to gori omenjeno znamko prihraniti zamo-rejo, ako pri nas svoje potrebščine nabavijo.
Toraj na svidenje pri slovanskih apostcljih
,Sv. Cirilu in /Y\efodu v Ljubljani'
Špitalske ozir. Lin garje ve ulice.
I
■ •a
-..a •>«a -••a •••a -■•a ..•a •••a ...» •••a -••a •••a ■••a
•>*a ...a
...............................................i«................................................
■aaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaeaacaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaoaaaaaatiaaaaaaaaaaaaaaaaaea**"
a..*
Največja in najstarejša parobrodna družba na svetu pij pesednje 379 paruikov.
Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo = potnike in cesarsko pošto =
iz Hamburga v Novi - Vork so:
a.> a*.
Dcutschland Augustc Victoria Moltko . . . Pennsylvania . Graf Waldersee Palatia . . . Batavia . . . Bulgaria . . .
212 metrov dolg
108	„
160	„
171	„ 170
140	„
l,f>2 „	rs
152	„
Filrst Bismarck
Columbia	.	.
Bliicher .	.	.
Pretoria .	.	.
Patricia .	.	.
Phoenicia	.	.
Belgravia	.	.
Armenia .	.	.
200 metrov dolg 140 „ 160
170	„
171
140 „ 152 „ 170
i a." a.» a..« a.«-
::::
a.«
a..-
ti::
Hamburg - Novi -York
Str^ le 6 dni.
Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja terdajč pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena agentura
»Hamburg-Amerika Linie'
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31.
takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice
12G6 31-3
a»«
a«** a... a."
a»
a«>* o...
a..«
itn
a... a...
a.» «>■■
::::
«...
a..-a..-
«...
a... ••*.
a... a.-a..-a.«-
::::
a.»
«...
Jameeno pristno:
trcpiocucc, brioctfec, 3a-rrjaiK« rum, io 5tarc dcbrc Uermcut uinc za belo« na žclcdca 1316 3_2
priporočata po nizkih cenah
Schmidf & Jurjovec
špecerijska trgovina v Ljubljani Turjaški trg, Katoliški dom.
Na zahtevanje se pismeno jameuje.
3 s a «
CCS
^ J4 m -jj C C
»S ®
m >
■=r i«
« — >
g -g«" n— C
CCS -3°
■CM ©
j> (M
°S
o KD IM O
cd
>03
S V, «5
686 60-47
3 co ■ •—.
C ca ca. 3
® _
b *
9-.fi
® s
a
ta
„ frt
N O
am s
® ® — sš
- ->! o- %
• i
O N
10
® X!
a
o
o. s
ca
O
►o f»
O co
KO
O
o.
a
3 .S
O
Q rt —
O tv,
^ S
>
_ca —i
fcc o o o
O. O io
■■ « M
JS qjS
rC M o K
mt N	~ (?•?	«3	"ZL
2i-.rao a2._S3
_	VI r! 'rJ	O *—	'2 a—
CD iff^ C n m cao.^KD ^KO
_M_M	** f-t f~\ /-s vm	r"	m /-\
B Ji! o
CCS
a-3
KT rt «0 C
Qf

C N
'č i (N
o a
CO
o. O tn m > o o
>M CB 0,0 Sffll-
3
s2
S3
C3 C/D
cd
I
v.
«3 g
o. 93
'S >■ E3
M
«3
KC ■H
P-* ©
O fl
€ c3
i
ct H
B rt J3
O
ns
O
a,
ca
I
"ta o
00	al ■ « ~i l-g-1
-a n
3 O <s
je <£>
•= ® -o
.S 10
s 1-°
1	-o -
mM®
o to .
> ° t
m - w
S5 B
s-E£
JEJ, M rt
ir9
co >co
o«
rt 3 a.
S ®
(D rt
a>
o
R
«
KO
O § «
-S g
T3 U
O
a.
m
Z-Š
c
i ®
1	«
-a a
O rt
{0 »H
O O C O.
2	J
= 'i o ®
mm:


H ••tu
K-.VKV
'.'*•'.*. v*'. .v.V.-;
pil
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETEI MAJDlfi
v Colj\x, G-raška cesta. štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
PV Tomaževa žlindra, najboljšo umetno gnojilo.
>'".v:YiY


:: i
timM

Ob pričetku limske sezone si usojam naznanjati slav. obžinatvu, da imam v zalogi
najboljši —— trboveljski premog —— v koscih
Naroibe se natančno izvr3ujejo. Tudi se d;i cel vagon s kolodvora na dogovorjeni kraj. 1H12 2—2
Za obilne naroJbe priporočuje se beležim a spoštovanjem
Ivana Treo,
Cesta na Rudolfovo železnico št. 8
Varstvena znamka: Sidro.
LINIIIIENT. CAPSIGI Comp.
Iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
priznano irvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica pn K —"80, K 1-40 in K 2 — v vs«h lekarnah. Zahteva naj sc to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme i? previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcbterjeva lekarna pri slatem levr.
D^ Viljem Schweifzer
naznanja, da Je ofvoril dne 1. oktobra 1902
svojo odvetniško pisarno
v Ljubljani na Kongresnem trgu štev. 19
poleg nunske cerkve in »Vzajemnega podpornega m	društva".
Podpisana ima v aalogi najraznovrstnejše trpeino, krasno
blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaznle, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji ceni bandera in vso drago obleko.
Prečs&stite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih ivrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodližnejšim spoštovanjem se priporo-ča 691 52-25
Ana Hofbauer,
imejiteljjica zaloge cerkvene obleke, orodja sri posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.



C/3
cu

Franja fl\eršo!
v Ljut>ljaiii, Mestni trg T&
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvrfienih ženskih rodnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monograml in rlsarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	19 50
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
P

Hiličc
naj ne zamudi, sc oglasiti zaradi prevzetja ag<?nture jedr.e najstarejših bank za prodajo postavno dopuščenih državnih in posojilnih arečk na obroke. NaJvlSJa provizija, predujem, oziroma določena plača. Ponudbe pod Šifro . P. N. 8979 »>a Haasenstein & Vogler, Dunaj. 1165 (10-8)
Pekarija.
V večjem župnijskem okraju, blizu železnice, se odd& v najem pekarija in gOBtilna ali pa vinotoč čez ulico, pod prav ugodnimi pogoji Oddd se tudi vsaka obrt posebej
Več pove iz prijaznosti upravništvo tega •»sta.	13C9 3-3
Marija Sattner, J
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., il. nadstr. (Medijatova hiša), (p
se priporoča prečastiti duhovščini za
izdelovanje cerEveniR paramentov.
Izdeluje oele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvijale, obhajllne burze Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvrSuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cen« po mogočnosti
nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenjo starih parameutov tudi rado-voljno prevzame.	9.J8 26—7
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOH«
m
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO
jooooi
r
i Stanje vlog 30. junija 1902: I blizu 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša prilika za šfedenje! ^
Pi?eje: Gmdišee št 1,
000000
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: Kongresni tt*<g št 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih
u ============== 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. Junija 1902: 8,818,060 K 70 h. Oenafni promet v 1. 1901: 23,559.611 20 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se ohrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dnd 1. julija 1902.
Dr. Ivan Susteršid,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Josip Jarc,	Anton Belec,	Dr. Andrej Karlin,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauschegg,	Matija Kolar,	Ivan Kregar,	Frančišek Leskovic,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. zasebnik in blagajnik „Ljud. pos."
Karol Pollak,	Greg. Šlibar,	Dr. Aleš Ušenienik,
tovarnar in posest, v Ljubljani. župnik na Rudniku, profesor bogoslovja v Ljubljani.	1236 6
Nakup ln prodaja "%£■> »sRKOvratnih državnih papirjev, srefck, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulantna izvrSitev narožll na b o r g 1.
Menjarična delniška družba
„j?I KRČU
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., StrobelflassB 2.
6*
toooooo mmooooo ommmmmmm
ooooooo«
OOOOOOOO
oooooooif
OOOOOOOO
£3^" Pojasnila	v vseh gospodarskih in Unan6nlh
stvareh, potem o kursuih vrednostih vseh špokulAolJskih vrednostnih papirjev in vestni nasv&tl za dosego koliko: je mogočo visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloieutb
glavnlo.	184 130