List
47.
Tečaj
LVI.
i
Izhijajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 glđ. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr
za četrt leta 90 kr
po
polti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto
40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni
Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo
se plača za vsako vrst
za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr
Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic
V Ljubljani 25. novembra 1898.
M ftftffcitftftftftftftit ft& š itû it ito-itikťk ftft & ft ft ft itû ft ft ít đsđt ft si
<3
Politiški oddeiek.

Kvota.
Končno je bila mej kvotnima deputacijama

ki se
imata dogovoriti glede prispevka vsake naših državnih
polovic
skupnim izdatkom, izrečena poslednja
beseda

katera pravi, da pogajanja niso imela nobenega uspeha.
Cislitvanska je prav za prav lahko zadovoljna, da so Madjari cdklcnili preskromno zahtevo naše kvotne dépu-
ta cij e zakaj

naj tudi
se ogerski prispevek zviša na 38 odstotkov, če bi bili Madjari tej zahtevi ugodili, bi bili
mi še vedno na slabem in bi morali za Madjare plačevati ogromne svote.
Nasprotri temu so si dovolili Madjari neslano šalo
i
kar si
treba dobro zapomniti. Preračunali so in to
»
na popolnoma nezanesljivi podlagi podatkov, da znašajo vsi dohodki cislitvanske državne polovice 882 milijonov vsi dohodki ogerske državne polovice pa 392 milijonov.
Na tej podlagi, katero je s popolno pravico imenovati statistiško pačenje in brezprimerno predrznost, so
Madjari izručunali, da bi moral cislitvanski prispevek skupnim izdatkom znašati 69.22 odstotkov, ogerski pa 30.78 odstotkov in kakor v posnoeh so izjavili
?
da
bili pripravlj

plačevati
večjemu 31.997 odstotkov
Gotovo je vredno preiskati, kaj bi bila Avstrija dosegla ako bi bili Madjari sprejeli za nje nasvetovano kvoto 38 od-
stotkov, na katero je cislitvanska kvotna deputacija redu
i
cirala svojo
zahtevo, s katero se
pa Madjari tudi niso za
greh
dovoljili. Ako bi se bila ogerska kvota določila na 38% Na cislitvanski strani se je dovolj grešilo. Največji bi bila najprej odpadla tista 2%, katera plačuje sedaj

da naša vlada in da naša kvotna deputacija ni- Ogerska za nekdanjo vojaško krajino. V primeri s seda
sta pokazali nikdar nič eneržije, da sta se pred madjar-	njo kvoto znaša torej zahteva cislitvanske kvotne depu-
sko trdoglavo8tjo vedno umikali. Naša kvotna deputacija	-tacije prav za prav samo 6.6% več nego je doslej oger-
je storila veliko, neodpustno neumnost, ko je meseca ju«	ska plačevala. Pa tudi to ni nikak pridobitev, kakor je nija letošnjega leta opustila svojo,
lansko
leto formuli-
rano zahtevo,
češki posl. Dr. Fošt v nedeljo raziožil na nekem shodu
naj
se avstrijski prispevek določi na 58 na katerem je dokazal, da se bremena Cislitranske ko
odstotkov, ogerski pa na 42, ter na ta način priznala, n0vi nagodki zvišajo za letnih pet milijonov gld.
da je od Madjarov preveč zahtevala. Kako morejo izku
Teh pet milijonov na korist Ogrski iz jaha iz pre
šeni ljivo.
politiki take budalosti uganjati, je sploh nerazum- membe ključa za razdelitev bonifikacijskih in restitucij-
skih bremen pri izvozu, iz višjih dohodkov Ogerske od
Madjari ne morejo niti s stališča fmancijalne pra- dobička pri avstro-ogrski banki, iz zvišanja davka na
• sladkor itd. Ako odbijemo teh pet milijonov od svote
vičnosti niti s stališča gospodarske moči ničesar ugovar
9
jati avstrijski, žal preklicani prvi zahtevi, naj plačuje po 42 za katero bi se zvišal ogerski prispevek, če bi se ogrska odstotkov skupnih izdatkov. Takisto niso mogli navesti
kvota
določila na 38 odstotkov, potem se izkaže
da
nobeneda pametnega razloga proti zahtevi, naj se določi Cislitvanska ne bila na boljšem niti za cela dva milijona.
kvota na podlagi plačilne zmožnosti in z ozirom na šte- In še s takim beraškim zvišanjem ogerskega prispevka
vilo prebivalstva. Ako se računa na tej podlagi z ozirom Madjari niso bili zadovoljni.
Pogajanja mej kvotnima deputacijami so se torej
na ogerski državni proračun za 1. 1896 ter z ozirom na
zadnje ljudsko številjenje, se izkaže
kot
pravična taka razbila. Sedaj se bodeta avstrijska .in ogrska vlada di-razdelitev bremen, kakor jo je cislitvanska kvotna depu- rektno pogajali in kadar se zjedinita na kvoto, pride
tacija najprej nasvetovala, da namreč plača Ogerska 42 vsaka vlada s svojim predlogom pred svoj parlament in
odstotkov
»
cislitvanska pa 58 odstotkov.
tedaj bodo imeli poslanci zadnjo besedo.
462
Ali je upati, da se bode vlada zavedela svoje dol-žnosti in napram Madjarom ostala trda in energična ter krepko varovala cislitvanske koristi? Bojimo se, da ne!
„The wonderful century."
Tako se glasi naslov jako zanimive knjige, katero je ravnokar obelodanil znameniti učenjak Alfred Russel Wallace. „The wonderful century", „stoletje čudežev", imevuje Wallace naše devetnajsto stoletje in to zbok mnogih iznajdb, s katerimi se more ponašati. S tem ne misii Wallace na tište milijone iznajdb, katere so zabele-žane v patentnem registru, ampak na tište, ki so nam razkrile nove, doslej neznane zakone narave, ustvarile nove fundamente vedi in posegle globoko v vsakdanje življenje.
Russel Wallace je te iznajdbe razdelil na dve skupini, na iznajbe in razkritja praktične vrednosti in na iznajdbe in razkritja bolj teoretičnega pomena.
V prvo skupino spadajo naslednje iznajdbe. 1. železnice, ki so premenile potovanje in zlasti vso trgovino in obrtnost revolucijonirale ter preorugačile ves gospodarski ustroj, 2. parobrode, ki so za promet na morju istega pomena, kakor železnice za promet na kopném, 3. električni telegraf, 4. žveplenka, 5. plinova razsvet-ljava, 6. telefon, 7. električna luč, 8. fotografija, 9. fo-nograf, 10. rontgenovi žarki, 11. spektrálná analiza, ki je naše znanje o univerzumu korenito predrugačila tako, da smo z njeno pomočjo v stáno, določiti relativno temperaturo in kamiško sestavo zvezda, 12. poraba aneste-tičnih sredstev, vsled katerih je možno izvrševati najtežje kirurgične operacije ne da bi bolnik imel kake bolečine, 13. poraba antiseptičnih sredstev v kururgiji.
To je lepa vrsta znamenitih iznajdb. Ako se vpra-šamo, kaj so nam jednako važnega podala prejšnja sto-letja, moramo odgovoriti, da skoro ničesar. 17. stoletje nam ni dalo druzega, kakor dalnogled, katerega iz-
najba pa daleč nima tistega pomena, kakor na pr. spek-trelna analiza. Res, da so v 18. veku marki Worcester Bonltuos in Watt prišli na sled učinka para, a praktíč-nega pomeua je to postalo še le v našem veku, in tudi zrakoplov in strelovod se v minolem stoletju nista pov-spela do večje važnosti.
Šestnajsto stoletja nam ni přineslo nobene večje iznajdbe, 15. nam je přineslo tisk, 14. pa kompas, vsa prejšnja stoletja in tisočletja pa so človeštvu padala samo dvoje izumov življenskopraktičnega pomena. Izumitev arabških številk, ki so peljale k arimatiki in k algebri ter izumitev alfabetične pisave.
Vsega skupaj so nam torej poprejšna tisočletja podala samo pet znamenitih uzumov, dočim nam jih je te-koče stoletje podalo trinajst.
Skoro isto je razmerje mej teoretičnimi razkritji.
Naše stoletje jih je přineslo dvanajst. To so:
1. razkritje mehaničnega ekvivalenta gorkote kirje izkazal kot temeljni princip o hranitvi eneržije, 2. moleku-
larna teorija plinov, 3. način direktnega merjenja gib-Ijivosti luči in eksperimentelni dokaz, da se svet suče, 4. razkritje o funkciji prahu v naravi, 5. teorija o prvotnih in zloženih razmerah v kemiji, 6. razkritje narave meteorov in kometov, ki je omogočilo meteorične teorije o svetu, 7. dokaz o postanku in razvoju lednikov, 8. dokaz, da je človeštvo milijone let staro, 9. teorijo o organičnem razvoju, 10. teorijo o celicah in o rekapitulaciji v nauku o embriju. 11. teorijo o kalih infekcijskih boleznij, 12. razkritje o naturi in o funkciji belih par-tikljev v krvi.
Ako pregledamo v preteklost, vidimo, da nam je 18. stoletje dalo dve skupini iznajdeb: 1. vstvarilo je moderno kemijo, kar je zasluga Blacka, Caven, Đisha, Priestley a in Lavoisiera ter 2. ustvarilo je znanost o ele-ktriki, kar je zasluga Franklina, Galvanija in Volte.,
Več nam je přineslo 17. stoletje namreč: 1. gra-vitacijski nauk, 2. Keplerjev zakon, 3. diferencijalno računanje, 4. Harveyev dokaz cirkulacije krvi in 5. Ro-merjevo določanje hitrosti svetlobe s pomočjo Jupiter
satelitev, vsa prejšnja tisočletja so nam podala le Ev-klidovo geometrije.
Z ozirom na to, je Wallace, pač po vsi pravici naše stoletje imenoval stoletje čudežev, „The wonderful century."
Politični pregled.
Državni zbor. — Minoli petek je poslanska zbornica po dalši in jako oštri razpravi odklonila predlog, naj se ob-toži bivše Badenijevo ministerstvo, ker je lani ob tem času poklicalo na pomoč policijo, da i njo ukroti nemške obstruk-cijoniste. Predlog je bil s 193 proti 174 glasom odklonjen, torej z majhno večino 19 glasov. Ta većina se je dobila samo s pomočjo nemške katoliške ljudske stranke, ki je šla zdaj z dssnico, dočim je .tedaj, ko je bil stavljen ta predlog vprvič, glasovala z opozicijo in tako omogočila njega sprejetje, V torek je přišel na razpravo predlog, naj se obtoži Thunovo ministerstvo, ker je povodom protižidovskih izgredov v Grali-ški v 33 okrajih razglasilo izjemno stanje. Predlog so stavili sociialni demokratje in ga je najprej utemeljeval Daszynski. Brez dvoma je Daszynski v svojem popisu galiških razmer in postopanja gališke šlahte ter uradništva mocno pretiraval, ali ce je le stoti del tega res, kar je povedal, potem zasluži ministerstvo, da se obtožni predlog sprej me, kajti potem so gališke razmere sramota celo za tako malo civilizováno državo, kakor je naša. Ministerski predsednik grof Thun je sicer Daszynskemu ugovarjal, a jako slabo, ker ni vedel druzega reči, kakor da je Daszynski napadal odsotne osebe, ki se ne morejo braniti. Tak odgovor pač ni vreden piškovega oreha. Razprava o obtožnem predlogu se je včeraj nadalje-vala, zajedno pa se je začelo prvo branje trgovinske pogodbe z Japonsko.	_
Nagodba. — Nagodbeni odsek deluje sicer počasi a delo gre vender kolikor toliko od rok. V jedni zadnjih sej je trgovinski minister Dipauli přiznal, da bo treba skleniti nov previzorij, ker je zlasti vsled razmer v ogerskem drž iboru nemogoče, da se definitivna nagodba pravočasno in parlamentarnim potom reši.
Dunaj za Sudmarko. — Stolno mesto Dunaj ima od tega, da je sedež vseh centralnih uradov, središče cele dr-
463
lave in reziđenca ceearjeva neizmernih koristij, katere mu na-	državama sklenjena trgovinska pogodba, vsled katere se konča
lagajo rečene okolnosti. Dunaj je v zadnjem času opetovano	trgovinski in carinski boj mej njima ki je trajal celih petnajst
dokazal, da je slovanskim narodom, torej večini avstrijske dr-	let. Ta boj je prouzročila Crispijeva zunanja politika, v prvi
skrajno sovražen in da je pod vodstvom svojega župana	vrsti pogodba katero sta sklenili Nemčija in Italija in v drugi
žave
dr. Luegerja popolnoma prestopil v tabor nemških nacijonalcev. vrsti trozveza Najbolje je to pokazal s podporo, katero je dovolil društvu.
«Sudmark»
Mesto,
tako eklatantno kaže svoje so
vraštvo do nenemških narolov, ni vredno, da bi bilo središče
cele monarhije in zato mora biti
naš
klic: Proč od Dunaj a.
Vojni minister Krieghammer
vsled svojega
postopanja v dveh delikatnih zadevah postal nemogoč in
podal
ostavko, katero cesar gotovo sprejme.
Prvo
hibo
storil Krieghammer s tem, da je cesarjevi odločbi glede od-stranitve Hentzijevega spomenika dodal dostavek, kateri je Madjare silno razljutil, drugo hibo pa je storil s tem, da ]e ukazal kaznovati stotnika Wiesnerja, ker je ta na nekih kontrolnih shodih odredil, da naj
mu
reservniki molče izroče pase, s čimur je hotel preprečiti neljube prizore radi zglaše-vanja v češkem jeiiku. Mi smo pred kratkim dokazali, da zahteva, da bi se morali reservisti oglašati v nemškem jeziku, popolnoma nezakonita in prav vsled tega pravnega stališča
hočejo
slovanski poslanci izvajati vse konsekvence proti voj-
nemu ministru. Krieghammer je menda spoznal, da mu v očigled nasprotstva obeh parlamentov ni več obstanka in je vsled
tega podal ostavko.
jako
Ogerska.
V madjarskem parlamentu so
zavladale
napete razmere in lahko se zgodi, da nastane velika
parlamentarna, ministerská
ali
celo
ustavna kriza. Opozicija
je začela najbrezobširnejši boj v prvi vrsti proti Banffiju, v drugi vrsti pa proti nagodbi sploh ter je z obstrukcijo dosegla, da zbornica že več tednov ne more ničesar delati.
......................................................■■................................i*


razsirjenju pravne izvedenosti med
rokodelci.
(Konec.)
predidočem delu tega članka smo podali iz življenja vzeto sliko. Vsakdo je že kaj tacega ali kaj po-dobnega doživel. Glavni vzros v tej sliki opisani nesreči
je bil
ta
i
da
mladi obrtnik ni imel nikakega pojma o
meničnem pravu. Izvedel je prepozno, da proti meničnim
tožbam ni ugovora.
Ako
bil dal upniku navadno dol
žno pismo, bi ne bil prišel v tako nevarnost. Če bi bila
tudi prišla tožba, bi imel še vedno dosti časa, si pomoči kakorkoli ali drugod dobiti kredit in se tako rešiti, tako pa ne.
tega sledi dvoje: rokodelec naj sploh nikdar ne podpiše menice, ako pa že to stori, mora imeti naj-zaneslivejšo gotovost, da bo zamogel menico tišti dan
plačati, ko zapade. In dalje:
Rokodelec
si naj na vsak
posvetovanju o nagodbi sploh ni govora. Banfûy
pomiriti opozicijo s tem, da je izposloval pri cesarju odredbo, vsled katere se premesti spomenik generala spomenik
poskusil način pridobi neko mero pravnega znanja, še predno
Hentzija, kateri
Madjarom od nekdaj trn v peti. Vojni minister je cesarjevo odredbo na tako nesrečen način razglasil, da je
raztogotil vse madjarske kroge. Opozicija
to porabila za
začne delati na svojo roko.
Ako
dandanes
obrtnik o pravnih zadevah kaj ve
»
so
to
večjemu nekateri paragrafi
obrtnega
zakona
i
navadno
določbe
o vajencih in o nedeljskem počitku
boj proti ministerstvu. V tem boju je domobranski minister ter o dokazu osposobljenosti.
Fejervary razžalil opozicijo, kar je prouzročilo silne rabuke v zbornici. Opozicija je tako razgrajala, da je moral predsednik
drugih
zakonih se mu
sedemkrat pretrgati sejo in
naposled
zaključiti. Drugi dan
največkrat sploh nič ne sanja. Slišal je morda tudi
i
da
je Fejerwary sicer preklical svoje besede, a ljudstvo je bilo že tako razburjeno, da so se na raznih mestih přiměřili veli- ne briga
obBtoji civilno pravdni red, konkurzní red, trgovski in menični zakon, ali mislil je vedno, da to njega vse nič
i
da
se to ne tiče njegovega rokodelstva, sicer
kanski izgredi, katere je zamogla policija le z naporom vseh
sil zadušiti in pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Ponekod so se primerile kar male bitke. Položaj se je vsled tega jako
poostril in ker ogerska	ustava ne pozna § 14 , državnozborski
opravilnik pa ne konca	debate, se občno sodi, da bo Banffiy primoran odstopiti.
Italija. — si je	bila z zvezo z Nemčijo naložila veli-
kanskih břemen v vojaške namene, a s tem, da
Franci j a
njenim pridelkom
zaprla
mejo,
izgubila je najvažnejši
svojih dohodkov. Italija je izgubila glavni trg za
svoje
vir pri-
delke, zlasti za vino, katerega
prej
prodala vsako leto tri
milijone hektolitrov na Francosko, in vsled tega
nastala
pa
»
če
že imel kake take opravke, da se itak obrne do
odvetnika. To stališče je popolnoma napačno in rokodelcu
na veliko škodo. O tem menda ni več dvoma in zato je odgovoriti na vprašanje: kako si more rokodelec pridobiti potrebnega pravnega znanja?
Odgovor je težak. Bržčas poreče
vsakdo
naj se v
obrtnih nadaljevalnih šolah uči tudi kar treba pravdnih rečij. Dobro! Ali kako naj mlad člověk razume zakon? Pri Slovencih je uvaževati, da sploh nimamo še na slovenski jezik preloženih zakonov, ali tistemu
)
ki
zna
tako nevarna agrarna kriza, da se je Italija samo z naporom nemški, je sila težavno, zakone v tej čudni pravniški
vseh svojih sil uhranila pretefoga jej bankerota. Kaj
sedaj
prouzročilo, da se je Francija takorekoc usmilila ruinirane Ita-
lije,
tega ni možno z gotovostjo povedati. Nekoliko so pač
uplivali trgovinski oziri, zlasti oziri na francosko industrijo, a v prvi vrsti so bili pač merodajni politični nagibi. Francoski in italijanski listi pravijo, da bode imela pogodba važnih političnih posledic, česar ni drugače tolmačiti, kakor da nasta-nejo mej Francijo in Italijo prijateljske razmere, v katerem

lučaju
Italija pač ne moglo več ostati v trozvezi.
nemščim razumeti. Že navađnih sodb in njih utemljevanja skoro ne razume, kdor ni na visokih šolah študiral pra-
voslovja, zakonov
pa
člověk z navadno omiko sploh ne
pojmi meti.
Zakoni so taki, da jih rokodelec ne more razu a vender velja zanj določba, da izgovor in opra
vičba, jaz zakona ne poznam, pred sodnikom ne velja.
Ako država kaj
tacega
zahteva
potem
njena
Italija in Francija
Po daljših pogajanjih mej itali- prokleta dolžnost
1
da
seznáni državljane z vsebino teh
jansko in mej francosko vlado je bila te dni mej tema dvema zakonov. Skrbeti
morala
za
to prav takisto, kakor
404
skrbi, da se nauči mladina čitati in pisati. Že v ljudskih
Ta bolezen je vselej nevarna, ker se lahko primer
in
v
drugih âolah bi se morala mladina seznaniti s te- da se vnetje premeni v smrtni snet ali pa v dolgotrajno
meljinimi določbami pravnih uredb in odredb, morala bi
gnojenje
Če živina tudi ne pogine, postane po hudi bo
se poučiti krivda in
kaj kaj
prav, kaj je pravo in kaj morala
i
kaj
leni
največ
v začetku tako, da ima poklicani zdravnik
kazen
»
kaj
zadolžnica in kaj menica, opraviti z vnetjem
kaj je
red
j
kaj Čuli
cevilni pravdni red in kaj je kazenski pravdni
fizična, kaj je juristična oseba itd.
so
se
tekom časa že najrazličnejši nasveti, širše sloje ljudstva sosebno pa rokodelce seznaniti z zakoni in jih poučiti o najpotrebnejših zakonskih inpravdnih
kako
zadevah. Nasvetovali so
se
spisi
»
predavanja o Jpravdnih
posebni ljudstvu primerni zadevah v zadrugah in v društvih itd. itd. a storilo se ni ničesar. Sicer pa bi s
Kakor mora vsakdo prej
tem ne bilo
dosti
pomagano
črke poznati, predno začne brati, prav tako bi tudi poučni spisi in pravdoznanska predavanja imela šele potem kaj pomena, ako bi ljudstvo že poznalo temeljna pojme.
Ti se morajo mladini v cepiti že v šoli in zato je naše mne-
da takisto, kakor uči šola mladino Čitati in pisati
nje,
računstva in prirodoznanstva
tudi o temeljnih pravdnih stvareh in tako vstvariti pod-
bi jo
moralo poučevati
la go
i
na kateri
se dalo potem s poljudnimi spisi in
predavanji zidati.
nj ala
Po težavnih porodib, kadar se je živina zelo nape-se prikaže čaših maternica s svojo notranjo stranjo zunaj sramnice ali pa popolnoma ven pade. To se imenuje trut. Přepadla maternica se rada vname, kakor
stopi na zrak.
Kako se primeri trut, zamore razumeti
oni
i
ki
ve,
da
je
maternica privezana po vezkih, ki jo drže v vjeni legi. Če so se vezi tako raztegnile, da ohlapnejo ali da se celo pretrgajo, stopi maternica ven, kakor na priliko podeleka klobučje štule.
Pri trutu je vselej treba zdravnikove pomoči. Skušnje
posljednega časa se te-le najbolj potrdile. Od přepadle maternice se najpoprej loči iztreba, če se ni že sama lo-
čila
9
potem
se
očisti
v
mlačni vodi, če se
je na tleh
kaj pomazalo, na to pa se položi v škaf z mlačno
vodo
i
v kateri smo dali 28 dekagramov drobno zmletega suro
vega galuna.
galunovi vodi se koplje telečnik
»
ka
teri
se s svojimi gobami vred po tej kopeli že večidel
v četrt ure in včasih še poprej tako skrči
1
ga
skoraj

t:
Kmetijstvo.



sam smukne notri in tudi več ven ne pade. Navadno je krava v dveh dneh popolnoma zdrava.
Živina, katero je zadela ta nesreča, se mora potem ko se je maternica nazaj spravila, vselej z zadnjima no-
v
Zivinozdravska crtica
(Konec.)
Pri
terl
težavnih porodih se včasih poškodujejo neka-
deli spolovil. Majhne rane, četudi živino bole, so
brez nevarnosti in se lahko ozdravijo, ali se čista mrzla
voda v spolovila brizglja, ali se še pridene vodi nekaj kapelj arnične tinktuře.
nost snet
Ako pa so notranji deli zelo poškodovani, je nevar že večja in živina lahko celo pogine, če po
vna
tu
ritisne ali če nastane velik krvotok.
Z večjemi ranami se ravna ravno tako, kakor z
manjšimi, samo hudo vnetje tolažiti se z notranjimi zdra
gama na višjo steljo postaviti, ker maternica ne sili tako ven, kakor če živina zadaj na vzdol stoji. Pripomniti je
tudi
»
da
naj
mehko ravna
»
se s da
přepadlo
maternico vselej rahlo in
se ne otisne in po stisku ne vname
Če bi pri vsem tem maternica ne hotela notri ostati je treba, da se preveže sramnica.
Kako pa se potisne maternica nazaj? Odgovor na to vprašanje se glasi :
pcoljeno pestje ali s pooljenim kegljem se po-
in potem se še nekaj časa
tisne ravno
na
sredi
nazaj
roka ali kegelj notri drži. Nekateri
sramnico tudi zašijejo
»
kadar
namesto prereze trut nazaj spravljen
bil
ali dostikrat se primeri, da šivi ne drže in da se
vili na pr., da se živini mej pijačo daje solitarja, dalje vse skupaj raztrga, kadar se živina napre.
če sama noče piti loma vliva.
i
da se
tako vodo trikrat na dan si
Če
se z ranami pametno ravna, se največkrat za
ćelijo in se živina zopet obreji.
Po težavnem
porodu
in
zlasti
časih vname maternica. Znamenja njene vnetosti so
zelo občutljiva na križu, če se nanj pritisne
vina
za
Če
ni treba

da
živina pokojna postala in se ne napenja več,
imela sramnico več kakor dva ali tri
dni
prevezano
Če
pa
časih še do 14 dnij pustiti
nepokojná, se mora preveza
vina naj, dokler ima pre-
po prehlajenju se rezo
čez
sramnico, z zadnjim koncem vedno višje stoji.
Mrzli obkladki čež križ
dobro store.
Ako pa přepadle maternice na noben način ne mo
radi bolečin je nepokojná, onamnica je rudeča, vroča in remo nazaj spraviti in se vidi
i
da
deloma žd snetjava
bolj suha, živina se napenja in večkrat stoka, zadnji del ali raztrgana ali sicer neozdravljivi del odrezati.
omahuje
»
kakor
da
mrtvouden, časih jo pretresa
To je pa težavno in tudi nevarno in se sme
mraz, da se dlaka po hrbtu ščetini, večji del pa jokuha takrat poskusiti
î
ko
gospodarju sila veliko na živini
vročnica
»
zato
je tudi gobec
bolj
vroč

sapa gorkeji, ležeče.
ušesa so kmalu vroča, kmalu mrzla jesti in vime je bolj prazno.
»
živini se ne poljubi
ta
tako
namen se položi ali postavi in zveže živina da se ne more med rezanjem premakniti, potem
465
se prereže maternica 21/, cm od njenega ustja z dreto
prav trdo in pod to prerezo se odreže z oštrim nožem. Kar še pri materničnem ustju ostane, se potisne skozi nožnico nazaj.
Če pa vkljub vsi ti zdravniški pomoći živino vroč-nica vedno huje tare in ona začne vědoma pešati in sla-beti. potem je živina izgubljena in naj se da konjedercu.
gJWj M Í: .n ■! -........[IlËl
|99WWW 9WWWWVWWWWV *
Iz lovske torbe.
(Spisal Julj B.)
Ka} je lepšega na svetu, nego v urah po storjeni dolžnosti svoji korakti v svobodni krasni naravi 8 puško v roki za zvestim psom prepeličarjem ? Vsaka najmanjša stvar zanima raznega lovca; priliko ima, seznaniti se z všemi krasotami prelepe prirode, izpoznavati to in ono žival ter opazovati jo v njenem kretanji, kadar se čuti varno pred večnim pregonom lova.
Veliko je lovcev, katerim je jedino le za pečenko; ti zasledujejo večinoma takozvano koristno divjačino, ne da bi se za njo v drugem obziru kaj brigali. To ima tudi svojo vrednost : a lovec, kateremu je prva briga iz-poznavanje divjačine, njenega življenja, njenega značaja, ta je pravi lovec; sleharn dan se vrne domov z novimi izkuánjami, vesel, zadovoljen, in kadar gre zopet na lov, navdaja ga tišti tajinstveni čut, katerega pozna le pravi lovec.
Nikdo pa ne bo oporekal, da je lov na roparsko divjačino, veliko zanimivejši, nego lov na koristno divjačino. Tu vidi pražen vedoželen lovec, kako se je boriti za vsakdanji kruh, koliko trud. Vstrajnosti zvijače je treba, predno se doseže kak neznaten vspeh. Pač trd boj za obstanek!
Mej roparskimi živalimi zavzema pri nas prvo vrsto lisica, ker je najbolj navadna.
Kdo je ne pozna zvite lisice?
Že otrok čuje od svoje matere, da je v přetečeni noči lisica odnesla naj-lepšega petelina ali najtežjega purana. Skoro sleharn dan se čuje tu ali tam: „Prekanjen je, kakor lisica." „Ta zviti lisjak !u itd. vendar, da si je lisica kaj navadna ro-parska žival, je večina ljudstva pozna le po tem, kar sliši o njej, navadno so roparski napadli na kuretnino o katerih tožijo posestniki, le malo kdo pa pozna lisico
iz lastne izkuščinje.	3
Meni bilo je posebno na tem, da se seznanim kolikor možno natanko s to zanimivo živaljo. Žrtvoval sem marsikatero noč, prebil dokaj mraza ter navadil se ne dobro mero potrpljenja. Imel sem srečo. Kar sem dolgi vrsti let izkusil, to hočem zapisati. ender ni moja naloga lisice vpisati strogo znanstveno. Podati hočem le nekaj črtic kot donesek k njeni karakteristiki, kar bodi osobito mlajšim lovcem v pouk, da bodo to žival, katero
je primeroma težko zasačati, ker je zelo pre vidna, lažje
zasledili.
Nekateri zagovarjajo lisico kakor koristne žival Večinoma so ti kmetiškega stanu. Znano je namreč, da pokonča lisica veliko miši, teh poljskih škodljivcev in v tem obziru je gotovo koristna, a koliko napravi tudi škode ravno kmetu, ker ima najboljšo priliko. Uverjen sem, da je škoda veliko večja, nego je korist.
V zimskem času goni glad lisico, da si ne izbirna, svoje hrane. Tedaj ji domača raca, goska, kokoš prav ako dobra, kakor mala miška. V poletnem času pa mora jinica skrbeti za tvoj zarod. Ta potřebuje čuda veliko in kolikor je kuretnine v bližini, vse gre v njeno nikdar sito žrelo, ako jo ne doleti prej kako svinčenko.
Najlepše je opazovati lisico v zimskem času, ko leži debel sneg.
Tu jo bodeš videi večkrat ob belem dnevu. kako previdno teka vprek polja, se suče, kakor afektirana gospica, vse povoha, kar vidi, se vsede in preži pred mišjo luknjo, potem se stegne, skoči in miška je njena. Pa kaj le to za njen glad! Treba je še dosti dobiti. Urno teče zopet naprej, skoči na kup gnoja, kjer upa dobiti kako kost, koplje in zbira, skoči dol in zopet gor, in ako dobi kaj, odnese je v stran ter je za vžije.
Največ krat jo boš videl ob vodi, kjer se v zimskem času najrajše zbirajo tice, kjer tudi rad kak zajček leži. To lisica dobro ve. Kjer so divje race, tam tudi lisica ni daleč, ki vse zavoha. Požre sleharn dan toliko, da bi
se člověk čudil.
Ko sem se približal jedenkrát na lovu vodi, kjer sem upal dobiti race, jih je kakih osem zletelo iz grma, prav izpod mene, Streljal sem dvakrat, a po drugem střelu zapazim v nasprotnem grmu lisico, katera je bila prežala na te race. Žalibog mi ni bilo časa puške zopet basati. Lisica jo je pobrala vprek travnika v gozd, kjer je sedela in me gledala. Menda ni imela posebno pri-jaznega pogleda za me, ker sem jo pripravil ob mastno j užino.
Zopet drugikrat korakam previdno ob vodi. Zapazi 1 sem pred seboj lisičji sledi a'kmalu ugledam lisico samo, katera se je stiskala ob grmovje, kjer je grma zmanjkalo, je počepnila in se prav po trebuhu plazila naprej tako počasi, da je bilo komaj videti, da se premika. Čudno se mi je zdelo, da me ni čutila. Ko pridem bližje, zapazim na vodi tropo divjih rac, katere so se z glasnim vriščem dvignile v zrak, Lisica je sedla, ob jednem pa tudi mene zaslišala. Kakor bi mignil, je izginila.
Da ima pa lisica navadno lovsko srečo, dokazuje to, da se vidi ob vodi čestokrat ob lisičjem sledu perje od rac, kosov, jerebic, kokoši, i. t. d.
Ako je lisica posebno gladna, ima velik pogum. Videl sem lisico, ko je v snegu iskala mesne hrane. Přišel je psiček na njen sled in je skakal proti nji. Ko pride blizo, postavi se lisica na zadnji nogi ter pokaže psičku svoje oštre zobe. Psiček se ni dolgo premišljal, kar pobrisal jo je z glasnim bevkanjem.
466
\
Ne davno je prišla lisica pri belem dnevu na dvo- več sledu, tam pomeči kosti
ti ce
rišče hotela, kjer so jo zavohali psi vsem mestnem trgu vprek mostu v gozd.
ter
jo gonili po
suhih sliv ali kaj jed-in hodi sleharn dan gledat, kaj se je zgodilo Dva, tri dni ne boš zapazil nič druzega kakor svež sled.
nacega
trgu
Večkrat so viděli lisico na večer prav na mestnem Lisica je bila prišla, a nastavljene hrane se ni dotaknila
Lisica ima veliko lovsko prakso
Ako
čuje kak
četrti dan pa je pobrala vse ter odnesla.
Da
si
strel v daljavi, se ne zboji, marveč přiteče gledat,
ako
bolj siguren, ponavljaj ta manever parkrat
y
ne
bilo kaj za njo
kak
potem pa hodi zvečer čakat. Najboljše je blizo gozda na
kaka tica.
Čestokrat
se
že
zgodilo
i
obstreljen zajček, ali pristavi.
Mraza, dolzega časa se ne smeš zbati. Akoravno da je odnesla lisica se marsikdo temu lovskemu načinu posmehuje, je vendar
ustreljenega zajca, pred očmi presenečenih lovcev.
Ko
bila nekoč
tako
predrzna, šli so lovci za
te najzanimivejši.
Vse
postalo mirno v bližnji vasi. Ti seliš sam
njo, se ve, da lisice niso dobili, pač pa so zapazili sveže zakopan v krmo, pod streho, razkopano zemljo, v kateri je bil skrit baš ukradeni
zajec
Lisica ima namreč navado, da zajca zakoplje in ga poje šele, ko se je ohladil. Ako najdeš zakopanega zajca;
je dobro tam čakati, ker pride lisica gotovo ponj
Neki lovec je bil tako srečen,
da
vendar jeden
krat po mnogih poskusih ubil zajca. Skočil
preko
žive meje s pota na njivo, da bi zajca pobral, ter se je
Od
že naprej smejal, kako se bo ž njim doma pobahal
veselja so se mu rosile oči.
»
kaj
to ? Komaj je pre
skoči mejo, že vidi lisico, ki urno pobira zajca
govega zajca! zabil.
Daleč
ni
nje-
bil od nje, a na puško je po-
Plane torej
lisici
i
da bi jo zagrabil, a ona je
že z zajcem na drugi strani meje. Lovec
skoči
za njo
na pot, lisica pa je že zopet na njivi. Tako sta plesala
nekaj
časa
i
dokler je lovec, misleč
»
sedaj
mora lisico
ugrabiti, segel z obema rokama proti njej in je kakor
dolg
m
širok pal, lisica pa
imela v tem dovolj
časa, da je zajca odnesla. Lovec se je komaj pobral ter
si obrisal svoje od žalosti solzne oči.
Neko poletje so viděli lisico sleharni dan
nosila iz vasi kokoši v gozd. Jedenkrát pa
, ko je
ugrabila
opoldne
kokoš
tik
bišnega gospođarja, kateri je
sekal drva, ter šla
njo
*
dasi je kmet metal polena za
. da
njo in jo tudi jedenkrát zadel. Posrečilo se mi sem našel luknjo ter da sem koj prvi dan ubil lisjaka in lisico. Mladiči so poginili v luknji. Lepo je bilo videti kako so mi kmetice iz bližnjih vasi ponujale jajec v zahvalo. da sem jih rešil toli požrešne lisice.
Pri
u
knji
dobiti lisico najlažje. Vender moreš
biti zelo previđen. Prav tiho pojdi tja. Tam se moraš tako postaviti, da te prebrisana lisica ne more ugledati
od nobene strani. Treba je mirno čakati. Ako pušiš, boš
čakal zaman. Lisica ne gre naravnost v luknjo. Ona pre-
gleda prej ves svet okolu svojega doma

potem
pa švi
Srce
bije glasno, najmanjši šum te vznemiri
i
na
vseh straneh imaš svoje oči, dihati se oglasi hripava sova, ondi uka čuk,
ne
tam
upaš. daleč
Tu se čuje se
strel iz puške tatinskega lovca. Okoli tebe se preganjajo
I y •	•
miši m
delajo
v krmi
tak
šunder
i
kakor da
se
bližal kak medved. Sedaj jo primaha zajec. Nekaj krme se je raztrosilo po tleh. Dobra došla ! Vsede se prednjo
uha kviško in mirno posluša. Ne gani se ! Glej ga prav mirno, ko pa počne zbirati, tedaj dvigni puško in vstreli
brez skrbi. Lisice ne boš prepodil. Zajca pusti ležati in
pazi naprej. Nekaj časa bi minulo, morda četrt, morda pol ure potem pa pride za željena lisica. Koj, kosi jo ugledal, pritisni puško počasi in pre vidno na lice.
Lisica teče naravnost proti tebi, sem pa tam
kak grmiček na poti, ta se more mimogrede prevohati.
Sedaj
že čuješ cepetanje
i
a
lisica
se ustavi in gleda
proti tebi. Ne zaupa preveč nočnemu miru. Pre vidno gre
bližje.
Krasno žival
i
a
kaj
tam na tleh?
Pe
čenka! Pozna se lisici, kako je prijetno iznenađena, kajti njeno kretanje je sedaj vse drugo. Blizo se pa še ne
upa. druge
Beži par korakov nazaj, potem
si
gre
zopet
od
strani ogledat zajca. To jo miče a težko je iti blizo. Nekaj časa jo še opazuješ, potem pa pritisneš, in
Bog daj srečo!
lisica
tvoja. Ako nisi zadel
i
ne pride več nazaj; kajti dobro si zapomni, kje jej preti nevarnost.
Tako zvani „čivink" je menda vsakomur znan. Opo
naša
se
klie sove, s katerim se privestijo razne tice in
se vjamejo na nastavljene lepenke ali se jih pa strelja.
To je tudi lisici dobro znano.
Mnogokrat mi je prišla prav pred noge, a tako
tiho in previdno.
niti časa streljati.
ter
zopet izginila, da nisem imel
Pogum pa zapelje lisico marsikaterikrat, da pozabi
gne v luknjo. Ako se čuti zasačeno, pobere svoje mla- na previdnost.
0
čudno
»
kako si zna ona o največ
diče ob priliki, ter se preseli ž njimi v drugo luknjo.
Zgodilo se je že, da je lisica pri luknjinem
vhodu
slučajih pomagati iz zadrege.
Zašla
bila neko noč v kmetiško hišo, kjer so
renčala na kmeta, ki je pogledal v luknjo, da bi se imeli kokoši. Ropot v kuhinji je zbudil gospodinjo
katera je šla gledat, kaj je. Hišna vrata je pustila odprta.
uveril po sledu, so li mladiči še v luknji ali ne.
Ako hočeš dobiti lisico v zimsknm času, poglej naj-	išče in išče po veži kuhinji — nikjer nič. Tu ugleda
poprej takoj po prvem snegu lisičje sledove. Kamor se	sico, ki se stiska v temen kotiček, naglo seže po burklje
navadi lisica zahajati, tam jo dobiš gotovo. JKjer je naj-	a lisica skoči v sobo in — bliskoma je bilo zunaj. Bila
467
je světla.noč. Lisica ni imela časa, premišljati se in je čez prsa pokrila, sicer sem bil popolnoma pro3t. Lisica
planila kar skozi dvojno zaprto stekleno okno na prosto.
mi
pride
skoraj prav do
nog
in ni potřeboval ve6
Drugo potlpa
morala svoj pogum drago plačati. pozornosti.
Neki kmet je imel obilo kokošij na podstrešji svoje
Korakal
sem
nekega dne po deželni cesti na lov.
hiše
»
katero
je
bilo
z
deščicami
obito
i
m
vrata
kurnika so se udpirale noter in so bila tako prirejena
da so se sama zapírala. Lisica pride
skozi
slamnato
Ko ki
pridem za prvo vas, vidim prav na prostem lisico
»
lovila miši. Kaj sem hotel? Kar spustil sem se na štiri in se plazil do bližnje seči, kjer sem čakal. Lisica
in
najde pot v kurnik, kjer se je vjela« pride čedalje bližje, imel sem jo že na trideset korakov
streho v vežo Nepopisen vrišč kokošij je izgnal gospodarja iz postelje. Ta zleze v kurnik, a ko vidi lisica odprta vrata, hoče
mraz je bil, prsti so bili trdi, malo občutni in kar zagrmi střel iz puške — v zrak. Lisica se spusti v beg
skozi nje vun planiti, toda urni kmetič zapre hitro vrata jaz pomerim po njej, a bila je že 118 korakov od mene
i
in tišči kar se da. Lisica je bila sicer že zunaj
i
rep ko se ustavi in pogleda proti meni nazaj
tišti hip
ležala.
se je bila vjela. Hipoma si ga je odgriznila in je že bila pa je dobila svinca v uho in srce, da je na mestu ob-v veži, kjer jo je pričakovala gospodinja z lopato. Udariti se ni pustila, en skok, pa jo bila v — peči, kjer je še dobro gorelo, in kjer je našla smrt.
Utegnil bi kdo reči, da govorim latinski, • a ni mi
za to
»
da
s tem dokazoval, kako izvrstno
nese
moja
dejo
»Oj,
Lovci so se odpravili pred kratkim na lov. Ko pri- piperca,
do I 1 MMH ^H^MHiiMrifiiMUi Hl
ali
kako
znam streljati
bil
srečen slučaj
samotne hiše v gozdu, jim pravi gospodinja: a lišio karakterizuje ta slučaj — njena neprevidnost po
zakaj
niste
prej
prišli, f,v mojem svinjaku
bilo
vso noč tako lomastenje, da se nisem upala iti gledat."
žival švigati iz jednega kota v druzega. Posrečilo se je izbežati, a pozoren lovec jo je vendar ustřelil. Bila je lisica. Prišla je na svinjak po kokoši. Jedna deska je
prvem fctrelu jo je ugonobila.
Sicer ima lisica jako trdo življenje. Dobila je že
Lovec stopi k svinjaku, in ko ga odpre, vidi čudno ves strel
v gla
tako. da
spodna čelust proč od
letela in ji je jedno oko izteklo, pa vendar
ušla.
Neki
lovec je nosil ustreljeno lisico že par ur na
hrbtu
a
ko se je pripližal svojemu domu, je čutil
i
da
je popustila in lisica je pala zato v svinjak med pra- ga někdo zadej cuka. Obrne se párkrát, a ne vidi niko
šiče. To je moral biti lep ples v svinjaku, kajti lisica je
gar
ko pa
přišel do živega,
moral lisico še
bila tako oskubljena, da ni imela nobene dlake več na denkrat ubiti.
To čudno, nago žival so lovci na mestu zakopali,
sebi..
Bali so se slabih dovtipov, kakoršne mora lovec
često
Takih in jednakih slučajev pripeti se mnogo
Lahko ki se še marsikaj zapisalo, a te vrstice
i
dasi
slišati Izvedel pa sem to vse jedno, zelo prosim časti- ne prenašajo znabiti nič novega, naj zadoščajo v boljše
tega čitatelja, naj to tajnost
obdrži zase.
izpoinavanja naše krasne roparice, katero popolnoma za
Ako
člověk
opazuje lisico
i
večkrat dvomil o
treti
bilo škoda, tako za kmeta, kakor za lovca
njeni previdnosti in bi
ne
veroval, da ima tako dober
nos
î
kakov ga sploh hvalijo.
Neki dan sem izvedel. da so viděli vsak večer
t
še
fcťftífSřfe itft.it»ftiftiii»íttffeífc(tititit
^^■IIMIIIIIIIlilllllllllllllllllllMllllllllllllllllll................................I.....................
4Î:	_________
...............................................»..............................................................;§*
Novice.
n
Es*
Eg*
pred solnčim zahodom, štiri lisice na njivah blizo gozda mwmnmwwwwvwww wwwwwwwvwvvvwvw
Osobna vest. Kandidatura kranjskega dež. pre i
pred katerim leži travnik. Gozdni parobrek je oštro ome
njen
Že
sem jih čakal Izbral sem si prostor sredi pa-
robka pod košatim hrastom
tako
»
da sem mogel pregle-
dati ves travnik. Listje sem popolnoma odstranil, da
ne šumelo
)
ko
se obrnil.
Solnce
bilo še videti.
Oglasi se najprvo kos v gozdu, potem srakoper na kolu
sednika ekscelence barona Hein a za mesto graškega name3t-nika se ni obistinila, kakor tudi ne kandidatura tržaškega na-mestnika grofa Gr o ë s s a. Oba ostaneta na svojih mestih, v Gradec pa pride dež predsednik iz Šlezije grof Clary, je sicer jeden najmlajših deželnih šefov.
Ccrkvene vesti.
g Fran R a j č e v i Č, ekspozit
sredi njive. Ti glasi so mi bili znani. Tiča sta nazna- v Trnju, je prezentiran za župnijo Grahovo.
Začasno
je
nila
prihod
lisice
In res! Kakih sto korakov na levo
stopil v pokoj č. g, Martin N e in a n j i č, kapelan v Mirni Peči.
pride lisica iz gozda, postoji in
ko
čuje na oddaljeni
Jubilejne kolajne (medalje) Okoli 3 milijone 40.000
njivi kopanje, se obrne in gre naravnost proti meni.
M[
Vsako jamico, vsak grmiček je porabila v svoje varstvo
a
dasiravno je bila od mene še komaj
pet
kolajn bodne 2. decembra t. 1. razdanih za spomin na cesarjev 501etni vladarski jubilej, Zlatih jubilejnih kolajn se je skovalo 50, a še teh ne bodo razdali vseh, ker ni dovelj opravi-
500 gld. Dobe jo
korakov čencev. Vsaka zlata kolajna
stane
okoli
me ni zavohala. In ubil sem jo. Komaj pet minut potem mi pride mlada lisica, nič večji od mačke, prav za hrbet. Poslal sem jo za materjo.
Drugi dan sem stal sredi travnika, misleč, da lisice več ne bo, kar ugledam kakih 150 korakov pred seboj lisico, ki teče ob gozdni periferiji proti meni. Sredi travnika nisem mogel ostati. Kar se je dalo previdno, sem se
tišti
1
služijo 50 ali
več
let zdržema cesarju. Na dvoru
jo dobi poleg vladarja le še nadvojvoda Rainer. Vse koiajne skupaj stanejo okoli 1 milj, gold., kateri da cesar iz svoje
privatne blagajne.
God pokojne cesarice se je minolo soboto malone praznoval z mašami, katerih se je ljudstvo v velikem
številu udeleževalo.
Narodna šola družbe sv. Cirila in Metoda v
Velikovcu štej
letos
151
učencev in učenk in to navzlie
spravil toliko do gozda, da me je samo jedna veja silni agitaciji našin narodnih nasprotnikov
468
—	Cesarjeva vladarska petdesetletnica. Dan 2. decembra se bo v celi šimi monarhiji cesarjeva vladarska petdesetletnica jako slovesno praznovala. V Ljubljani bo v predvečer občna razsvetljava. Dan 2. decembra pa bodo zaprti vsi uradi in bo sploh počivalo vse delo. Povodom te slavnosti bodo odlikovani tudi vsi načelniki desnici pripadajočih držav-nozborskib klubov, mej njimi tudi poslanca P o v š e in
Bulat.
—	Nemški cesar Viljem se je v sredo zvečer peljal skozi Ljubljano inod tod čez Trbiž na Nemško.
—	Poročil se je g. Globočnik v Ljubljani, c. kr. poročnik v Celju, z gospč. Emo Povšetovo. čestitamo!
—	Poročil ss je g. Grobelnik trgovec v Ljubljani z gospč. Stegnarjevo. čestitamo !
Volitve v okrajno bolniško blagajno celjsko se
bodo vršile koncem meseca novembra. Doslej je bila blagajna v nemških rokah. Ako se bodo Slovenci potrudili, jo lahko pridobe. čas bi bil že, da pride v slovenske roke
—	Devinski in nabrežinski izgredi pred sodiščem. Yes teden, od prejšnjega do tega ponedeljka, so se pred tržaškim deželnim sodiščem vršile obravnave zaradi de-vinskih in nabrežinskih izgredov, ki so se přiměřili povodom umora cesarice. Na obtožni klopi je sedelo kacih 60 Slovencev, mej njimi devinski župan g. Ple3, njegovi hčerki in devinska učiteljica gospč. Lavra Scholz. Obtoženci so bili večinoma obsojeni in zadela jih je strašna kazen, kajti sodišče jim je prisodilo od 2 let težke ječe do 14 dnij zapora. Župan Ples je dobil 8 mesecev ječe, obtožene gospodične pa so bile oproščene.
—	Ljubljanski knezoškof se je v sredo povrnil iz Eima v Ljubljano in prevzel zopet vodstvo škofije.
—	Slovanska kršč.-socijalna zveza priredi v nedeljo v Katoliškem domu shod, na katerem bo poročal gospod Sedmak o delavski zavarovalnici za starost.
—	Za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani sta vložili prošnji Gorjanska občina in Katoliško slovensko društvo za gorjanski okraj.
—	Najvišje sodišče in graško nadsodišče. Te dni je bila obelodanjena razsodba najvišjega sodišča glede slovenskih razprae pri graškem nadsodišču. Razsodba pravi, da je prizivno sodišče v smislu § 13 starega obč. sodnega reda dolžno o slovenskih pravdah razpravljati slovensko prav tako, kakor je po starem postopniku slovenske vloge slovenski re-ševalo. Najvišje sodišče přiznává v svoji razsodbi, da je graško nadsodišče postopalo nekorektno in protizakonito ter ukazuje v smislu § 77. zakona z dne 27. novembra 1890-, da mora nadsodišče v slovenskih pravdah slovenski razpravljati.
—	Tržaški poštni in brzojavni ravnatelj dvorni svetnik Pokorný je imenovan poštnim ravnateijem v Gradcu na mesto umirovljenega dvornega svetnika Grossa.
—	Dež. predsednik ekscelenca baron Hein je
bil te dni nekoliko bolan. Na lovu ga je komar pičil na glavo, ki je kmalu potem silno otekla. Na srečo je bil po-klican zdravnik še o pravem času, kajti če bi bil přišel le jeden dan pozneje, bi bil gosp. dež. predsednik morda vsled zastrupljenja krvi že mrtev.
—	Napad. Kranjski potovalni učitelj za vinarstvo Fran Gombač je bil te. dni pri Vidmu ponoči napaden in tako hudo pobit, da so ga přenesli v bolnico v Brežicah.
—	Naša ravnopravnost. V slovenski občini Soštanj ima novo sodno poslopje samo nemški napis.
—	Grozne smrti sta 19. t. m, umrla otroka koča-rice B. Zadražnik z Vinega vrha. Bila sta sama doma ter zanetila ogenj. Deček je umrl vsled opeklin, deklica pa se je xaduš iia.
—	Borba za zboljšanje plač goriškega in ister-skega učiteljstva. Pooblaščenci goriških in isterskih učiteljev, kateri imajo nalog, posredovati na najvišjih mestih v prid učiteljstva, so vložili prošnjo za avdijenco pri cesarju. Čim dobe obvestilo, da je avdijenca dovoljena, odpotujejo na Dunaj in vroče spomenico o gmotnem položaju primorskega učiteljstva cesarju, nje přepis pa ministerskému predsedniku, naučnému ministru, načelniku desnice in načelniku slovanské krščansko-narodne zveze.
—	Továrno za šivalne stroje nameravajo baje ustanoviti v Ljubljani in bo dotično podjetje v narodnih rokah. Želimo podjetju obilo sreče, a bojimo se, da se naša želja ne izpolni, ker Slovenci ne premoremo dosti kapitala, mala tovarna pa ne bo mogla konkurirati z izdelki velike tovarne.
—	Nova posojilnica. V Sv. Križu pri Kostanjevici so ustanovili te dni novo posojilnico in sicer po Raiffeiseno-em sistemu.
—	Visoka starost. V Žužemberku je umrla v starosti 100 let znana precej přemožná kramarica, imenovana „sto-letna Nežika "
—	Nezgoda. Dne 16. t. m. je pustila pastarica tri-letnega otroka bogatega kmeta Rečana v logaških žiberšah na paši zravcu ognja in je šla za živino, ker je otroka zeblo, se je hotel malo ogreti ter prilegel prav blizo ognja, kjer se mu vname obleka in dete zgori na mestu po strašnih bolečinah.
—	Přemetena tatica. V cerkvi Jezusovega srca v Ljubljani je minoli teden neka ženska vkradla v molitev za-maknjeni prodaj alki z dežele denarnico, v kateri je bilo 350 gld. Denarnico so našli na vrtu za ograjo, kamor jo je tatica v naglici vrgla. Tatico, katero je ukradena prodajalka přijela, so izročili policiji.
—	Sadnega trga, ki je bil napovedan za drugo polovico tega meseca, ne bo, ker se je oglasile samo šest ude-ležnikov. Pač žalostno znamenje!
—	Grozna krivica se je zgodila koroškim Nemcem. Železniško ministerstvo je odredilo, da morajo sprevodniki v slovenskih krajih na Koroškem izklicevati imena postaj v nemškem in slovenskem jeziku, vsled česar so Nemci kar obu-pani. So res veliki reveži!
—	Umrli. Pri Sv. Barbari v Halozah je umrl kaplan č. g. Viktor Weixler. — V Železnikih je umrla v starosti 69 let gospa Ana Košmelj, mati znano narodne rodo-vine. — V Ljubljanskem uršulinském samostanu je umrla šoštra S. Borgia, popřej Franica Jenko, v starosti 22 let.
—	Smrtonosni papigi. V vasi Rivveti pri Vidmu na Laškem je neki posestnik kupil dve papigi. Nekaj dnij pozneje so tri osebe v tišti hiši umrle za nalezljivo boleznijo. Zdravnik je preiskal papigi in dognal, da sta ti zanesli bolezen.
—	Kazno van ritmojster. Ulanski ritmojster grof
Stolberg — Wernigerode je nekega svojih ulancev v jezi s sabljo zabodel, ker mu ni bil preskrbel take večer je, kakor mu je bilo naročeno. Vojno sodišče je obsodilo groía v jočo za 3 leta in 4 mesece in ga je izključilo iz vojske. Kako milo sodijo grofe na Nemškem.
—	Demonstracije v Pragi. Zadnje dni so nemški visokošolci zopet začeli izzivati češko prebivalstvo zlate Prage Vsled teh izzivanj so se na raznih javnih mestih primerile večje rabuke. Nemci imajo pri teh izzivanjih namen. Z njimi hočejo prouzročiti demonstracije, da bi mogli tožiti in jadiko-vati, kako so zatirani in da bi v višjih krogih mogli obuditi nenaklonjenost proti čehom, kar bi seveda ne ostalo brez političnih posledic.
469
lezen v vas. bolezni ustavi.
Seveda
takoj vse odredil, da se razširjanje silo, da je Nikolaj Gurko umrl naravne smrti, ali kakor se
že pri takih uradnih razglasili navadno, tudi ternu neče nihče
Eksplozija v tovarni. V Brunšviku je v ondotni verjeti
cukrarni te dni nastala strašna eksplozija. Jedno poslopje bilo do cela podrto in je bilo kacih dvajset delavcev, ki
je
so
Da naše bralce in prijatelje škode varujemo
smo
primorani, jih opozoriti, da se zopet poskuša, posnemanja obce se v njem nahajali, ubitih ali celo na kose raztrganih, mnogo priljubljene Kathreiner-Kneippove sladne kave v trgovino spra-
druzih pa ranjenih. Ogenj se je razširil tudi na druga po
viti
Sploh se to poskuša na deželi
ljudstvo še ni dosti
in je prouzročil ogromno, več milijonov znašajočo škodo, v dobroti prave robe podučeno. Mi svarimo vsakega, da ne
slopja
Eksplozija je nastala vsled neprevidnosti nečega delavca.
Muhasti ljudje. Neki amerikanski nabiralec avto-grafov je v časopis.h razpisal 100.000 dolarjev za pristen rokopis Shakespearja ! Za kos popisanega papirja četrt mili-
jona gold. ! Bržčas niti za ta denar ne dobi kar išče.
Vsega
kupi drugo sladno kavo kot le pravo, katera je v belo-modrih
izvirnih zavoj ih s
podobo
župnika Kneippa
kot
varstveno
znamko z imenom „Kathreiner". Samo to sladno kavo porocil
pri-
gosp. župnik Kneipp in le ta ima okus in dišava po
bobovi kavi
skupaj je doslej znanih samo štiri Shakespearovih rokopisov, mej
so trije, katerih pristnost
dvomljiva. Jeden rokopis
temi
ima angleški muzej v Londonu. Plačal je zanj 36.000 gld.
Krojaška vas.
Kacih
160 kilometrov od Moskve
leži vas Belomut, največja vas na Ruskem in znamenita radi tega, ker se prebivalstvo bavi izključno samo s krojaštvom.
Vas šteje 10.000 prebivalcev in otroci se bavijo z izdelova- stvo in postrežbo bolnikov V
je bila na razstavi za zdrav
njem konfekcije, s katerimi izdelki zalaga ta vas več velikih Stutgartu 1890 1. odlikovana
mest.
Madjarski škandali. Ni ga dneva, da
ne bilo
z darilom
m
je
po
izrazu
zdravnikov in tisućih zahvai
nih
pišem
edino
citati o kacih škandalih na Ogerskem Najnovejša sta nasled-nja: 1. Ravnatelj madjarske galerije Pulszky je pred več leti
pri nekem trgovcu z umetninami v Milanu kupil za 80.000 gl. neškodljivo sredstvo slik in umetnin. Ko so nakupljene stvari prišle v Pešto, se ohranijo bujno rast
je izkazalo, da so brez vrednosti. Proti Pulszkemu, kateri
reelno
m
za
las
i
gospode in katera
m
dame, zapreci
da si izpa-
bil pri
kupčiji hotel najmanj 40.000 gld. prislepariti
za
svoj žep, se je začela kazenska preiskava, a ta preiskava je
bila ustavljena, češ, da je Pulszky norec.
Pulszky
šel za
nekaj časa v blažnico, ogerska vlada pa ni hotela plačati kupljenih stvarij. Milanski trgovec je tožil in ogerska vlada je
bila obsojena na plačilo. Madjari pa niso
dobri
plačniki In
kakoršni so Madjari, takšna je tudi njih vlada. Tudi ta ni ho-
danje las in odstrani tekoj vse lišaje.
Za uspeh in neškodljivost se jamci
î
Cena
10
26
lončka 80 kr. po
poštnem
povzetju.
Dunaj

. Hopp
Wipplingerstrasse
tela ujel.
plačati.
Pred
kratkim pa jo je prebrisani Lah vender
delke zarubiti in je pronzročil, da so se javno prodali.
Milanu je bila namreč te mesece mej narodna svilarska razstava, katere se je udeležila tudi Ogerska. Trgovec z umetninami je dal v Milanu razstavljene ogerske svilarske iz-
Ogerska vlada mora seveda razstavljalce oškoditi, a kar je najbolje, oglasil se je zdaj tudi Pulszki in zahteva pokojnino in
pa odpust iz drš. službe še 15000 gld. Odškodnine ! To je res fino. Zanimiv je tudi drugi slučaj. Proti židovski firmi
Sin v Pečuhu se je začela kazenska preiskava. Ta
Engel
fiíma je ponarejala vino na debelo
Komaj
stvar
prišla
pred poklicano oblast v Pešto, je svetnik baron Spleni preis-
pravočasno iz-
začelo proti Spleniju energično postopati, ker ni
kavo svojevoljno ustavil. Ministerstvo je za vedelo in
dvoma, da je bil podkupljen.
Žalostěn konec. V bolnici pariške kaznilniee je te dni nagloma umrl sin slavnega ruskega vojskovodje in dol-goletnega guvernerja ruske Poljske generala Gurka. Končalo
se je življenje moža

bil rojen pod srečno zvezdo, a je
vsled svoje malopridnosti přišel kot navaden hudodelec v ječo. Nikolaj Gurko je bil častnik v ruski mornarici. Zaradi dolgov pustil vojaško službo. Pred nekaj tedni je přišel na Fran-
stiske si napade1 ruskega
cosko in je v Monaku zaigral ves s\ oj denár.
hotel pomagati z zločinstvom.
hotelu
generala Polovceva, ga zabodel in ko je mislil,
da
napa-
denec mrtev, ga oropal. A Poiovcev ni bil mrtev in tako
prišla policija mladému hudodelcu na sled ter ga
zaprla.
Prepeljali so ga v Pariz, Tam ga je v ječi obiskal njegov
starejši brat, polkovnik. Cim je ta odšel, se je zaprti Nikolaj
Gurko zgrudil in je kmalu potem umrl.
Trdi
se, da
brat dal strupa in mu
tako
pomagal, končati zaigrano
mu je
živ-
ljenje. Sodisôe je seveda odredilo strogo preiskavo in
razgla-
V Lineu dne 19. novembra
56, 18, 58
j
31,
V Trstu dne 19. novembra t. 1. : 31, 75, 10, 24, 29.
V Pragi dne 23. novembra
t. 1.
59, 42, 15, 41, 32.
V
Tržne cene.
Ljubljani dne 25. novembra 1898. Pšenica gl.
10.40kr. rž gl.
kr., ječmen gl.
kr., oves gl. 6.50 kr.
ajdagld. 9.50 kr., proso gld. 7.50 kr., turšica gld. 6.25 kr.
I
leča gld. 12.— kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. 8*— kr Yse cene veljajo za 100 kgr.)
►
i
Blasnikova
tiskarna
y Ljubljani na Bregu št. 12
se priporoča sl. občinstvu v zvršitev vsih tiskarskih del, kot :
knjige, brošure, okrožnice, naslove na pisma, pisma, kuverte, račune, vizitnice, cenike, jedilne liste, programe
za veselice, naznanila (plakate), itd. itd.
Tudi izvršuje edina v Ljubljani litografiška delà v eni
ali večih barvah.
Vse po najnižji ceni okusno in hitro.
V zalogi ima mnogo knjig za mladino ter razne muzikalije.
Cenik se pošlje zastonj in poštnine prosto.
Spoštovani gospod!
Za li valja m Vas. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabil sein jedno steklenieo trpotćevega soka, kašelj in
prsna bolezen mi je skoro prene liala. Posij i te mi takoj se tri ste klenice Vašega izvrstnega trpotče ^eica soka, a zraven še tildi 2 za vitka eaj a proti kašlju. Z velespo
štovanjem
Vaš liva lež ni
JAKOB SUPPAN
V Diváci. 19. oktobra 1897.
Trpotčev
sok
(Spitzwegerich
Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20.
Naj
pazi
vsakdo
na
varnostno
znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana.
Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr.
Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj.
Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr.
Oboje se pošilja
vsak
dan
po
pištnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr.
Lekarna pri Zrinjskem
H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cénjeni gospod lékárník!
Pred kratkim časom sein naročil od Vas jedno steklenieo krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati.
S s pošto va nj em
VID ZANIĆ.
Mod ruš, dne 26. maja 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, prpravljajo
prebavljenje,
čistij o
kri,
krepijo
želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit
Paziti znamko,
ie
ker
treba samo
na tište
varnostno švedške
kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana.
Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljie s točnim navodilom
je 80 kr.
i1
Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar naprej, naj
doda
za poštni
list
in
zabojček
20 krajcarjev.
Lekarna
Zrinjskemn
H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročila, katere znašajo 5
več, se pošiljajo poštnine prosto.
gld. in
Ze!o spoštovani gospod !
Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše » mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala 8ogu, hodi. Zahva-Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo
ostajam
pokoren sluga
Bartol Lisički.
Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898.
Mazilo
proti
kostnim
bole
činam (Fluid) je prav dobro zdravilo proti trganju in zbcdanju v kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri pr* pihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi
stare
nogah.
ljudi, ki
trpijo
slabost
na
Vsaka steklenica mora imeti var-
nostno znamko
sliko
Nikolaja
Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana,
ker samo tisto mazilo
iz mo]e
lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici.
Cena
jedne
steklenice mazila
proti
kostnim bolečinam s točnim
navodilom je 75 kr.
Pošilja se vsak dan po poštnem
povzetju.
Kdor pošlje denar naprej,
za
doda
še 20 kr.
poštni
list
in
, naj zabojček
Lekarna pri Zrinjskem
H. BRODJOVIN
Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki.