ij^eto VI V Celju, dne 16. junija 1911. Št. 28. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan prunik, pa dan .poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: ,(Narodni List11 v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Sohillerjeva ceste Ste v. 3. »Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, sa Četrt teta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnica se plačoje vnaprej. - Posamezna iteviika stane 10 wfn. Oglasi ie računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pritto} bine za oglase jfi plačevati po pošti na naslov: Narodni List" .v .Celjn. To niso bile volitve, ampak nasilnost cerkve in vlade zoper prosto ljudsko voljo. 8 častno udeležbo ste, ceni eni volilci, ki ste kljub temu ostali trdni kakor skala, dokazali, da je misleči del naroda nasprotnik nasilnežev. Zmagali sicer niste s številkami, pa Vaš nastop ob volitvah pomeni vendar zmago. Nepremagani in nepremagljivi stojimo, čislani volilci, še vnaprej v boju zoper škodljivce naroda. Vaš častni nastop ostane neizbrisen in narod Vam bode hvaležen, da ste se borili zoper ničvrednost v težavnem položaju. Vso politično moč si hoče klerikalna stranka osvojiti, zato nosi pa v prihodnje ona sama vso odgovornost. Kako bodo mogli ti mogotci brez zaupanja ljudstva nad istim trajno gospodovati, bodemo videli. V imenu dobre stvari, za katero smo se junaško borili, bodi Vam srčna hvala! * Izvrševalni odbor narodne stranke za Štajersko. Po volilni bitki. V znamenju bajonetov, v znamenju groženj s smrtnim neodpustljivim grehom, v znamenju duhovniškega in od duhovščine organiziranega ženskega nasilja: to so v glavnih potezah znamenja-, pod katerimi so zmagali klerikalni kandidatje. Bil je brezprimerno ljut volilni boj. zlasti v Posavju in v Savinski dolini, boj, kakoršen se še .menda ni bu na slovenskih tleh. Tu slovenski zavedni kmet, tam politikujoči duhovnik: to sta si bila v tem volilnem boju silna nasprotnika. Zmagal je »politikujoči duhovnik s svojo zvijačnostjo, s svojo zahrbt-nostjo, s svojim nasiljem. Le poglejmo: po vseh cerkvah se je nedeljo za nedeljo pridigalo, da ima smrtni, neodpustljiv gren vsakdo, ki ne voli »krščanskega« kandidata. Župnik v Kalobju je zadnjo nedeljo pred volitvami grozil s točo, če bodo volilci se izrazili za Robleka. Obrtniki v Žalcu so dobivali pisma, v katerih se jim je grozilo z bojkotom, če bodo volili napredno. Duhovniki so organizirali in fanatizirali žen-stvo, ki je kar besnelo, posebno po savinski dolini. Ženske so trgale možem legitimacije, na skrivnem so jim prepisovale glasovnice, pomagala jim je v tem delu duhovščina. Klerikalni občinski uradi so delili zaznamovane glasovnice ter tako ostrašili volilce; neštetim naprednim volilcem glasovnice in izkaznice sploh dostavljene niso bile. Imamo neštevilno slučajev osobito iz Benkovičevega in Koroščevega okraja. Zasledovali bomo vse te sleparije brezobzirno ne le pred sodnijo, ampak tudi v državnem zboru. Ben-kovičev mandat visi na tenki nitki 103 glasov, dokazanih sleparij v njegovem volilnem okraju pa imamo stotine. In kljub vsemu temu nasilstvu so klerikalne večine malenkostne. 103 glasove absolutne večiric ima dr. Benkovič, 460 dr. Korošec. Glasovi, ki "su. bili oddani v tem ljutem boju za napredne kandidate, to so glasovi ljudi, ki jih duhovništvo z vso zvijačnostjo in z vsem nasilstvoin ni moglo premotiti in pregovoriti, so to glasovi tisočev, ki obsojajo divjanje naše duhovščine in ki bodo ostali napredni stvari zvesti za vedno. Za klerikalne kandidate su odločili kraji, kjer ljudstvo malo čita in ima duševne stike edino z duhovščino. Klerikalci imajo torej razun ptujsko-ormoške-ga vse mandate. V torek se bo bil ljut boj še za ta mandat. Naši volilci bodo storili v polni meri svojo dolžnost. Štajerčijanstvo v tem volilnem boju ni pokazalo napredka, kar je le veselo znamenje. V mestin in trgih (celjska mestna skupina) smo Slovenci nazadovali od 1179 na 901 glas. Žalostno dejstvo, posebno če pomislimo, da je pred 4 leti volilni boj v tem volilnem okraju vodila izključno narodna stranka, letos pa se je osnoval skupni volilni odboi obeh strank. Gotovo je, da bo nemški nasprotnik pritisnil sedaj na naše narodne manjšine tem huje. In nedvomno je, da se klerikalni poslanci zanje n 'na 27, Mostec od 6 na 27, Gaberje od 3 na 25, Globoko od 7 na 27, Mihalovec od 1 na 4, Veliki ObreZ od 16 na 50, Pišece od 5 na 77, Pleterje od 25 na 27, Rigonce od 3 na 17, Zakot od 23 na 46, Sela od b na 18, Sromlje od 3 na 23, Videm od 65 na 72, Anže od 8 na 10, Brezje od 5 na 8, Planina od 11 na 29, Raztez od 2 na 15, Senovo od 36 na 49, Stolovnik 27 kakor prej, Dol od 30 na 35, Sv. Krištof od 24 na 68, Loka od 17 na 85, Jurklošter od 41 na 60 in celo Marija Gradec od nič na 5 glasov. Nasprotno je pa dr. Benkovič nazadoval v večini občin in sicer Bojsno od 15 na 13, Mostec od 19 na 7, Gabei-je od 41 na 30, Kapele od 47 na 46, Loče od 14 na 8, Veliki Obrež od 16 na 8, Pleterje od 136 na 103, Rigonce od 11 na 3, Zakot od 168 na 145, Sela od 41 na 38, Sromlje od 161 na 122, Videm od 154 na 140, Anže od 22 na 19, Brezje od 74 na 60, Gorica od 26 na 24, Raztez od 36 na 30, Senovo od 75 na 49, Dol od 118 na 89, Loka od 210 na 202 glasa. — Torej je izmed 36 občin dr. Kukovec v 23 občinah dobil več glasov nego kandidat narodne stranke pred 4 leti, dr. Benkovič je pa v večini občin, namreč v 19 občinah, nazadoval. Izmed 17 občin brežiškega okraja je dr. Benkovič v 11 občinah dobil manj glasov nego pred 4 leti. Izmed 12 občin sevniškega okraja je dr. Benkovič v 6 občinah nazadoval. Tudi v 3 velikih občinah laškega okraja, namreč v Trbovljah, na Dojju in v Loki je dr. Benkovič nazadoval, v veliki občini Sv. Krištof je pa dobil le dobro petino vseh glasov, dočim so do 3 petin volilei te občine sploh izostali od volitve, kar je grozovita zaušnica klerikalno stranic in dr. Benkoviča. Izid volitev torej ni izraz ljudske volje, ampak, kakor v sledečem dokažemo, je vzrok zmage dr. Benkoviča iskati v nasilstvu nekaterih duhovnikov sevniškega okraja na eni strani in na drugi strani v posredni pomoči — Nemcev. Nasilnost, sleparstvo in izdajstvo nekaterih duhovnikov. Pred vsem je v Rajhenburgu volilo zopei kmete 45 trapistov in njih hlapcev. Mnogo Rajhen-buržanov je pa volilo proti prepričanju ali se pa volitev ni udeležilo z ozirom na stavbo nove cerkve, ker se kot obrtniki bojijo maščevalnosti duhovščine, če ne zatajijo prepričanja. V drugi vrsti se je posrečilo duhovščini preslepiti prebivalstvo velike napredne občine Zabukovje v šolskem vprašanju. Ker ima ljudstvo tamkaj z ozirom na posebne razmere mnogo deloma opravičenih pritožb glede šole, nahujskalo se jih je zoper nas, kakor če bi mi bili krivi njih težav. Dr. Benkovič si je prisvojil tu tudi zaslugo, da se je uvedel poldnevni poduk, akoravno ni on k temu nič pripomogel. Največjo izgubo pa imamo tu zaznamovati v veliki občini Blanci z nad 500 volilei. Sicer jih niti polovica ni volila dr. Benkoviča, toda župan Bobek se je dal oa dr. Benkoviča zlorabiti, da je izpustil najmanj 100 naprednih kmetov iz imenika. Na ostale je raj-henburška in sevniška duhovščina s pomočjo tra-pistovskih hlapcev vplivala s sleparstvi in nasilnostjo, katerim ni najti jednakega. Noč in dan so lazili po hišah, trgali legitimacije, samovoljno uničevali glasovnice. Če ne zaradi dr. Benkoviča, pa duhovščini na ljubo naj volijo rajši socialdemokrata nego dr. Kukovca. S tem nasilstvom je bila narodna stranka oškodovana za več nego 400 glasov. ki so pa bili baš — odločilni. Glavni vzrok pritisk Nemcev v Trbovljah in Hrastniku. Glavni vzrok izvolitve dr. Benkoviča je pa pomoč Nemcev. Celjsko nemško vodstvo javno priznava to dejstvo. Dali so v zadnjem hipu ukaz, da nastopijo njih somišljeniki zoper nas. Pravijo, da je vzrok, ker se izdaja v Celju zoper nemško klt-kovstvo list »Sudsteirische Volks-Stimme«. Seveda je to prazen izgovor. Vzrok je sovraštvo zopei narodno stranko, ki se edina bojuje za narodni naš napredek, kterega dr. Benkovič ne pozna. Vslea tega so hrastniški tovarnarji pritisnili na neorganizirano delavstvo, da je volilo sicer ne« dr. Benkoviča, pač pa socijalnega demokrata. Mesto 130 glasov so dobili ti naenkrat blizu 500 glasov v Hrastniku in mesto 1200 blizu 1600 glasov v celi občini trboveljski. S tem so dosegli socijalni demokrati naenkrat več glasov nego dr. Kukovec. To so sicer glasovi slovenskih delavcev, ki niso socijalni demokrati, ki so pa volili po pritisku kruhodajalcev. Zakaj? Na ta način se je skusilo doseči ožjo volitev med socijalnim demokratom in dr. Benkovičem, in ne med dr. Kukovcem in dr. Benkovičem. Ker bi se naprednjaki vsled lumparij dr. Benkoviča zanj ne mogli ogreti, bi utegnil pasti in zmagati socijalni demokrat in bi Slovenci imeli en poslanski mandat manj. Ta naklep so Nemci imeli. Kaj so dobili od dr. Benkoviča v Sevnici, vidimo črno na belem. Polovica volilcev je ostala doma in ni volila Rebe-ka, da je zmagal Marckhl. S tem se je pa povzročila zmešnjava, v kteri je žel — dr. Benkovič! To je pojasnilo o izidu volitev v brežiškem volilnem okraju! Volilcem ptujsko-ormoškega okraja! Dne 20. t. m. še morate enkrat na volišče, da pripomorete do končne zmage protiklerikal-nemu kandidatu dr. Ploju. Mož je kot bivši Vaš poslanec toliko dobrega dosegel za svoj volilni okraj, da bi pomenilo nele najgršo nehvaležnost, ampak naravnost samomorilno slepoto, če bi ga volilei ne poslali zopet v državno zbornico, da tam uspešno kakor doslej zastopa koristi ptujsko-ormoškega volilnega okraja. Volilei! Bodite si v svesti, da mož, ki ima stike z najvišjimi državnimi krogi, mož, ki mu je sam cesar z odlikovanji in osebno izrekel svoje priznanje za njegovo ljudstvu koristno delovanje, da edino tak mož more doseči uspehe za Vas, ne pa človek, ki je le malo pokukal v ljudsko šolo, pa še odpustnice iz nje nima. Volilei! Sebi v sramoto in škodo ravna vsakteri, ki bi volil nesposobnega, neizobraženega, za poslansko delo nezmožnega Brenčiča. Ne, tega ne boste storili Vi, volilei ptujsko-ormoškega okraja, ampak ponosno in zavedno boste dne 20. t. m. zopet šli na volišče do zadnjega moža in bodete oddali svoje glasove možu, ki ediui Vas more z uspehom zastopati. Ta mož je: dr. Miroslav Plot, senatni predsednik na Dur v r Somišljeniki, volilei, po zmago dne 20.,,. ... aa Tolstovrško slatin > ki se naroča v Tolstemvrhu p. Guštanj (KoroSko). Volilni izidi. Volilni okrai Ceije-Vransko. M u O a> >'Ji O a 03 3 (-1 o -M BS EH Št. Peter v Sav d. 101 140 _ Gomilsko 63 58 _ Gotovlje 108 44 1 Št. Jur ob Tab. 135 223 _ Dobrna 39 205 __ Št. Jur-trg 54 46 Šmartno 127 3.3 __ Kalobje 37 137 __ Frankolovo 15 205 __ Št. Pavel 264 107 7 Grajskavas 26 22 __ Marija Reka 37 26 ___ Št. Jeronim . 57 138 Vransko 104 84 Prekopa 77 33 _ Braslovče 196 298 --- Polzela 150 147 Griže 88 130 43 Vel. Pirešica 171 222 ___ Petrovče 225 138 25 Celje okolica (Breg) 77 107 33 Celjska okolica (Gaberje) 162 212 104 Žalec 200 52 7 Svetina 11 79 _... Št. Jur-okolica 159 438 5 Drami je 80 208 ... Višnja vas 45 67 ___ Novacerkev 141 149 Škofjavas 285 167 8 Teharje 40 126 139 Št. Lovrenc 12 100 18 Volilni okraj Brežice-Sevnica-Laški trg. o o > o J* M K? © M a o m ♦ "5 s-i H3 h o >o Videm 72 140 23 Gaberje 25 30 5 Vel. Obrpž 50 S 5 Mostec 27 7 --- Rigonce 17 O -- Zakot 46 145 -- Artiče 27 228 1 Mihalovec 4 69 __ Sela 18 38 ' 5 Loč 17 8 1 Kapele 182 46 1 Rajhenburg 27 90 3 Senovo .tir v..... 49 56 — Stolovnik 27 19 _ Bojsno 7 13 27 Globoko - 27 114 11 Pišece 77 106 51 Jurklošter 45 227 2 Št. Lenart 15 117 2 Blanca 62 253 32 Anže 10 19 — Brezje 8 60 — Raztes 2 32 — Gorica — 24 — Planina m 29 17 — Golobinjek 9 62 — Zabukovje 82 91 — Armeško 15 11 — Sromlje 23 122 — Št. Rupert 2 246 — Sv. Krištof I. 31 214 — Sv. Krištof II. 37 208 55 Marija Gradec 5 442 7 Bizeljsko 248 93 — Loka 85 202 158 Dol 35 89 49 Hrastnik 120 83 443 Trbovlje I. 111 103 515 Trbovlje II. 117 81 613 Končni rezultat volitev v celjsko-vranskeni volilnem okraju. Če so naše na drugem mestu objavljene številke vseskoz pravilne, je dobil Roblek 32S6, dr. Korošec 4141 in Tokan 394 glasov. Korošec ima torej 461 glasov absolutne večine. Izid volitev v volilnem okraju Slovenjgradec-Marenberk - Šoštanj - Gornjigrad ter Kapija - Ar-vež: Verdnik je dobil 2166, dr. Verstovšek 3416, Siter 250 glasov. Izid volitev v ptujsko-ormoškem volilnem okraju. Dr. Miroslav Ploj je dobil 3691 glasov, Bren-čič 4312 in Ornig 1110. — Torej ožja volitev med "r. Plojem in Brenčičem. Ožja volitev se vrši dne 20 t. m. "V okraju Maribor levi breg je izvoljen kle-rikai Tioškar s 524'J glasovi proti štajercijancu Girstasayerju, ki j dobil 2062 glasov. V okraju Maribor desni breg je dobil Pišek (klerikalec) 3725 glasov in je izvoljen proti štajercijancu Kresnikn, ki je dobil 2052 glasov. Socijalni demokrat Pičinin je dobil 410 glasov. V okraju Kozje Bogatec-Šmarje je izvoljen ' '-cz protikandidata klerikalec dr. Jankovič z H glasovi. testna skupina Celje-Brežice. Nemški na-cijonalec Marckhl je dobii -327, slovenski kandidat Ivan Bebek 901, socijalist Horvatek 857 glasov. Kako se je n'-kih mestih ,.volilo"' (n. pr. v Celju glas za 2 K. 1 golaš in 1 cigaro!!), o tem ne govorimo. Je že dovolj znano. Na slovenski strani so glasovi padli. \ mnogih krajih duhovščina niti volit ni šla. O tem bomo še spregovorili. Lepa znamenja. Vesela poročila so prišla iz slovanskega juga naše države: iz Pulja, Trsta in Gorice. Ta tri mesta so se v volilni postavi izrecno določila kot italjansko posestno stanje, in vendar: slovansko prebivalstvo teh krajev se je tako razvilo, nele po številu in politično, ampak tudi kulturno in gospodarsko, da spravlja »italjanski značaj« teh mest v resno nevarnost. V Pulju je slovanski kandidat dr. Laginja po številu glasov le malo zaostal 'za Italjanom dr. Rizzijem in pride z njim v ožjo volitev; v T r s t u je Slovenec dr. Rvbar v ožji volitvi z Italjanom, v Gorici slovenski štev-ni kandidat dr. Franko z italjanskim liberalcem Ussaiem. Ta velikanski uspeh je za nas Jugoslova ne moralna izpodbuda, nam štajerskim Slovencem pa vzgled, kaj se da s smotrenim delom v ponen.-čenih mestih doseči. Na Goriškem sta zmagala klerikalna kandidata Fon in dr. Gregorčič; v ožji volitvi je napredni kandidat dr. Gregorin z dr. Stepančičem n,< Krasu. V Istri so izvoljeni slovenskohrvaški kandi- datje dr. Laginja, Spinčič in Mandič. Skomer. Pri nas je dobil Pišek 28. Kresnik 12 glasov. Na Kranjskem so zoppt izvoljeni vsi klerikalni kandidatje. Vendar so glasovi narodnonapredne stranke, ki je pri zadnjih volitvah dobila v celi deželi izven Ljubljane 10.946 glasov, poskočili na 1S.367 glasov. Klerikalni kandidatje so dobili 53.138, sociialnodemokratični 6.306 glasov. V Ljubljani pride do ožje volitve med slov. naprednim kandidatom dr. Ravniharjem, ki je dobil 2664 glasov, in klerikalcem dr. Gregorčičem, ki je dobil 1642 glasov; Nemec dr. Eger je dobil 583, socijalni demokrat Kristan 730. Izvoljen bo dr. Ravnihar. V Trstu je bilo v vseh šestih volilnih okrajih oddanih 10.668 glasov za slovenske kandidate (od 35.526 oddanih, torej ena tretjina!), za italjanske pa 14.629: ostalo so dobili sociialisti. Slovenskih glasov je torej skoro toliko ko italjanskih. To je velikanski usleh. Na Koroškem je izvoljen slovenski kandidat Grafenauer proti socijalistu in nemškemu nacijo-nalcu. Več nemških nacijonalcev je v ožji volitvi s socijalnimi demokrati. Nemški krščanski socijalci so pri volitvah slabo odrezali in so vodilni krogi stranke silno popai-jeni. Saj je propadel Bielohlawek, eden glavnih kri-čačev, vsi voditelji stranke (Gessmann, Liechten-štein, Pattai itd.) so pa prišli v ne ravno pfeveč upapolne ožje volitve. V vladnih krogih, ki so se opirali vedno na to stranko, vlada velika poparje-nost, in že pritiskajo na nemške nacijonalce, naj v ožjih volitvah glasujejo za krščanske socijalce. Kaj bodo oni storili, se še ne ve, ker bodo sami v mnogih okrajih rabili pomoč socijalnih demokratov. V prejšnjem državnem zboru so imeli kršč. socijalci 96 poslancev, sedaj jih je pa v prvi volitvi izvoljenih komaj 65. Napredovali so nemški nacijonalci, ki so dobili že v prvi volitvi 46 mandatov in jih dobijo mnogo še v ožjih volitvah. Izid dozdajnih volitev. V 449 volilnih okrajih, ki so volili 13. t. m., je 251 definitivno izvoljenih; potrebnih je 171 ožjih volitev. Za 67 mandatov v Galiciji bodo volitve pozneje. Dozdaj^ imajo nemški krščanski socijalci 68 (prej 96), Čehi 55 (prej 84), nemški nacijonalci 47 (79), socijalni demokrati 44 (87), Jugoslovani 28 (37), Poljaki 14 (71), Ita-ljani 12 (15), Rumuni 5 (5), Malorusi 5 (5), divjaki 4 (13). Za ožje volitve v nemških volilnih okrajih so sklenili nemški nacijonalci in krščanski socijalci kompromis proti socijalnim demokratom. Na ta način bodo socijalni demokratje izgubili precej mandatov. BelcžK«. Družba sv. Ciril ain Metoda je imela v mescu maju K 28.708.14 dohodkov in K 27.475.79 stroškov, torej K 1.232.35 prebitka. Med dohodki so> prispevki štajerskih podružnic v znesku K 377.12. Počitniški tečaj za učiteljstvo. Z dovoljenjem c. kr. ministrstva za uk in bogočastje se vrši ns c. kr. trgovski akademiji v Gradcu ferijalni tečaj za odgojo strokovnih učiteljev na trgovskih nadaljevalnih šolah. Tečaj se vrši od 17. julija do 14. avgusta 1911; pouk in vaje se vrše vsak dan od 8. do 12. ure. Pismene, od šolskega vodstva vidirane prijave se naj vložijo do 5. julija na ravnateljstvo c. kr. trgovske akademije v Gradcu. Tam se tudi brezplačno .dobi učni načrt. Gospod Peter Novak. Kaplan Doberšek je na Koroščevem shodu v Vojniku javno rekel, da je izostal od občinskih volitev, ker ste vi sami to želeli. Mi o Vas, akoravno niste naš pristaš, tega ne moremo verjeti, in Vas poživljamo, da to zadevo pojasnite. Mi hočemo vedeti, ali je bil volilnii boj v Slovenski Bistrici resna slovenska zadeva, alli pa se je šlo za kako nečedno mešetarijo klerikalna stranke. Če je bilo to, potem zadeva ni navadno izdajstvo neznatnega kaplana, ampak umazane me-šetarije klerikalne stranke s slovenskimi interesi. Mi sicer ne moremo verjeti, da bi Vi, ki ste vendar poštenjak in Slovenec, kaj takega trpeli, vendar je f na drugi strani bila kaplanova izjava podana javno in Vi se morate oglasiti, ker bomo sicer primorani misliti, da je na njegovi trditvi le nekaj resnice. Domača pitna zdravljenja zahtevajo malo časa in denarja! Profesor dr. Cantani, svetovnoznani raziskovalec na polju sladkornih bolezni, je dognal naslednje: Naravna Franz-Jožef-ova grenčica, za-vživana na tešče, ne učinkuje samo kot lahko odvajalno sredstvo, ampak tudi od časa do časa regulira delovanje želodca tako, da popolnoma nadomešča zdravilne vode Karlovih varov. 22 (djsHi oljraj. Slovensko delavsko podporno društvo v Celju priredi 2. julija veliko veselico z raznovrstnimi sporedom v Skalni kleti pri Celju. Vrtni koncert se vrši v nedeljo IS. t. m. ob 3. uri pop. na vrtu »Skalne kleti« pri Celju. V slučaju slabega vremena v notranjih prostorih. Sodeluje pevski in tamburaški zbor »Slov. del. podpornega društva«. Iz Celja. Imenovan je za svetnika višjega deželnega sodišča v Gradcu svetnik Alfons Kapnn-Gallinger v Celju. Dr. Hochenburgerju bo nemških in renegatskih sodnikov menda kmalu zmanjkalo za nova imenovanja. Lava pri Celju. Naš ljubi krčmar Samec, ki ga nedeljo za nedeljo obiskujejo v velikem številu na-prednjaki, je bil divji agitator za dr. Korošca. Pri občinskih volitvah seveda bi mu bilo zopet ljubo, ko bi sami napredni agitatorji agitirali tudi zanj kot občinskega odbornika. Celo po županski časti se mu sanja. Bomo videli! Kalobje. Velecenjeni gospod urednik! Gotovo se bodete čudili, da vam naznanjam, da je naš župnik Kostanjevec najbolj žalosten, ker je Korošec zmagal. Mimogrede omenjam, da je naš župnik, Ko je bil še dijak, imel med svojimi tovariši — v današnji draginji mesa gotovo častno ime »junec«. Ker je to ime krajše nego njegov pravi priimek, ga bom tako tudi zanaprej imenoval. Toda Vi me že priganjate, da brž povem, zakaj našega »junca« boli Koroščeva zmaga. On je bil namreč prepričan, da Korošec propade in je v svoji neprevidnosti obljubil svojim podrepnikom dva polovnjaka vina, ako zmaga Korošec. Na tihem je seveda prosil vse svetnike, naj pomagajo Korošca podreti, da ne pride on, namreč »jiinec«, v tako škodo. Navidezno je pa le moral agitirati za Korošca, da bi se njegova fara »odlikovala« in da bi on prišel v malo lepše ime pri mariborski gospodi, kakor je sedaj. Posluževal se je pri tem sicer nekoliko čudnih sredstev, n. pr. glasovnice so bile vse zaznamovane, kot predsednik volilne komisije je kar po domače sproti pregledoval glasovnice itd. Sicer je pri drz. pravdništvu vložena ovadba, a se »juncu« ne t>o menda nič zgodilo, ker kaznuje sodišče le tista dejanja, ki so se izvršila v stanju razsodnosti. Pismo Slivničanov kalobškim sosedom. Dragi sosedje! Kakor smo zvedeli, ste se pri volitvah jako slabo postavili! Kaj takega res nismo pričakovali od Vas! Saj ste se vendar lahko vzgledovali na nas, kako smo mi pokazali svoj pogum pri svojih občinskih volitvah! Vi ste se ustrašili svojega župnika, ki Vam je pretil, da bo slaba letina, če ne volite Korošca. Zapomnite si vendar, da bi ti gospodje sebi napravili najboljšo letino, če bi to znali. Znano Vam je bilo tudi, da je bil Korošec prej naš poslanec in da ni napravil za nas prav ničesar! Zakal ste se vendar dali premotiti! Ko je naš župnik hotel, pri nas na vse pretege agitirati, smo mu povedali prav krepko svoje mnenje. Ali Vi ne znate tega storiti? Ko bi mi imeli takega naprednega kandidata, bi si pač čisto drugače delali za njega! Res je sicei, da je bila župnikova agitacija huda, za to pa tem večja čast tistim, ki so vkljub temu volili Robleka. Onim, ki so se dali zapeljati od župnika, pa kličemo: Pri prihodnjih volitvah oblecite še ene hlače, da bodete podobni bolj moškim, nego omahljivim babam! — Več Slivničanov. Sv. Štefan blizu Šmarja. Tudi pri nas so seveda za dr. Jankoviča volitve »povoljno« izpadle. Od 289 volilcev se je volitev 70 volilcev udeležilo, m od teh je dobil Jankovič 69 glasov, ena glasovnica je pa bila prazna. Se pa ni vrag, da bi ne bili toliko glasov skupaj stolkli, ko so gg. župnik, Kotnik in občinski sluga priganjali na volišče. Ako bi bil dr. Korošec v našem okraju kandidiral, stavim nekaj, da bi razun od par njegovih podrepnikov ne dobil niti enega glasa. Javna ljudska knjižnica pri Sv. Štefanu priredi v nedeljo 9. julija ljudsko veselico v prid tukajšnji knjižnici za nabavo knjig. Spored se bo še pravočasno naznanil. Ker se bo društvena veselica pri nas prvokrat priredila, se prosijo vsa sosedna društva, da se na to prireditev ozirajo. Tudi prosim« razne dobrotnike, da nam pošljejo kake knjige ali pa darove za nakup knjig. Vsako tudi najmanjše darilce se bo hvaležno zabeležilo; pošlje se naj na naslov: Javna ljudska knjižnica pri Sv. Štefanu p. Šmarje pri Jelšah. Kaplan Doberšek v Vojniku si upa na slovenske shode. To je tisti Doberšek, ki se je pri občinskih volitvah v Slov. Bistrici skril, ko bi bil moral oddati svoj glas za Slovence. Ne morebiti za kakega liberalca — ne, za zanesljivega pristaša kmečke zveze, za poslanca Petra Novaka. In ravno en glas> je manjkal, Petru Novaku do zmage. Taki nemoškl bojazljivci, taki narodni izdajalci bi se morali skriti tudi zdaj v mišjo luknjo, ne pa se sploh vtikati v volilni boj. Na shodu v Vojniku se je to Doberšeku jasno povedalo in mož je tudi takoj izginil. Še tega bi se manjkalo, da bi narodni izdajalci smeli govoriti med poštenimi ljudmi. Iz Polzele. (Čepurjeve žene oiika.) Kjer so doma trdosrčneži, tam tudi olika ni visoka. Če se spozabi priprost človek v svoji vinjenosti, da izusti kako nelepo ali grdo besedo, mu tega ne moremo toliko zameriti, a če govori nedostojno žena deželnega poslanca je to ne samo žalostno, pač pa tudi sramotno za dotičnegaN poslanca. In v nedeljo se je na Koroščevem shodu zgodilo nekaj, kar kompromitira gospoda dež. poslanca Al. Terglava. Njegova visoko olikana gospa je v silnem navdušenju za Korošca in še v silnejši jezi na g. Robleka po končanem shodu pred vsemi ljudmi sredi ceste privzdignila krila do kolen, pokazala mimoidočim svoje nepreobilne »badlčke« ter zakričala v onemogli jezi na ves glas: »Roblek je dr..!« ter zacepetala z nogami po blatu. Nas je sram kaj tako nelepega napisati, a Čepurko ni bilo sram kričati take neotesanosti sredi ceste. (Priče na razpolago.) Korošec kriči na shodih o podivjanosti liberalcev, Čepur govori o oslih in jezdecih (mislil je menda na Korošca) a ti tako mogočni voditelji nimajo sami toliko vpliva na svoje ljudi ter celo na svoje žene, da bi bile dostojne. Gospod Čepur in Korošec, najprej naučita olike in dostojnosti svoje ljudi, potem govorita in pišita o »posurovelih pobalinih«! Fej, fej! Strela je udarila minolo soboto v kozolec posestnika Zolnirja na Ostrožnem pri Celju. Posestnik trpi vsled nastalega požarja precejšnjo škodo. Iz Celja. Minulo nedeljo je čutil tudi celjski opat Ogradi potrebo hujskati s prižnice za dr. Korošca. Priporočal je faranom »krščanskega kandidata« in dejal, da ne smejo voliti nobenega drugega, tudi Ce bi ga priporočal sam angel z nebes. Take stvari se obsojajo same, čudimo se samo, da se g. opat nc ženira na stare dni hujskati in zlorabljati versko čustvovanje ljudstva v politične namene stranke, v kateri je izvoljen za predsednika — Ivan Roškai. Za mestne Slovence seveda opat ne zine besede; tam samo »moli za zmago«, kakor je svoječasno storil, ko se je šlo za volitve v okrajni zastop celjski Sv. Peter v Sav. dol. Zatisnil je oči g. Peter Cetina, posestnik v Dobertešji vasi. Lahka mu žemljica. Rajnki je bil dober gospodar in splošno priljubljen, mnogo let občinski odbornik, ter sev je v prepričanju zavedal slovenske narodnosti. Čudimo se zato župniku Jančiču, ki je potrta in žalujoča srca zaostalih 7 otrok kruto žalil; ne le da je zahteval, da se prostor na pokopališču za gomilo v naprej plača, ampak se je tudi izrazil, da bi se na dan pogreba najraje odpeljal, da bi mu ne bilo treba rajnkega pokopavati. Zaostali so skrbeli za drugega mašnika, a glej, župnik Jančič Se je prt-mislil in spremljala sta mrtveca on in tuji mašnik. Kdo dvomi, zakaj? — O Gospod, čudna je danes podlaga ljubezni do bližnjega! — Račun seveda ne odgovarja povsem štolnini. Šmarje pri Jelšah. Županstvo občine trg Šmarje naznanja, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju dovolilo živinski sejm v sredo dne 21. junija 1911 v Šmarju in naslednje. Opozori se na to, naj se natančno vpiše v potni list, da je bila dotična žival najmanj 40 dni v lasti posestnika in da je tudi druga živina dotičnega posestnika popolnoma zdrava. Prekopa. V nedeljo, dne 18. t. m. priredi Ljudska knjižnica v Prekopi veliko vrtno veselico. Pri veselici nastopi priznano dobra godba kakor tudi pevski zbor kmečkih fantov in deklet. Za vsakovrstno zabavo bo kar najbolje skrbljeno. Zato pa v nedeljo: Vsa Savinska dolina v Prekopo! Licenciranje in premiranje plemenskih bikov murodolskega plemena za okraj šmarski se vrši v torek, dne 20. junija 1911 ob pol 11. uri dopoldne na živinskem sejmišču v Šmarju. Izjava. Pri državnozborski volitvi v Gaberju sumničilo se me je, da agitiram za dr. Krošca. Izjavljam, da je to popolnoma krivično, kajti niti i. eno besedo nisem agitiral za dr. Korošca, ampak za kandidata narodne stranke, kar lahko dokažem. Želeti bi bilo, da bi se dotični gospodje prej informirali, in potem šele sumničili. Za objavo teh vrstic se Vam v naprej zahvaljujem. Edvard Lakner. BrcziJHi oKraj. Dr. Jankovičev shod na Dobjem dne 11. t. m. bodo po dr. Jankovičevi izjavi imenovali krasnega. Res je bilo veliko ljudi, a dr. Jankovič je dobro slutil, da to niso njegovi pristaši, ker je kar od začetka grozil z volilnokazenskimi paragrafi in z zaporom ter izjavil, da se ne bo spuščal v pogovore »z nobenim priznanim pristašem nasprotne stranke, ki se rajši vežejo s hudičem kakor z nami.« Nato je umival dr. Korošca, pa tako rahlo, kakor se umiva novorojenčka, da se kaj na njem ne pokvari. Trdil je, da bi bili v Št. Petru pod Sv. Gorami dr. Korošca skoraj ubili, da zato ni mogel nič storiti v državnem zboru, ker ni mogel skupaj spraviti dovolj glasov, in sklenil: »Nikakor ne govorite o dr. Korošcu hudo in grdo; on tega ni zaslužil.« (Župnik zakliče s plašnim glaskom: živijo; drugi so vsi molčali, ker so dobro vedeli, da se Korošca ne da oprati.) Potem pove dr. Jankovič svoj program, »vse za vero, dom, cesarja«, se pohvali, da je že 40 let star in kako je veren, omenja »Sudmarko«, »Schulverein« in »Štajerca« ter hvali klerikalne konzume in zadruge rekoč: »Narodu so v gospo- darskem oziru najbolj koristile različne zadruge, ki so jih ustanovili na Kranjskem bolj kot na Štajerskem.« Vse draginje in vsega hudega so krivi socijalni demokrati, ker zahtevajo vedno večjo plačo in manj dela, tako je trdil dr. Jankovič in priznal, da so prišli klerikalni poslanci praznih rok domov, da pa prihodnjič ne bodo več. To je kakot. ateik ne tepi me, saj tega ne bom več storil. Odobraval je velikanske stroške za vojne ladje in rekel, da moramo vladi prav dati, če vedno več zahteva. Trdil je, da je šolski pouk kriv, da otroci hirajo, potem pa pravil, da prinesejo ljudje bolezen iz tujine. Obetal je odpravo davkov (to vsak rad sliši, a nihče ne verjame), državno zavarovanje, (ta obljuba je že tako stara kakor državna zbornica), ter sumničil orožnike, da so oni največ krivi prepirov, ki nastanejo po odmerjenju škode po toči itd. Iz tega je razvidno, da dr. Jankovič ni mogel in ni smel pustiti govoriti nasprotni stranki ter je tudi v resnici zabranil, da bi bil govoril domači g. na-dčitelj. Gospod doktor! S tem ste izgubili dva principa. Pred par leti ste trdili, da je vaš princip pustiti vsakega na vašem shodu govoriti, ki vas ne moti, in drugič, da govorite vedno odkritosrčno. O tej odkritosrčnosti so se izražali ljudje na cesti prav nepovoljno, čeravno nismo nikaki divjaki, kakor se je sprva mislilo. Planina. Izid volitve pri nas je pokazal in razložil, zakaj so dne 25. maja psi tulili in lajali na shodu nam vsiljenega kandidata dr. Benkoviča, ker smo menili, da se bodo godili čudeži; a zgodil se je res, ker je zvezar ostal v manjšini za 12 glasov. Dobil jih je naš kandidat dr. Kukovec 29, zvezar 17 in socijalni demokrat 1 glas. Psi so pač obetali zvezarju pri nas pogin s svojim tulenjem, česar nam pa »Slov. Gospodar« ni vedel razložiti, kakor je to storil egiptovski Jožef, ki je razložil sanje kralju Faraonu. — Grajščinski valpet. Postajališče na Blanci. »Slov. Gosp.« in »Straža« sta nedavno tega pisala, da se je dr. Benkovič potrudil za to, da se je znova vršila komisija za postajališče na Blanci. Res pa je, da dr. Benkovič za to komisijo š e v e d e L n i. Tako delajo ob volitvah klerikalci za svoje kandidate! Iz Brežic. Nemški narodni svet slavi zopet eu uspeh! Tukajšnjemu davčnemu nadzorniku, dr. Novotnemu, rojenemu Čehu, se je zaukazalo, prositi za premeščenje v Miirzzuschlag. Dr. No-votny je bil nad vse vesten uradnik, ki ni bil politično prav nič delaven, pač pa svojega slovanskega mišljenja kot značajen mož ni skrival. To seveda ni bilo po volji tukajšnji nemškona-cijonalni kliki, ki je s pomočjo nemškega narodnega sveta in dennucijacij tako dolgo ruvala proti dr. Novotnemu, da ga je zgrizla vstran na nemški Štajer. Klikovcem je seveda šel tudi glavar na roke. Z našo narodno politiko smo srečno prišli tako daleč, da slovenskega uradnika na Spod. Štajerskem lahko vsakdo preganja kakor se mu ljubi. Ta v nebo kričeči slučaj nemškega nasilstva proti slovanskemu uradniku prav toplo priporočamo v spomin slovenskim iu češkim poslancem! PtajsKi oKraj. Iz Gabrja pri Rogatcu. V zadnji številki »Slov. Gospodarja« je izustil žetalski dolgolasec predpustno šalo, da sem hotel jaz gosp. Mikuša za kandidata postaviti. Ker se nisem letos v nobenem oziru vtikal v volilni boj, izjavim, da je dolgolasi dopisun nesramno lagal. Kako že imenujemo takega človeka? Ali se strinja tako početje z njegovo črno suknjo? Gaberški nadučitelj. Sv. Bolfenk na Kogu. V pojasnilo in odgovor. V 24. številki »Slov. Gospodarja« si je nekdo iz dolgega časa — delati itak nima kaj — dovolil šalo in skrpucal zoper mojo malenkost — pač samemu sebi vreden — dopis, v katerem mi predbaciva dobrote, ki mi jih je že storil. Prosim, ž njimi na svetlo, da bom zvedel za nje in se jih sploh spominjal. Iz golega strankarstva ne ve nič drugega nego mi predbacivati, da sem delil »liberalne časnike«. Kaj se po pouku godi, ga pač jako malo briga. Taka brezznačajen pa nisem in tudi nikoli ne bodem, da bi stopil pod klerikalno komando in držal s tistimi, ki so najhujši sovražniki učiteljskemu stanu. Tak človek je pri meni brezznačajnež, čeprav so gg. misijonarji hvalili tiste, ki iz lastnega prepričanja pre-in pristopijo k nasprotni stranki. Toliko za danes. Prihodnjič pa sem res primoran razne tajnosti tega dopisuna razkriti. Za sedaj mu veljaj: spoznavaj se sam! Fr. Cajnko, nadučitelj. Nekaj volilnih izidov v ptujsko-ormoškem vol. okraju. Dobili so: pri Sv. Marku dr. Ploj 92, Brenčič 35; v Bukovcih 30, 35; v Stojncih 27, 31; v Prvencih 7, 66; v Zabovcih 59, 9; v Središču dr. Ploj 177, Brenčiči 33, Ornig 1; v Obrežu 132, 15, 0; v Vitanu 59, 17, 0; v Šalovcih 20, 32; v Vodrancih 18, 41; na Kogu 80, 26, 6. Sela pri Ptuju. (Zahvala.) Gospod Franu Zunkovič, posestnik in gostilničar na Ptujski gori, je daroval za revne otroke tukajšnje šole 100 K kot izporočilo njegovih blagih rajnih starišev. Podpisana krajni šolski svet in šolsko vodstvo se na tem mestu v svojem, kakor tudi v imenu tušolske mladine prav srčno zahvaljujeta gospodu darovatelju za ta velikodušni, blagodejni dar: »Bog plati!« — Krajni šolski svet in šolsko vodstvo na Selih pri Ptuju, dne 13. junija 1911. Janez Purg, načelnik. Rudolf Kotzmut, šolski voditelj. Sv. Andraž v Slov. gor. Včeraj dne 11. t. m. smo imeli priliko opazovati veliko pobožnost. Vračale so se procesije od Sv. Trojice z božje poti. Bilo jih je več, ali posebno nas je zanimala samo tista, ki jo je vodil baje neki »pobožni« mlinar izpod Huma pri Ormožu. Lepo so peli in goreče molili. Da bi se pa Bogu še bolj dopadli, so z dežniki strgali vse volilne lepake, ki so bili za dr. Ploja, z zidov. »Pobožni« mlinar je pa tudi v neki gostilni agitiral za Ornika rekoč, da bodo tam volili vsi Ornika, ker bode baje dobil vsak 1 krono. Zato pa, — kaj pobožnost naredi!! Čitalnica v Ormožu. Opozrajamo slavno slov občinstvo rmoškega okraja in sosednjih krajev Spod. Štajerja, da priredi Čitalnica v Ormožu dne 9. julija t. 1. v svojih prostorih koncert s petjem in godbo. Pri izvajanju pevskih točk bodo sodelovale izborne pevske moči, pri godbenih pa polnoštevil-na ormoška narodna godba pod vodstvom g. Seraj-nika. Spored koncerta se bode naznanil slavnemu občinstvu na letakih. tfariborsKi oKraj. Umrl je v Slov. Bistrici 8. t. m. g. Fr. Krulc, posestnik in gostilničar, v 41. letu starosti. Bil je zaveden narodnjak. Lahka mu žemljica! Makole. V soboto, dne 10. junija dobila je nt-vihta iz šole se vračajoče učence. Učenca Dobršek in Rojč nadaljujeta v diru svojo pot ne zmeneča se za ploho, kar udari strela med njiju. Dobršek iz I. razreda obleži mrtev, njegovega tovariša iz IV. razreda pa strela le za trenutek omami. Kako dobro je, ako se šolarji in tudi odrasli ravnajo po naukih: »kako se je obnašati med nevihto«! Poneveril Je 261etni pekovski pomočnik Karel Maloprav iz Vranskega svojemu gospodarju v Vur-matu nad Mariborom 500 K in zbežal z njimi proti Mariboru, kjer ga je dosegla roka pravice. Nekaj volilnih izidov v slovenjbistri?,kem vol. Okraju. Dobili so: v Čfešnjevcu Pišek 48, K r e s n i k 45, Pičinin26; v Sp. NoVivasi 19, 10, 0; v Kovačivasi 17, 7, 0; v Tinjah 104, 9, 0; V Sp. Ložnici 16, 9, 0; v Gor. Ložnici 66, 0, 0; v Ooi. Bistrici 4, 83, 0; v Cigonci 44, 15, 1; v Laporju 26, 2, 1; v Peklu 57, 37, 17; v Gor. Poljskavi 24, 45, 0; v Gaberniku 11, 8, 0; v Poperku 4, 18, 0; v Poko-šah 14, 4, 0; v Oglenjšaku 24, 6, 0; v Zabjeku 22, 3, 5. — fazne noVosti. Toča je grozovito pobila del občine Ščavnica pri Radgoni. Šla je tako silno, da so bila tla čisto bela. Polja, vinogradi, sadovnjaki — vse je poškodovano, cela letina uničena. Prebivalstvo prosi za pomoč! Strašna plima v Trstu. Dne 14. t. m. je divjala v Trstu in okolici strašna nevihta; ob 1. uri ponoči je nastal iz nje silen, dve uri trajajoč vihar, ki Je morje tako strašno razburil, da je metalo 5 do 6 metrov visoke valove po obrežju. Veliko ladij je poškodovanih. Tudi razne druge naprave v pristanu so poškodovane, celi deli pristana razdjani. Včeraj so našli 27 trupel mrtvih, ki so žrtve te strašne nesreče. LISTEK. Kerubim! Pripovedka iz življenja rudarjev. Češki spisal I. L. Hrdina. Poslovenil Podravski. (Dalje.) (Začetek glej v št. 17. »Nar. Lista«.) Enemu, pride naproti žena. Ta ima to odurno razvado, da gre najrajše tjekaj, kamor gredo tovariši. Ti gredo danes k Potužniku na Zvezdo in ondi se le prelahko pozabi, da je slehrni groš težko pri-služen, da preide poprej cel teden, predno nastopi drugo plačilo. Mož je sicer dobra duša, toda v soboto mu mora iti žena naproti. Rudarju Karhanu sta pridirjali naproti dve deklici, dvojčki. Karhan jima je klical že od daleč, naj ne bi hiteli, toda deklici sta pritekli s smehom in se obesili nanj. »Toda, otroka, saj sem ves umazan! Pomažeta si roke od moje obleke. Saj poznate otroke! Ves božji dan doma ne sede, zvečer pa še gredo tak kos pota očetu naproti. In bili bi capljali poleg nJega zopet nazaj, toda Karhan ima ti deklici zelo rad. »Pojdita sem, deklici, vzamem vaju na roke.« »Saj naju ne bde noge, oče!« »A vendar.« »In obleko bi si pomazali.« »Danes je sobota, mati vama da jutri snažno obleko.« Po teh besedah vzame na vsako roko eno deklico in gre dalje. Sedaj Je ogledoval eno, pa zopet drugo, v desnici pa Je držal svoj tedenski zaslužek. Pa Ju je izpraševal, kaj sta delali ves dan, ali sta Mi pridni, kaj dela mati, kaj so imeli za Obed. »AH nam neseš denar, oče?« »Nešem.« »Kje? Pokaži!« »Daj mi ga, da ga nesem jaz, ti bi ga pomazal.« »Tudi jaz ga hočem!« je prosila druga. Karhan je postavil deklici na tla, razdelil de-;nar in dal slehrni polovico.« »Pazita, da ga ne zgubita!« 193 13-4 In zopet je vzel ju na roke ter šel dalje. Potoma pa je smehljaje se poslušal, kaj si kupi katera od nju. Tudi drugi rudarji so imeli svojo zabavo. Eden je hitel k Potužniku, drugi domu, da se je umil in spreoblekel; tretji je pohitel v gozd, kjer je imel v listju skrito puško in odšel na prežo. Karhan je hitel proti domu. (Dalje sledi.) Darujte za Har.sMad! Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, 6e voli cenjena gospodinja kot glavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. Listnica uredništva: Prevorje: To je preosebno in brez političnega pomena. Kaj drugega, thdi za druge bralce zanimivega! Pozdrav! — Veržej: Volilni komisar, ki se tako neumno izrazi, mora biti čudak. Kako pa more on vedeti, od koga je dotična glasovnica ? Pozdrav! Mazilo za rane. Pri ranah treba vedno najbolj na to paziti, da rana zaceli šele takrat, ko so odstranjeni iz rahe vsi nezdravi deli. Kratko: rano treba takoj spočetka varovati pred vsakim onesnaženjem. V to svrho in kot bolečine olajšujoče sredstvo služi dobro znano domače sredstvo praško domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja v Pragi, ki se dobi tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! •r Gotovo govejo juho najboljšega okusa dajo +MAGGriioclH! a Pazi naj se natančno na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezdo « križem. Druge kocke niso MAGGIIEVE. 321 i Dama 92 40-17 ki kaj drži na ohranitev zdrave kože, osobito, ki hoče odstraniti solnčne pege in zadobiti ter obdržati nežno mehko kožo in belo polt, se umi va samo i Steckenpferd - lllijnomlečnim milom (znamka Steckenpferd) od Bergmanna &Co., Dečin (Teschen) n. L. Kos za 80 vin. se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfimerijah. Največja zaloga kmetijskih strojev in sprejemanje popravil franc Kampuš, Zgornja Poljskava pri Pragarskem priporoča vsem kmetom svoje najnovejše viteljne ali geplne, vitelne mlatilnicc, najnovejše ročne mlatilnice, slamoreznice, reporeznice, žitne čistilnice ali vejače. odbiralnike ali trijerje, mline za jabolke in grozdje, stiskalnice ali preše, sesalke za studence in gnojnice, tehtnice vsake vrste, najnovejše sejalne stroje za vsako vrsto zrnja, kosilne stroje, za obračanje in grabež, vsakovrstne pljuge, brane in okopače, motorje na bencin in sesalni plin, stroje za opeko, opreme za opekarne, šamotne in cementne cevi itd., najnovejše mline za zrnje, da si lahko vsak doma melje vsako zrnje na roko, na vitelj, tndi na vodno in parno moč, domači izdelek, največjo zalogo imam tndi od brzoparilnikov, „Alfa Separator", to so kotili, pri katerih se prihrani zelo veliko drv in časa. skuha še v 20.—30. minutah popolnoma vse. V zalogi imam vedno okoli 200 strojev na izbiro, da lahko vsak kmet izbere na željo, pridem tndi vsakemu kmetu na željo na dom, po dogovoru tudi na svoje stroške, ne na stroške kmet«. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji na delj časa. Iščejo se tudi pošteni zastopniki. 899 4-1 Razglas. Na sejmski dan v Laškem trgu dne 6. junija 1911 je bilo nekaj denarja najdenega. Kdor ga je zgubil, ga dobi — po odra-,- čunjenju stroškov — pri obč. uradu v Laškem trgu nazaj. 324 3-1 Slikar in Mar prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvrtajo solidao in po najnižjih cenah. Za mnogohrojna naročila se priporoča Mihael pobrale * Celju. Gosposka ulica fit S, Znamenita inozemska hmeljska tvrdka ki potrebuje vsako leto večjo množino 400—600 bal zelenofoarvnega, dobro pridelanega hmelja srednje kakovosti, želi stopiti s popolnoma zanesljivo reelno tvrdko prve; vrste zaradi v tej sezoni potrebnih nakupov v zvezo. Oferte nakupovalceV brez pomena. Le prvo vrste tvrdke, ki bi bile pripravljene v tekoči seziji za trdno nastavitev m dobavo na podlagi vzorcev, se naj javijo. Kupni pogoj neto blagajna pri prevzetja dobave. Oferte pod šifro E. D. V. Nr. 133 na Dani)« & €o., Sttittgart. 332 1 Veliki bodo dne 16. junija m 31« julija y Kostrivnici. Občinski urad v Kostrivnici. Alojz Blit, župan. 25 1 Adolf Bursik čevljar v Celju, poleg kapMpiiiskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah« V zalogi ima tudi zgoto vije no obutev. Naj iz vrstne j še in najboljše tamburice izdeluje in razpošilja Prva sisačka tvorni ca tamburic J. Stjepušin, Sisak Hrvaško. Odlikovan na pariški razstavi 1.1900 in na milanski razstavi leta 1896. Razen tamburic in skladb za tamburice ima raana godala, kakor: gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, oka-rine itd., za katera pošlje poseben cenik s slikami. Velik in ilnstrovan cenik se pošlje vsakemu franko in zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod naslovom »Tamburic a", ki poleg pouka prinaša tudi krasne tambufaške skladbe in stane na leto samo 8 kron. 55 12-9 ^^ ^^^ on m močnih 8 K., trpežne 17 K, P" . lp00¥ll»« 1 narodne *•»•«* Celju B. Stermecio^^^^ 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo S R 90 vin. ni priložnostni kup in sicer: dPTfSjIX 1 Prava švicarska $11 1: ; ■ -.2 J' Rt tJ i E i ^ ■ S3- *>!. &-C*" v.*«. -• * Ml ll >Tl 111 1 S. Iriumf-tuornice družba z 0. z. IDels, Zgornje flustrijsko. | Grofje« traM s za ccpljcnjc trt ■51 priznano najboljše kakovosti, dobivajo se pri Goričar $ Celje. 266 —8 /sip se Gospe odpovedujejo stari pralni metodi z ribanjem in uporabljajo le ideal o kisi- „Vzemi me s seboj« k°V0 Praln0 8redstv0 Perilo se '/2 ure kuha in je bleščeče belo. Je res edino pralno sredstvo, s katerim se brez vseh drugih pri-datkov lahko peie, ker vsebuje najboljše milo. 1 zavoj š, 40 vinarjev zadostuje za 60 1 vode. Dobi se povsod, četa & Blitz, Dunal XX/2, Dresdnerstr. 82. V Celjn se dobi pri A. Kolencu, Jožefu Matiču, Milan Hočevarju. 316 3-2 Ml Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. — Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonljakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni nmetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. 16 14-23 Bureaus Praga, Prikopi 17. Martin UUl eeVljarsKi mojster, Celje, Hitig (V tioVi posojHnicitt hiši) priporoča sVojo zalogo in delavnico za najrazličnejšo obutalo po zmernih cenah. 39 50-21 Slikar m pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — j Priporoča se za mnogobrojna naročila. | Sprejmem takoj več pomočnikov. Oiktor Beuc, Celje 59 Graška cesta steu. 8. Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pni j enega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg nelefinega, snežnobelega, pulje-vega 6 K 40 h ; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; fcelega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 2 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge. 70 cm široke K 13—, 14.70, 17'80 in 21'—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok K 4'50, 5'20, 6*70; podpernica iz močnega rižastega gradlna. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za nengajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 141 -14 S. Benisch, Oeschenitz, štev. 773, Šumava, Češko. „Ka-a-a-j?!" Dečki: „Papa je dovolil. Saj je vendar Jacobijeva antinikotin-svalčična ovojka. Pozor: Pristno le v škatljicak za svalčice pod imenom Jacobi. 243 52-6 [judevit Borovnih - puškar —— v Borovljah (Ferlach) na Koroikem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokres-nike, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. presku-ševalnici in od mene preizkušene. — llustrovani ceniki zastonj! 61 5216 Ivan Berna Celje, Gosposka ulica št. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, dauiskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske ia lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila, Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 95 naročila proti povzetju. 46-18 88 ■ ■■BsiHin Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem ........ Goričar & Leskovšek, Celje, ?treavšk7a ulica ■ MBSiBaiea Lastna zaloga šolskih in vseh tiskovin za urade. asaniHa Na debelo. 33 50-22 Na drobno. # ! ■ ■■B»BiiBaaaaBHaBaDaH&aEaBEBiig(naaigH«BBSBanaBiSiii! " 7DninD in nDllDcfsPD poročne zlate prstane ter ženitovanjska darila " — i w Š ™"B 111 »™nce vse po ^ najnižjih cenah, -pi ■ * a »■< si H E a k b a b O a b a B ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov i. i. d. 46 50-22 Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! < O * ft da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v J»2ww>lflJ«>^0 HKNIillIlUP. 204 —11 Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik Vekoslav Spmdler Tisk Zvezne tiskarne v CeljU.