PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini . „ „ ,. Abb. postale I gruppo CiCHU 4UU 111’ Lelo XXXVIII. Št. 21 (11.149) TRST, torek, 26. januarja 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NA SESTANKU NAJVIDNEJŠIH VODITELJEV^ ITALIJANSKE^ PARTIJK KPI odločno zavrača obtožbe Pravde Napad «Pravde> na KPI MOSKVA — Nedeljsko glasilo KP SZ "Pravda* je objavilo zelo oster napad na stališča KPI, z naslovom «Proti interesom miru in socializma». Izredno dolgo besedilo članka, ki obsega okrog 15 tipkanih strani, povzemamo po najznačilnejših vsebinskih tezah. Nepodpisani člankar izhaja iz dokumentov vodstva KPI, ki jih brezposelnost, medtem ko so prešla proizvajalna sredstva v last države, ne pa peščice izlcorišče-valcev. Rešili da so tudi vprašanja enakopravnosti vseh narodov in etničnih 'skupin, nikjer več ni revščine, zapostavljanja žena in ostarelih. "Pravda* zagotavlja tudi. da imajo v SZ vsi zagotovljeno stanovanje, zdravstveno oskr- jonov in pol sindikalistov, nad socialistično zakonitostjo pa bedi 9 milijonov 900.000 izvoljenih in 8 milijonov prostovoljcev za zaščito javnega reda. Ko govorijo o demokraciji v socializmu pa voditelji KPI ne mislijo na to, jim je v začetku leta potrdil tudi cen- bo, šolstvo in pokojnine, česar tralni komite italijanske partije, pa italijanski komunistični vodi ter dolži vodstvo KPI, češ da je nočejo videti. "pod pretvezo* poljskih dogodkov . Glede .«?ocmltsticne demokraci-izrazil stališča, ki so Jtm t . Pr°blem vojne in miru m za- 0<;ita «Pravda*, ampak na "proste inje- da pripada največ zaslug ro^e tistim, ki s tujo pomočjo k. 0JU mr SZ j« njeni partiji, skušajo spodkopavati socializem», kot so to naglasili voditelji komunističnih strank z vsega sveta na zadnjem kongresu KP SZ, pri čemer so «še posebej poudarili zasluge voditelja naše partije in države, tovariša L. I. Brežnje-va». Voditelji KPI pa prezirajo doslednost sovjetske politike za mir in mednarodno sodelovanje, Prezirajo številne nove predloge, bi so jih socialistične države dale za utrditev miru in celo trdijo, da je zahodna Evropa imela pri tem večjo vlogo. «Pravdam očita vodstvu KPI, da je proglasilo za uspeh zahodnoevropske liplomacije celo začetek pogajanj ZDA - SZ o jedrskem orožju srednjega dometa, za katerega naj bi si SZ prizadevala češ da podpirajo «poljske desničarske ekstremiste Solidarnostim. Sledi pohvala «izredne živahnostim v državah irealnega socializma», kot naj bi dokazovale velike naloge v razvojnih načrtih, zlasti glede reševanja vprašanj energije, surovin, živil in zaščite okolja, pod vodstvom "avantgar-de ljudstvom. Zato so absurdne o-cene vodstva KPI, pravi člankar, o iztrošenosti sovjetskega modela (ki jih vzporeja z napadi ameriškega državnega tajnika Haiga). S tem KPI «blatim SZ in opušča marksizem - leninizem, ki po mnenju "Pravde* pridobiva nasprotno nove pozicije. V dolgih zaključkih člankar očita vodstvu KPI. da je v zadnjih skoraj 10 let. Po sovjetskem gla- letih opuščalo revolucionarne po šilu so vse pobude za popuščanje 2icjje jn marksizem leninizem, napetosh zasluga vzhodnega tabo- ter fa x Morijami o «tretji poti*. ra, med njimi tudi konferenca v revrokomunizmum, «zvezi evropske Helsinkih. Na seji CK KPI pa so levice* in tretji fazi* le zalcrin-nvedli ".bogokletnim poskus isto- kuje to usmeritev. Zlasti mu ne netiti zunanjo politiko varšavskega pakta in NATO. Pri tem svari Kpl. naj ne poskuša "poboljšati* NATO. češ da ni mogoče spreminjati narave imperializma, o-pravičevati nasprotnika pa pomeni ga podpirati. Dokumenti KPI sprejemajo imperialistične izmi gre. v račun, da se je KPI odločila opustiti "stare zveze» s KP SZ in drugimi partijami in da postavlja odnose z njimi na isto raven kot z vsako drugo socialistično, revolucionarno in napredno silo ter si vodstvo priza deva zavajati tudi italijanske de sljotine o «sovjetski vojaški ne- lavce v to "odpadništvo*. To po varnosti*, toži 'Pravda*, in go vorijo o uhegemonističnih namenih SZ in njenih poskusih vsiljevanja svoje volje drugim narodom*, kar je po člankar ju "pošastno* in dejansko pomeni "hud udarec» boju, za mir in njenim dlavnim nosilcem, socialističnim državam. Članek nato obsoja kritiko KPI razmeram v vzhodnih državah in zagotavlja, da so v SZ v "komaj W letih» korenito spreobrnili življenje in razrešili mnogo temeljnih problemov množic, predvsem meni po "Pravdi* dajati neposredno podporo antikomunizmu in vsem silam,’ ki nasprotujejo napredku, s čimer voditelji KPI škodujejo tudi sami svoji stranki in odtegujejo italijanski delavski razred, *.od dostojne vloge v svetovni fronti miru in napredita». Sledita sklepni poziv italijanskim ljudskim množicam, naj ne dovolijo, da bi jih izkoriščali za napadalne smotre imperializma in monopolov ter ponudba "bratske pomoči* SZ. socialističnega tabora in svetovnega komunističnega gibanja. Italijanski komunisti ponavljajo svoje stališče do poljskih dogodkov in zavračajo dogmatični ton Pravdinega članka RIM — Obsodba Pravde ni prišla nepričakovana. Unita je že v nedeljo odgovoril dokaj ostro na obtožbe uradnega glasila KP SZ, ki je obtoževalo' Berlinguerjevo partijo, da zagovarja »bogokletna* stališča do Poljske in do realnega socializma. Včeraj so se na sedežu KPI sestali najvišji voditelji partije in izdelali prvi uradni odgovor: gre za dolg, odločen in premišljen članek, ki ga danes objavlja Unita. To je najbrž le prvi v vrsti odgovorov, ki so jih že napovedali in ne vsebuje niti trohice »kesanja*. Pravzaprav odgovarja na vse obtožbe Pravde ter ponovno poudarja stališča, ki jih je KPI v zadnjih mese- cih in v zadnjih letih izdelala o Poljski, o realnem socializmu ter o sovjetskem modelu. Voditelji KPI, ki so se včeraj sestali na sedežu partije, so dobro premislili vsak stavek tega članka: vmesni kadri partije imajo sedaj priročnik, ki se ga bodo lahko po-služili na prihodnjih skupščinah in zasedanjih aktivov. Članek, ki ga danes objavlja Unita je pravzaprav poudarjanje kontinuitete: citatov iz Togliattija je nič koliko, mnogo pa je tudi klasičnih načel kot na primer «enotnost v različnosti*. Nekdo je očital partiji, da odgovor ni poglobljen kar zadeva politično plat. To pa je bilo najbrž nalašč, saj bo članek moral biti vodilo za zbegane člane in vmesne kadre partije. V začetku svojega članka pravi Unita, da si je italijanska partija pričakovala sovjetski odgovor. Vendar ton tega odgovora ni ton nekoga. ki bi hotel razpravljati o nekaterih dejstvih, odgovarjati na argument z argumentom, temveč je ton nekoga, ki izraža nepreklicno politično in ideološko mnenje, ki izhaja iz osrednje in vodilne funkcije, ki pa se je že pred časom zaključila. Članek, ki ga danes objavlja Unita takoj navaja zelo preprosto dejstvo: mi smo seznanili svoje tovariše s tem. da smo ga objavili v celoti. z vsebino Pravdinega članka. Ali so sovjetski državljani prav tako poučeni s stališči italijanske partije? Kar zadeva Poljsko Unita ponavlja obsodbo vojaškega udara, čeprav priznava, da je Solidarnost zagrešila vrsto napak. Prav tako priznava, da je bilo v poljski kvizi nekaj provokatorjev. Vendar so vse to obrobna dejstva. Glavno je to. da je ogromna večina poljskega delavskega razreda in poljskega ljudstva podpirala Solidarnost. Kako je mogoče, da je ves delavski razred nekega ljudstva protirevolucionaren? Unita nato prehaja na vprašanje socialističnega modela in tudi tokrat brez velikih teoretskih razglabljanj. Sprašuje se od kod nastajajo občasne krize, ki se pojavljajo v tem ali onem socialističnem režimu. Ni mogoče označiti za «obrekovalno» vsako kritiko, označiti za reakcionarno vsako obtožbo nekaterih aspektov vzhodnih socialističnih družb. Ni mogoče nadaljevati po poti propagandističnih poenostavitev: v tej družbi so problemi odnosov med delavci in proizvajalnim procesom, problemi svobode in dejanske udeležbe odprti in pereči in že Togliatti jih je postavil na dnevni red. Pri tem pa ni bilo vidnega napredka, še več, prišlo je do nazadovanja. Od tod drugo vprašanje: kako more državljan v Sovjetski zvezi, tisti, ki se ne strinja s splošnimi politič- nimi vprašanji, izraziti svoje nasprotovanje? Gre kot vidimo, za dokaj učinkovite argumente prav zaradi njihove enostavnosti. V zadnjem delu svojega članka Unita zagrizeno zagovarja vse izbire KPI na področju zunanje politike, ki jih je Pravda pravi KPI, predstavila v zelo žaljivi obliki. Komunisti so za premo stitev blokovske politike in zavračajo z ogorčenjem obtožbo, da so prešli na stran NATO in imperializma. Kar zadeva tretjo pot v socializem, kar zadeva strategijo, ki ji bo treba slediti v prihodnjem obdobju, je to vprašanje samo mimogrede omenjeno. Članek se ob teh vprašanjih ne ustavlja ter ne poglablja polemike s sovjetskim modelom in glede značaja socializma. Tu pa najbrž ne gre za začasno državo: najvidnejši voditelji KPI zagotavljajo, da bo prav-glede teh specifičnih vprašanj, kako spremeniti podobo komunistične partije, ki je prekinila in ne po svoji krivdi, odnose s Sovjetsko zvezo tekla razprava v prihodnjem obdobju, se pravi v prihodnjih letih. R. G. NEW YORK - V jedrski elektrarni Ginna ob jezeru Ontario v zvezni državi New York je prišlo do radioaktivnega onesnaženja o-zračja zaradi okvare na parni turbini. Vodstvo elektrarne je že e-vakuiralo vse zaposlene. TEL AVIV — Izraelski radio je včeraj napovedal, da bo francoski predsednik Mitterrand obiskal Izrael 3. marca. OB VČERAJŠNJEM SESTANKU ZUNANJIH MINISTROV V BRUSLJU ECS ukinja poljskemu režimu subvencionirano prodajo hrane Znesek 37 milijonov dolarjev bodo porabili za pošiljke pomoči, ki jo bodo razdeljevale humanitarne organizacije v zahodni Evropi, a samo po tržnih cenah. Včerajšnja neuradna razprava je po vsem sodeč le uvod v današnjo poglobljeno razpravo o Poljski, kjer bodo le potrdili do sedaj sprejete ukrepe. Glede gospodarskih sankcij proti Sovjetski zvezi pa bo treba bržkone še počakati, da bo komisija EGS sestavila podroben seznam ukrepov. Včerajšnja osrednja pogajanja o razrešitvi proračunsko-kmetijskega klobčiča je torej poljska kriza dobesedno zasenčila, kljub temu da je komisija EGS označila pogajanja kot «zadnjo možnost*, da dokončno zbližajo spor med Veliko Britanijo, ki zahteva zmanjšanje »članarine*, in sočlanicami, ki so sicer voljne dati «popust», a nikakor ne takšnih razsežnosti, za katere se zavzema lord Carrington. Če Britanci ne bodo obrzdali svojih apetitov, se u- •iiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiititiitiitiiifitiiitiiiiHiiiliitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiilHiiiiiiiiiiilitmniiitiiiiiiniiufimiiiiHiitiiiiiiiiitiiiiiitiliiiimimiiiiiim-—iiiuitiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiu POTEM KO SO SE PRIPADNIKI PRIME UNEE IZMUZNILI IZ OBROČA NA OBMOČJU VITERBfl Karabinjerji v Rimu odkrili in ujeli ranjeno Borellijevo in dva terorista V Bariju so preiskovalci odkrili arhiv prime linee - S petim komunikejem so se oglasili pripadniki rdečih brigad, ki so ugrabili ameriškega generala Jamesa Doziera BRUSELJ — Zunanji ministri EGS so v Bruslju že včeraj nakazali glavne smernice bodočih odnosov «deseterice» do vojaškega režima generala Jaruzelskega, o katerih bi morali po dnevnem redu razpravljati šele danes. V premoru za delovno kosilo so v bistvu sprejeli sklep bruseljske komisije, ki šefom diplomacij predlaga, naj odpravijo subvencionirano prodajo hrane, ki jo je EGS Poljski odobrila že lani. Že dogovorjeni znesek subvencije (37 milijonov dolarjev) pa bi porabili za pošiljke pomoči v hrani in zdravilih, ki bi jo razdeljevale «nevladne humanitarne organizacije* kot so cerkvene inštitucije ali pa rdeči križ. EGS hoče s tem poudariti, da bo še nadalje nudila pomoč Poljakom, a ne s posredovanjem režima generala Jaruzelskega. ki bo lahko še dalje kupoval hrano VITERBO — Po oboroženem spopadu med pripadniki prime linee in karabinjerji, v katerem so izgubili življenje dva karabinjerja in en terorist. in po aretaciji dveh terori- stični organizaciji prima linea in sta bila v ilegali že približno pet let. Luca Frassinetti, sin bivšega direktorja podjetja Olivetti v Latinski Ameriki, naj bi pristopil med stov. Giaufranca Fornonija in Gk." ’ teroriste šele pred tremi leti, v ile-seppa Prata, so karabinjerji zadali j calo pa je odšel leta 1980. po iz- še en pomemben udarec italijanskemu terorističnemu gibanju. V Ulici Voghera v Rimu so odkrili skrivališče prime linee in v njem presenetili Giulio Luiso Borelli, ki je bila huje ranjena v spopadu s karabinjerji po ropu v Sieni, in Luco Frassinetti ja. ki ji je stregel. Še prej so karabinjerji in policijski agenti, ki so obkolili četrt, aretirali Pietra Muttija. Preiskovalci naj bi odkrili skrivališče že kmalu po aretaciji For-nonija in Prata. V žepu prvega so baje našli listek s šifriranimi telefonskimi številkami. Dešifracija teh številk naj bi jim odprla pot do stanovanja v Ul. Voghera in tudi do baze iste teroristične skupine v Neaplju, v katero so pripadniki prime linee spravili svoj arhiv in večjo zalogo orožja. Borellijeva, ki so jo prepeljali v neko rimsko bolnišnico, kjer jo bodo verjetno že danes operirali in odstranili svinčenke, in Mutti sta že precej časa delovala v terori- ... ............ Po starem, dobro znanem receptu Glasilo sovjetske partije "Prav °U:' je v nedeljo ostro luipadlo vod stvo italijanske komunistične par-t‘je, zaradi dokumenta o poljskih dogodkih in ocene vzhodnoevrop skega socializma, ki ga ie pred dvema tednoma potrdil ulenum CK KPI. Napad se zaključuje z nepreklic-110 obsodbo: KPI je prešla na stran vuperializma. sovražnikov miru. socializma in osvobodilnih gibanj! Gbsodbo pa glasilo sovjetske par-t!>e izreko v imenu «Sovjetske zve-z.c- KP SZ. socialistične skupnosti V1 svetovnega komunističnega gi banja*. . Pranje članka v Pravdi, ki ga Je glasilo italijanske partije vona-•isnilo v celoti, sili k razmišlja m- Pred očmi ostajajo že znani dogodki in metode... Vsiljujejo se Primerjave, ki dokazujejo, da se PflMeri sovjetski voditelji še veij-P0 niso otresli starih navad in ^fičajev, •čeprav so jih navidezno nekajkrat ■obsodili. Kajti napad Pa KPI u mnogočem spominja na znano prvo resolucijo injormbiroja Proti Titovi Jugoslaviji iz leta 1943. 2 udi tedaj niso sovjetska občila Poročala o jugoslovanskih stališčih. Napad je sledil le določenemu obdobju molka. Sovjetski bralci niso bjli nikoli seznanjeni z odgovori KPJ. ki je edina — kot seda i KPI ~~ objavila v celoti tudi sramotil-,,e očitke na njen račun Tudj tedaj je bil napad usmerjen JJ® rvodstvo*. češ da je množica komunistov še zdrava iv da lahko računa na "bratsko pomoč». Seda Pii članek v Pravdi “vsebine med Vrsticami isto zarot izvilo, 'češ. naj ,e italijanski komunisti znebijo Ber Unguerja, Pajette, Inaraa in dni. dih. pa bomo spet prijatelji. Predvsem je oguljen očitek, da kdor kritizira sovjetsko zunanjo politiko nekako avtomatično prehaja na stran «sovražnikov miru, socializma in osvobodilnih gibanj». Pri tem Pravda mimogrede pozablja omeniti, kako hud udarec so dali svetovnemu boju za mir nedavni poljski dogodki, še prej pa vdor v Afganistan. Ni mar prav ta ooli tika omogočila agresivnim krogom NATO in sedaj tudi Reaganovi upravi, da so utrdili blokovsko str njenost zahodne Evrope in ZDA, ni mar prav večkratno sovjetsko sklicevanje na «duh Jalte» in razdelitev sveta na vplivna območja dalo duša imperialističnemu vrne šavaniu v državah Latinske Amerike. Azije in Sredozemlja? • Glasilo KP SZ vsiljuje s svojim napadom na italijansko partijo že zdavnaj opuščeno načelo o tem, dn je v Moskvi, in samo v Moskvi, vir resnice, nezmotljivosti in p ra vovernosti. Nekak «komunistični Vatikan*. ki lahko izobči vsakogar, ki ne ponavlja njegovih oropugan disličnih gesel. članek v sovjetskem glasilu vsebuje tudi marsilcatero priznanje, ki ga le s težavo prikrivajo kopice besed. Pravda tako opisuje "edini* socializem: vse proizvodne sile, tovarne, rudniki, elektrarne, zem Ija so last države. Last države? Kai pa. če bi proizvodna sredstva bila last družbe in delavskega razreda? Ni mor rastoča zahteva po samoupravlja nju, ki se je pojavila celo na Poljskem. bila pravzaprav zahteva no res povili socialističnih odnosih. Pravda pojasnjuje, da v sociali stičnih državah ni svobode in de mokracije za «desničarje Solidar n osti.-, in rse. ki- "ogroža iq soda Iisfični režim*. Že prav. toda kdo razsoja o tem, da jt večina ne- kega delavskega razreda «desničarjev» in kdo ogroža socialistični režim — po merilih Pravde bi morda spadal v ječo tudi Berlinguer. Kje so tisti časi! Stalin je mrtev, toda živi so njegovi vnuki Mar ne sedi v politbiroju KP SZ Mihail Suslov, stari «ideolog* in cenzor marksizma in leninizma, ki je vneto pisal resolucije proti Ju gpslaviji? In Ponomarjev, ki je s svojimi mladostno zagrizenimi član ki v Pravdi leta 1937 uvajal jav nost v Stalinove čistke in moskovske procese? Preprosti ruski ljudje imajo smisel za humor. Ko hočejo nekomu reči. da ie zares naiven, ga spra- šujejo■ "Kaj ti je danes, si mar čital Pravdo?* Ker vedo, da više danes eno. čez nekaj let pa na sprotno. Divjim obsodbam kominforma pa je sledil tudi dan. ko se je moral Nikita Ilruščov na beograjskem letališču oproščati Titu za vse neumestne in krivične očitke. Sedaj ne preostaja drugega, kot da potrpežljivo počakamo na dan, ko se bodo nasledniki Leonida Brežnjeva in Mihajla Suslova šli v Rim oproščat Enricu Beritnguer-ju. Do tistega dne pa bodo italijanski komunisti gotovo šli mirno naprej, po svoji poti. STOJAN SPETIČ javah nekaterih skesanih teroristov in še posebej Roberta Sandala. V Toskani na območju Maremme so tudi včeraj številne' karabinjerske enote nadaljevale s prečeseval-no akcijo. Poveljniki operacije sicer pričakujejo, da sta se terorista, ki ju še pogrešajo, že izmuznila iz o-broča. Zato bodo danes nadaljevali akcijo z manjšim številom vojakov in, bodo poskušali predvseip najti material, ki so ga teroristi odvrgli med begom. Poleg tega nameravajo tudi ugotoviti, kdo je pomagal teroristom. Domnevajo namreč, da je skupini prime linee prišlo na pomoč več pripadnikov te organizacije, med katerimi so bili tudi taki. ki so zelo dobro poznali območje Maremme in mogoče celo domačini. Včeraj so se po večdnevnem molku oglasili pripadniki rdečih brigad, ki so ugrabili ameriškega generala Doziera. S telefonskim pozivom nekemu rimskemu dnevniku so omogočili najdbo petega komunikeja. V njem na široko obtožujejo NATO. da izvaja imperialistično politiko, niso pa postavili novih zahtev in niti posredovali poročil o zadnjih zasliševanjih generala. Komunikeju so priložili sliko Doziera z dolgo brado, kar mogoče pomeni, da je ameriški general še živ. Ustavno sodišče bo danes odločalo o referendumih RDVl — Danes ali najkasneje jutri bo ustavno sodišče sklepalo o zahtevah za dva referenduma, 6 statutu delavcev in o odpravninah, za katera je Democrazia proletaria zbrala predpisanega pol milijona podpisov. Sodniki bodo zasedali danes popoldne in po vsej verjetnosti bo odločitev znana že drevi, razen v primeru, da bi se zasedanje ne zavleklo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiuininiiimiiiiiimiMiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiMiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiitiiiH Zvezna konferenca SZDL J o varčevanju BEOGRAD — Vsak pogovor o varčevanju se, hote ali ne, spremeni v dokaj žalostno sliko o razsipništvu. Takšno je na kratko, pravi Tanjug v svojem komentarju, poročilo o delu odbora zvezne konference SZDL J. Zvezna konferenca SZDI.J je pred dvema letoma sprejela program družbene akcije varčevanja, namen pa je bil, da bi varčevanje preraslo v trajno obliko obnašanja in delovanja delovnih ljudi in občanov v gospodarjenju in razpolaganju z družbenimi sredstvi. Na lem področju so sicer bili doseženi nekateri rezultati, vendar podatki in praksa kažejo na to. da še zdaleč niso zadostni, še pose bej v trenutnem poslabšanju gospodarskega položaja in v težavah pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Izhod iz sedanjega težavnega ekonomskega položaja je možen le s sprejetjem rigoroznih varčevalnih ukrepov v vseh okoljih, je bil eden od sklepov 21. seje CK ZKJ. O razsipništvu zgovorno pričajo številni podatki — v gospodarstvu so samo stroški za reprezentanco, kljub vsem opozorilom, narasli lani za .43 odstotkov v primerjavi z letom poprej in medtem ko izvoz upada, so dnev- nice za potovanja v tujino večje za 54 odstotkov, nadomestila za prevoz na službenih potovanjih v tujini pa celo za 74 odstotkov. Ni povsem zanesljiv podatek, da v Jugoslaviji povprečno dnevno delajo le približno 4 ure. Znano pa je, da dnevno povprečno izostane z dela več kot 350.000 zaposlenih. Kot da ni dovolj to, da je izostajanje z dela veliko in da polovično izkoriščajo delovni čas, premalo je govora tudi o tem, kje naj kdo dela. Zlasti večjega zaposlovanja v negospodarstvu nikakor ne morejo zajeziti, administracija pa sc na različne načine stalno povečuje, pravi Tanjug. Od 6 milijonov zaposlenih jih le nekaj več kot 2 milijona dela v industriji, to je dejavnosti, ki določa družbeno stopnjo produktivnosti dela. Precejšnje težave so tudi z zbiranjem in uporabo se-• kundarnih surovin, pa čeprav bi se z boljšo organizacijo na tem področju rešili marsikaterega nepotrebnega uvoza dragih surovin. Odstotek udeležbe starega železa v novi proizvodnji je v Jugoslaviji manjši od 13 odstotkov, medtem ko v razvitih državah nikoli ni pod 40 odstotki, (dd) mm m Karabinjerji na konjih nadaljujejo s »prečesavanjem* (Telefoto AP) iiiiiitiiiiiiiiiiiiitiitiiiiniiiiititiiiiniiituiiiiiiiiiiiiMntiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiittHiiHiiiiititiiMiiiiMiiiiifiitiiiiiiiii V SVOJIM GOVORU FRED PARLAMENTOM Jaruzelski zagovarja vojno stanje v državi VARŠAVA — Trajanje vojnega stanja na Poljskem bo tesno odvisno od stvarnega položaja in o možnosti, da se deželi zagotovi normalen delovni in življenjski ritem. To je v bistvu najpomembnejše sporočilo preko dveh ur trajajočega govora, ki ga je imel pred poljskim parlamentom general Jaruzelski. Na prvem zasedanju poljskega sejma je general Jaruzelski tudi povedal, da bi lahko pred koncem februarja umaknili glavne restriktivne ukrepe vojnega stanja, če medtem ne bo protizakonitih dejanj. Takoj pa je pristavil, da je položaj v industriji drugačen, da se bo mili-tarizacija v teh obratih nadaljevala bržkone še precej časa. «V vsakem primeru, pa je poudaril general Jaruzelski, ne bodo o usodi Poljske odločali ne koledar in ne zunanji nritiski.* V nadaljevanju svojega govora je Jaruzelski branil sklep o proglasitvi vojnega stanja. Ponovil je že znana uradna stališča, da so sprejeli izredne ukrepe, ker so bili v nevarnosti poljski življenjski interesi in je državi grozila državljanska vojna. V ostalem pa je Jaruzelski pred vsem nakazal osnovne smeri družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja, ne da bi se spuščal v podrobnosti. Napovedal je tudi ustanovitev novih vladnih posvetovalnih organov in spremembe v vladni sestavi. V kasnejšo razpravo je med dru- gimi posegel tudi predsednik katoliške skupine Znak (5 poslancev) Janusz Zablocki, ki je napovedal, da bo njegova skupina volila proti zakonu, ki potrjuje proglasitev vojnega stanja. Zablocki je v svojem posegu zagovorjal stališča Cerkve in obsodil zahteve o lojalnosti, ki jih izsiljujejo delavcem. Varšavski radio pa je včeraj sporočil, da je pet poslancev vrnilo svoj mandat. Enotna delegacija Slovencev v Italiji pri J. Zemljariču TRST — Enotna delegacija slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki jo sestavljajo zastopniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Sveta slovenskih organizacij, komunistične partije Italije, socialistične stranke in Slovenske skupnosti ter predstavniki Slovencev iz videmske pokrajine, se bo drevi sestala v Ljubljani s predsednikom izvršnega sveta SR Slovenije Janezom Zemljaričem in njegovimi sodelavci. Obisk spada v okvir občasnih srečanj med zastopniki zamejskih Slovencev in voditelji matične domovine, ki jim je namen izmenjava informacij in mnenj o družbeno političnih dogajanjih na sosednih področjih, tegne zgoditi marsikaj, napovedujejo v državah EGS. Francozi so — denimo — že dali na znanje, da se bodo zoperstavili vsakršnim nadaljnjim pogajanjem, predsedujoči v ministrskem svetu. Belgijec Leo Tin-demans pa je predsinočnjim zatrdil, da se bo v primeru neuspeha evropska skupnost soočila z najhujšo notranjo krizo od svoje ustanovitve. Najnovejši proračunsko-kmetijski poker se v evropski skupnosti vleče že od lanskega septembra. Odtlej je bilo v Bruslju in drugod že devet ministrskih srečanj ki ua so se končala z manjšim ali večjim neuspehom. Še najbliže so zunanji ministri bili pred dobrim tednom, ko je bil kompromis že na obzorju, a so se razšli brez dogovora o britanskem »popustu*, kar je povečalo napetost v skupnem trgu. Ker je proračunska dilema tesno povezana s kmetijskimi stroški, je bruseljska komisija, ki bi praviloma morala že objaviti svoj predlog kmetijskih cen za leto 1982-83 in tako uradno odpreti tradicionalni «zeleni maraton*, začasno odločila objavo svoje analize in stališč o cenah, »da ne bi še bolj zapletla ministrskih razprav*, kot so uradno pojasnili. Poteza C a slona Thorna pa .je — ne na zadnja — politični pritisk na Britanijo in ostale članice, naj čimprej sprejmejo oračunski dogovor, sicer se dogovarjanje o cenah kmetiiskih pridelkov utegne močno zavleči. Za «deveterico» je ključ do sporazuma v rokah lorda Carrinatona. Britanci, ki se zavedajo, da se jim proračunski «popust», ki so ga dosegli pred dvema letoma, polagoma izteka in da se bodo morali že letos soočiti z nadvse visoko »čla-narino*, so zahtevali sedemletni »moratorij*, nato privolili v pet let, vtem ko je »deveterica* zahtevala le štiri. Otoški zunanji ministei bi to morda še vzel, če bi od partnerjev dobil trdno obljubo, da bodo po treh letih, torej pred iztekom dogovorjenega obdobja, znova vzeli v roke britanski dosje in ga preučili, v kolikor bi se pokazalo, da se neravnotežje nadaljuje. Lord Carrington pa .je ostro proti francoskemu predlogu, da mpra biti znižanje britanskega prboevka degresivno, ne glede na to, al! so britanske proračunske težave kaj manjše ali ne. Danes srečanje Gromiko ■ Haig ŽENEVA — V Ženevi se bosta danes sestala ameriški državni sekretar Alevander Haig in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko. Že med pripravami na to srečanje sta si velesili izmenjali celo vrsto obtožb. Osrednje mesto v tem obtoževanju sta imeli oboroževalna tekma in poljska kriza, zaradi katere so tudi zmanjšali čas pogovorov na en sam dan. Izredno stanje na Poljskem bo po vsej verjetnosti osrednja tema današnjih pogovorov med voditeljima diplomacij obeh velesil, vsaj tako je izjavil Haig pred odhodom iz Washingtona. Ameriške gospodarske sankcije in pritisk Washingtona naj se tudi zahodna Evropa priključi tem povračilnim ukrepom proti Sovjetski zvezi zaradi njenega vmešavanja v poljske notranje zadeve so ponovno ohladili odnose med blokoma. Sovjetska stran sicer v svojih izjavah in napovedih o današnjem srečanju zmanjšuje pomen poljske krize in jo poskuša prikazati kot notranje vprašanje Poljske. S tem ne namerava le potrditi, da so dogovori iz Jalte vsaj za sedaj nedotakljivi, ampak posredno tudi prepričati zahodno države, da se ne namerava vojaško angažirati na Poljskem. Pogovore v Ženevi oljenem prikazuje kot nadaljevanje zadnjega srečanja med Gromi-kom in Haigom v Nevv Yorku ob robu zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov, ko sta se dogovorila o začetku pogovorov o omejevanju čvrostrateških raket v Ženevi. Prav vprašanja omejevanja strateških jedrskih raket na evropski celini bosta zunanja ministra še posebej podrobno obdelala. Po nekaterih vesteh iz Ženeve naj bi namreč sovjetski predstavniki na teh pogovorih sprejeli večino ameriških zahtev in naj bi se zelo približali stališču ameriškega predsednika Reagana o umiku vseh omenjenih raket iz Evrope. Iz tega bi lahko sklepali, da so pogovori v Ženevi kljub molku obrodili določene sadove in današnje srečanje, ki ne bo potekalo v najbolj mirnem ozračju, lahko kljub vsem prispeva k novim pomembnim korakom na tem področju kar bi v sedanjih razmerah v svetu pomenilo res veliko. BERLIN — Vzhodnonemška tiskovna agencija «ADN» je včeraj sporočila, tla so se na češkoslovaškem ozemlju začeli skupni vojaški manevri češkoslovaške, madžarske in sovjetske vojske — družba 82». PO VČERAJŠNJEM SESTANKU NA DEŽELI V kamnolomu Faccanoni bodo znova pričeli z razstreljevanjem min Upoštevati bi morali jasno določene varnostne norme Uradno se imenuje «programirano zaprtje kamnoloma Faccanoni», v navadni govorici to pomeni, da bo do julija 1983 družba SICAT ponovno pričela z deli v kamnolomu Faccanoni. Včeraj je bil namreč na deželi sestanek z odbornikom za industrijo De Carlijem, na katerem so določili, da lahko pričnejo z deli. Sestanka so se udeležili predstavniki urada za industrijo, tržaškega okrožja za kamnolome, u-rada za nadzorstvo okolja, gozdnega inšpektorata, predstavniki lastnikov kamnoloma, to je družbe SI CAT in člani posvetovalno - tehnične komisije, ki jo sestavljajo poleg deželnih tudi predstavnika tržaške občine in rajonskega sveta za Sv. Ivan in Lonjer. Na sestanku so se pogovarjali tudi o varnostnih ukrepih in v tem smislu odobrili program. Dela naj bi se pričela z vrha kamnoloma proti vznožju, nadzoroval pa naj bi jih strokovnjak okrožja za kamnolome. Mine, ki jih bodo uporabljali, naj bi bile »majhne*, to pomeni, da bi ne rušile velikih količin kamenja hkrati. Razstreljevali bodo lahko le v popoldanskih urah in sicer pod pogojem, da veter ne bo pihal proti morju in da ne bo drugih vremenskih neprilik. Da ne bi prišlo do zaprašenja okoliških hiš, bo morala družba SICAT močiti prostor pred deloviščem in skale, ki jih bodo razstrelili. Zvok siren bo najavil eksplozije min, še pred tem pa bodo prebivalstvu sporočili datume, ko bodo razstreljevali. Če bo ob eksplozijah preveč treslo, bo morala komisija izvesti posebne preiskave. Lahko bodo u-porabili tudi seizmografske aparate in določili primerno moč min. Vrsto varnostnih ukrepov je na rekoval predvsem zagrizen protest domačinov, ki niso želeli, da pride do ponovnega odprtja, pa naj si bo še toliko »začasnega*, kamnoloma »Faccanoni*. Protesti so bili dokaj hudi, protestiral je tudi rajonski svet in v našem časopisu smo o problemu precej pisali. Naj tu strnemo: ljudje so protestirali, ker so se dobro spominjali, kako so eksplozije min tresle hiše, kako je prah padal na balkone in silil skozi špranje v hiše, tudi ropotanje ni bilo najbolj prijetno itd. Ljudje niso niti dali roke na ogenj, da bo lastniška družba spoštovala vsa var; nostna pravila. Izkušnje so na vseli ravneh jasno narekovale odklonilna mnenja in takšno odklonilno mnenje do začasnega odprtja kamnoloma je prevladalo tudi v rajonskem svetu. Zaradi pritiskov pa je prišlo tudi znotraj rajonskega sveta do nekaterih sprememb in del svetovalcev je pristal na kompromisno rešitev, da se ustanovi po- sebna nadzorna komisija, ki bo pazila, da bodo na delovišču upoštevali vse varnostne norme. V komisiji, ki smo jo v članku že omenili, bo tudi predstavnik krajanov. Koliko bodo le-ti zadovoljni, ne vemo, dejstvo pa je, da bo kamnolom pričel delovati in bo pokalo do julija 1983. Važno je sedaj, da bo družba SICAT resnično spoštovala vse tiste predpise in norme, za katere so se na deželi zmenili in smo jih tudi mi našteli. Telefonsko službo je treba okrepiti Senatorji Gerbčeva, Bacicchi in Fermariello so naslovili ministru za pošto in telekomunikacije nujno vprašanje s prošnjo po pismenem odgovoru. Ministra vprašujejo, če je res v načrtu zaprtje deželnega vodstva SIP, ki bi med drugim postavilo na cesto 150 uslužbencev, in, kaj namerava minister ukreniti za okrepitev, večjo funkcionalnost in siceršnje strukturno izboljšanje telefonske službe v Furl.aniji-Julijski krajini. To je po sodbi parlamentarcev toliko bolj nujno spričo potresa, ki je prizadel nekatere deželne predele, kot zaradi gospodarskega zastoja na Tržaškem. Parlamentarci naglašajo tudi velik pomen telefonskih zvez med obmejnimi področji glede na potrebo po čim tesnejših in obojestranskih koristnih odnosih med Italijo in Jugoslavijo. Sestanek o hitri cesti Dolinska občina, ki je pred kratkim izrekla svoje mnenje o hitri cesti, ki bo šla skozi njeno ozemlje, želi seznaniti širšo občinsko javnost z vsemi podrobnostmi predvidene gradnje te pomembne infrastrukture, ki pa bo prinesla tudi precejšnje probleme, zlasti če u-poštevamo razlastitve zasebnih zemljišč. Prav v ta namen občina sklicuje danes, 26. januarja, ob 20. uri v gledališču «Prešeren» v Boljuncu javni sestanek, ki bo posvečen predvsem razlastitvam. Ob tem občina objavlja seznam lastnikov zemljišč, po katerih bo speljana hitra cesta, prepisan iz načrtov hitre ceste. Sandro in Livia Sulinija je osrečilo rojstvo hčerke IVANE Srečnima staršema čestita, mali Ivani pa želi veliko sreče v življenju godba na pihala *Vesna» iz Križa. •llltlllllllllllllllUlllllllllMIIMIIIIIIIlIllillllllllllllllliitllllllllllllllllMlflllllllimillllllllllllllllllllllllMIHIIIIlIlllIilIlifiilliilltlliitiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililMilllIMin KAOS PRI IZPLAČEVANJU ODVISEN IZKLJUČNO OD RIMA Suplenti nižjih in višjih srednjih šol še brez decembrske in trinajste plače Poslej ni še znano, kdaj jih bodo lahko sploh prejeli ■ Do podobnih zamud jo prišlo že lani - Sindikat slovenske šole obravnaval problem na prejšnji seji SESTAL SE JE DEVINSKO - NABREŽINSKI GŽČINSKI SVET Na sinočnji seji skupščine le vrsta upravnih sklepov Razprava o programskem dokumentu odložena na četrtkovo sejo Na sedežu turistične in letoviščar-1 pravočasno zavohali in tako rešili Suplenti na nižjih in višjih srednjih šolah doslej še niso prejeli niti decembrske niti trinajste plače in vprašljivo je, kdaj jih bodo lahko sploh prejeli. Kaos s plačami je prizadel tako suplente itali janskih srednjih šol kot tudi slovenskih, in izzval med njimi val negodovanja in ogorčenja, še predvsem. ker niso dobili od pristojnih šolskih oblasti nobenega pojasnila o vzrokih zamude pri izplačevanju dela, ki so ga bili opravili že ves mesec prej. «Ob koncu leta enostavno zmanjka denar*, so nam povedali včeraj na šolskem skrbništvu. «Ministr stvo nam ga ne nakaže, zato ne moremo plačati suplentov.* To velja izključno za suplente nižjih in višjih srednjih šol. Težave pri plačevanju decembrskih nlač se niso pojavile prvič letos, temveč se vlečejo že tri. štiri leta. odkar je bil spremenjen sistem plačeva nja suplentov teh šol. Po zanonu prejemajo suplenti plače petna ist dni po opravljenem delu (za delo, opravljeno na. .primer, .v-.,januarju, prejmejo plačo šele 15. februarja). Zato bi morali — po normi — dobiti decembrsko plačo 15. ja nuarja. Ker pa mora državno knji- govodstvo zaključiti poslovanje s koncem finančnega leta, 31. decembra. .je odtegnilo, zaseglo denar, ki bi služil za plačilo decembrskih plač suplentov, tako da so ostali le-ti brez plače. Ta postopek ne velja za suplente osnovnih šol in otroških vrtcev, ker so le-ti pod vrženi upravi drugega, posebnega UKDEPI ZOPER UTAJEVANJE DAVKA IVA DAVČNA POBOTNICA OBVEZNA TUDI ZA PRODAJO POHIŠTVA Finančna intendanca sporoča, da so 1. januarja t.l. pričeli veljati nekateri novi predpisi glede izstavljanja davčne pobotnice (»ricevuta fi-scale*), s katero je bilo sproženo strožje nadzorstvo nad utajevalci davka na dodatno vrednost — IVA. Ministrski odlok z dne 18. septembra 1981, ki je bil priobčen v Uradnem vestniku republike št. 264 z dne 25. septembra in je pričel veljali dan pozneje, vnaša popravek k drugi točki prvega odstavka člena št. 1 ministrskega odloka z dne 2. julija 1980, ki navaja značilnosti davčne pobotnice in izdajanje le-te razteguje. Tako je od 1. t.m. ta obveznost raztegnjena še na nadrobno prodajo pohištva ne glede na snov, iz ka tere je izdelano. Davčni pobotnici niso podvrženi le prizadeti mali trgovci v tradicionalnem smislu, ampak še drugi, ki prodajajo takšno blago: npr. stojničarji ali tvrdke za dobave po pošfi, oziroma neposredno na dom; ravno tako so pobotnico dolžni izstavljati obrtniki, če pohištvene predmete prodajajo kar v svojih delavnicah (seveda gre tu za njih lastne proizvode), pa še industrijska podjetja, če omenjene izdelke prodajajo tudi na drobno — in to ne le v primeru lastnih, ampak tudi morebitnih proizvodov tretjih oseb. Kaj pravzaprav zakonodajalec smatra za pohištvo? Po eni strani postelje, omare, omarice, skrinje, mize. knjižnice, stole, naslanjače, kavče in vse, kar stoji na podu; po drugi strani pa vso pohištveno o-premo, ki se zlaga druga na drugo, oziroma obesi na steno, kakor so na primer razne police, in to ne glede na dejstvo, da se ti izdelki prodajajo kot zložljivi elementi. Pri prodaji več kosov pohištva, ki so potrebni za opremo nekega celovitega stanovanjskega prostora, tako, recimo, spalnice ali kuhinje, sme trgovec za vse skupaj izstaviti eno samo davčno pobotnico, vendar z navedbo slehernega prodanega izdelka. Enako velja za primer celega kuhinjskega bloka, kjer je v pohištveni del opreme vgrajen, denimo, hladilnik ali pralni stroj; za omaro in stroj bo zadostovala ena pobotnica, a v njej mora biti natanko zapisan prav vsak oprem ni element. Pač pa se za pohištvo ne smatra jo med drugim zgolj ornamentalni 'izdelki (preproge, tapiserija, vaze ali slike), pritikline, svetlobne naprave in raznovrsten pritrjen tehnični material. Še vedno nerešeno vprašanje nove deželne večine Napovedanega sestanka med šestimi strankami, ki naj bi v bodoče oblikovale novo deželno večino, včeraj ni bilo. V Vidmu bi se namreč morali sestati predstavniki KD, PSI, PRI, SSk. PSDI in PLI, sestanek pa je odpadel, ker da ni bil uradno sklican. Dejstvo je, da je vprašanje še vedno odprto in da stranke še niso našle skupnega jezika za rešitev problema, ki dejansko zavira delovanje deželne zakonodajne skupščine. Kot smo izvedeli. se morajo sedaj najprej sestati predstavniki sedanje večine, to je demokristjani, socialisti in republikanci, ki bodo odločali, katere stranke se bodo lahko udeležile širšega sestanka. Konec tega meseca zapade rok za predložitev prošenj za podpore kulturnim društvom Konec tekočega meseca zapade rok za predložitev prošenj na deželo za podpore kulturnim društvom, ustanovam, itd., kot predvideva zakon štev. 68. Zakon je razdeljen na pet poglavij ozirojDa_aektorjev in ustanove ter društva morajo točno poiskati sektor, v katerega njihova dejavnost spada, saj je bila z zakonom uvedena nekakšna decentralizacija, tako da morajo tudi posamezne pokrajine skrbeti za dodelitev podpor. V pristojnosti dežele ostanejo tako sledeči sektorji: sektor za prireditve (glasbena, gledališča, kinematografska dejavnost), kulturna dejavnost, ki se osredotoči na proslavo raznih obletnic, razstavna dejavnost in manifestacije, ki spadajo v območje kulturnih izmenjav in imajo mednarodni značaj. Pokrajine pa imajo v oskrbi vse tiste kulturne pobude, ki so tesno povezane s humanistično, znanstveno in umetniško (razen prireditev) dejavnostjo ter dejavnosti, ki stremijo k zaščiti in valorizaciji furlanskega jezika in kulture ter «ostalih jezikov in kultur v Furlaniji -Julijski krajini*. Prošnje za podporo (na kol-kovanem papirju) je treba nasloviti na deželo, in sicer na ravnateljstvo za šolstvo in kulturne dejavnosti v Trstu, Ul. sv. Frančiška 37, oziroma na posamezne pokrajinske uprave. knjigovodstva, ki omogoča upora bo »ostankov* poslovanja, «ostanki» ostanejo v banki, s katerimi nato izplačujejo njihove decembrske in trinajste plače. Na skrbništvu zatrjujejo, da se srečujejo sedaj s tem problemom po vsej Italiji, pri čemer nimajo ne skrbništva niti posamezna ta j- NA TRETJI TELEVIZIJSKI MREŽI Pretresljiva slika našega mesta Na sedežu RAl so včeraj predstavili dokumentarno oddajo o revščini v Trstu, ki jo je Piero Panizon v sodelovanju s Centrom za mentalno higieno pri Sv. Jakobu pripravil za tretjo televizijsko mre io. Oddaja, ki se deli na dva dela (prvega bodo oddajali nocoj ob 19.30) sega s sliko in mikrofonom v bedne domove številnih Tržačanov, pred katerimi si naša visoko civilizirana družba, ki pogumno koraka p leto 2000, najraje in najpogosteje zatisne oči. Zgodbe in obrazi, ki jih niza filmski trak, niso v našem mestu bela muha. To dobro vedo socialni operaterji in morda tudi kak član rajonskega sveta, ki se že nekaj let zavzeto borijo za izboljšanje življenjskih razmer najrevnejših. Nevarnosti, da bi oddaja zabredla v močvirndta tla patetičnosti in katoliškega usmiljenja, se je avtor oddaje zelo učinkovito izognil s tem, da je v glavnem prepustil besedo živim pričam in pa objektivnemu očesu snemalne kamere. Siva sta novanja, v katera pronicata mraz in dež, zapuščena stopnišča, po manjkanje sanitarij, vode, elektrike, ogrevanja, samota, neizbežnost. Revščina je vse to in še več. Brezuspešno iskanje dela. toplih odnosov in tistih poti. po katerih bi človek našel prostor na soncu. Družbeni prekati so za podproletariat skoraj kot amen na koncu molitve, enakopravnost pa le pojem fantazije. .Kako živim? Človek se navadi tudi na to: da živi s 170 tisočimi lirami na mesec, da nima tekoče vode, da je največkrat sam in osamljen. Težko živim, težko,* pravi intervjuvana ženska z jasnim in otroškim pogledom. Ko 21 letni fant pripoveduje o svojem otroštvu, ki ga je kot sirota v celoti preživel v oddelku Halli (znotraj nekda nje umobolnice) in nato o spodletelem poskusu samomora, ko je po jedel štiri vrečke sirupa za miši (ne gre mu v glavo, zakaj ni sirup učinkoval), se za Irenutek tudi nasmehneš. Da potisneš v zadnji rob zavesti naslednji filmski kader, na katerem reklama potrošniške trgo vine obljublja »Vsak dan nekaj novega». Smo res na pragu 21. stoletja? ništva šol nobene odgovornosti: krivdo za nastali položaj gre torej iskati v Rimu. Nekaj podobnega se že nekaj let ponavlja ob začetkih in koncih šolskih let. Tako so na primer lani izplačali junijsko in julijsko plačo šele avgusta. Težave pa nastanejo tudi zaradi zelo zapletenega. zamudnega birokratskega postopka pri dodeljevanju denarja. Potem ko ga nakaže ministrstvo za šolstvo, mora celotni postopek prek centralnega knjigovodstva in knjižnega dvora do zakladnega ministrstva, ki pošlje denar v Banca dTtalia. Za celotno operacijo poteče včasih tudi po cel mesec. Na skrbništvu niso vedeli, kdaj bodo imeli na razpolago denar za izplačilo decembrskih plač suplentov. Vse ie seveda odvisno od nakazila ministrstva. Problem je sprožil val negodovanja tudi v šolskih sindikatih. Sihdikdt slovenske šole ga je obravnaval na seji pretekli teden in se odločil za srečanje z enotno sindikalno zvezo, da bi s skupno akcijo pospešili rešitev, šolski sindikati CGIL, CISL, UIT. pa bodo o tem razpravljali tudi na današnji skupščini. ske ustanove v Sesljanu (obnovitvena dela v občinski hiši v Nabrežini se bodo kmalu zaključila) se je sinoči sestal devinsko-nabrežinski občinski svet, ki je glavno pozornost posvetil vrsti upravnih sklepov. Z dnevnega reda je namreč odpadla razprava o programskem dokumentu občinskega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki KPI, PSI in SSk, ker svetovalska skupina Liste za Devin-Nabrežino iz tehničnih razlogov ni prejela tega dokumenta. Skupščina je zato sklenila, da bo o njem razpravljala v četrtek, ko se bo občinski svet ponovno sestal. Potem ko je občinski svet potrdil vrsto sklepov občinskega odbora in sprejel na znanje sklepe občinskega odbora, ki so bili odobreni s pooblastilom občinskega sveta, so se svetovalci - spoprijeli in razpravljali o nekaterih sklepih, ki so jih nato tudi odobrili. Tako je na pr. občinski svet vinkuliral izredni prispevek, ki ga je dežela v smislu zakona štev. 66/75 namenila občinskim otroškim vrtcem in imenoval preglednike o-bračuna za finančno leto 1981; izvoljeni so bili svetovalci Širca (Komunistična partija), Colja (PSI) in Gobbo (KD). Odobril je tudi sklep, v smislu katerega si bodo manj premožni sloji lahko nabavili, kot je sicer veljalo tudi v lanskem letu, a-bonmaje konzorcialnega podjetja za prevoze za leto 1982 po znižani ceni. Kot zadnjega je občinski svet na sinočnji seji sprejel sklep, s katerim je odobril desetodstotni (za zasebnike), oziroma petodstotni (za druge produktivne kategorije) dodatek na uporabo električne energije. Ta sklep je bil občinski svet prisiljen sprejeti (demagoško je proti glasoval le misovec), ker drugače država ne krije občinskega proračunskega primanjkljaja. Zaradi močne kurje veliko dela za gasifce Zaradi močne burje, ki je včeraj dosegla hitrost 90 kilometrov na u-ro, so imeli gasilci polne roke dela. Kar štiridesetkrat so posegli, da bi odstranili odlomljene veje, nevarno nihajoče table in strešnike. Pod stavbami, s katerih je odpadel o-met ali napušč, so prepovedali prehod. marsikje pa so tudi pritrdili razmajena polkna in cestne svetilke. V takem vremenu so-se razširili Številni požari, od katerih je bil najrazsežnejši pri Bazovici. Gasilska ekipa pa je tudi rešila življenje. 78-letnega Edvina Bommana iz Ul. Franca 10, za katerega bi bil plin, ki je uhajal iz pečice, lahko usoden. Na srečo pa so ga bližnji sosedi hujšega Bommana ter dve veverički in papagaja, s katerimi si je upokojenec blažil samoto. Rajonski sveti Panes, 26. januarja, bodo kar štiri sestanki. Ob 17. uri bo na sedežu v Proseški ulici 28 na Opčinah zasedal vzhodnokraški rajonski svet, ob 18.15 se bodo sestali rajonski svetovalci za Rojan, Greto in Barkovlje (Ul. S. Ermacora 3), ob 20. uri pa bosta zasedala sveto-ivanski rajonski svet in rajonski svet za Valmauro in Naselje sv. Sergija. Rajonski svet za Sv. Vid in Staro mesta bo zasedal v četrtek. 28. januarja. ob 20. uri na sedežu v Ul. Colautti 6. NA PODROČNIM SREČANJU V IZOU IN PIRANU Zadoščenje za lutkovni skupini tabornikov RMV in PD V. Vodnik V nedeljo se je v Izoli končalo področno srečanje lutkovnih skupin obalno - kraškega in tržaškega območja, ki se je bilo pričelo 21. t.m. Srečanja se je udeležilo sedem lutkovnih skupin z omenjenega področja, med njimi tudi lutkovna skupina tabornikov Rodu modrega vala z Opčin in lutkovna skupina KD Valentin Vodnik iz Doline. Podobna področna srečanja potekajo ta mesec po vsej Sloveniji, izvajanjem lutkovnih odrov pa sledijo posebne komisije, ki po uspešnosti prikazanega dela izbirajo nato najboljše za glavno srečanje s predstavami in seminarjem, ki bo marca meseca v Ravnah na Koroškem. Organizator srečanja v Izoli je bil medobčinski svet Zveze kulturnih DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI NA PODUDO TRŽAŠKE OBČINE Priprave za 100-letnico rojstva Jamesa Joycea V Trstu bodo slovesno počastili I do v ljudski knjižnici pri rimskem 100-letnico rojstva irskega pisatelja | amfiteatru odprli razstavo na temo: Jamesa Joycea. V ta namen je bil ustanovljen mestni odbor, ki ima nalogo pripraviti slovesnosti. Program, ki se bo pričel 1. februarja, bo trajal več dni in ga bodo obogatili posegi vidnih italijanskih in evropskih osebnosti. Prvega februarja bo v Krožku za kulturo in umetnost s pričetkom ob 18.30 srečanje s pisateljem Albertom Moravio na temo «Joyceov Odisej včeraj in danes*. Ob 17. uri bo- Zakvala TPPZ Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko To-mžič se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspehu slavnostne prireditve ob 10-letnici ansambla. Posebna zahvala gre požrtvovalnim ženam, ki so lastnoročno poskrbele za prijetno zakusko, veščima napovedovalcema, uslužbencem gledališča Verdi za njih tehnično pomoč, vsem darovalcem cvetja, ustanovam in organizacija^ ..fcit so želele ansambel počastiti,,? uradnim pozdravom, a jim to ni bilo dano zaradi časovne stiske, in vsem, ki so že samo z zavzeto navzočnostjo koncertu vtisnili neizbrisen pečat. IZDELAL CA JE SLOVENSKI DEŽELNI IAV0D IA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Zanimiv in raznolik program tečajev na področju poklicnega usmerjevanja S pristankom dežele bodo med drugim priredili tečaje o vinogradništvu in cvetličarstvu - Deželni odbornik Barnaba sprejel predsednika in ravnateljico zavoda Poklicno izobraževanje in usmer-jevanje igra za našo narodnostno skupnost zelo pomembno vlogo tako za okrepitev našega gospodarskega potenciala kot za spoznavanje stvarnih potreb krajevnega delovnega tržišča, kar je v sedanji ekonomski krizi toliko bolj važno in koristno. V ta namen so voditelji Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje imeli pred kratkim vrsto informativnih sestankov s predstavniki občinskih uprav s Tržaškega in Goriškega ter z gospodarskimi operaterji iz Benečije, na katerih so jih seznanili z dejavnostjo in načrti zavoda v luči zmožnostih, ki mu jih nudi deželni zakon o poklicnem u-smerjevanju. Z druge strani pa so občinski upravitelji podrobno informirali predstavnike zavoda o gospodarskem položaju v posameznih občinah ter v tem okviru nakazali nekatere smernice, ki bi lahko prišle v poštev pri medsebojnem sodelovanju na tem področju. Po prvem krogu posvetovanj sta se predsednik upravnega odbora zavoda prof. Josip Tavčar in ravnateljica ustanove Tamara Blažina prejšnji teden sestala z deželnim odbornikom za šolstvo, kulturo in poklicno izobraževanje Barnabo ter mu nakazala položaj, v katerem deluje naš zavod. Zastopnika zavoda sta ponovno opozorila svojega sogovornika na specifične potrebe in probleme slovenskega poklicnega i-zobraževanja ter izrazila nujnost, da dežela izglasuje nov zakon o tem vprašanju, ki bi bolje upošteval naše razmere. S svoje strani pa odbornik Barnaba ni mogel ničesar zagotoviti glede datuma izglasovanja novega zakona, kar je sedaj odvisno od političnega sporazuma okrog nove deželne vlade. Osrednja tema srečanja pa je bil vsekakor program tečajev za šolsko leto 1982 83, ki ga je zavod predložil pristojnemu deželnemu odborniku v proučitev. Takoj moramo poudariti, da je program tečajev za prihodnje šolsko leto zelo bogat in raznolik, saj zaobjema skoraj vsa področja po k lic n<'ga izobraževan ia. Pred'aCTa-nih tečajev je skupno dvajset (14 za tržaško področje, 4 za Goriško ter 2 za Benečijo), zavod pa jih je izdelal na podlagi nasvetov in pred- logov, ki so jih posredovale organizacije, članice ustanove. Tudi tokrat je zavod posvetil veliko pozornost tečajem za ažurni ran je ljudi, ki so že zaposleni in med temi omenimo izpopolnjevalne tečaje za programerje elektronskih računalnikov, za monterje elektronskih aparatov in za prevajalce slovenščine, oziroma italijanščine. Prijetno novost pa predstavljajo tečaji o cvetličarstvu, vinogradništvu, čebelarstvu in gojenju oljk, ki jih je zavod vključil v program po posvetovanjih s Kmečko zvezo in s krajevnimi upravami. Prva dva tečaja zadevata kmetijski panogi, ki imata danes na Tržaškem lepe možnosti razvoja, za čebelarstvo pa je med našimi ljudmi vedno več zanimanja. Zahtevo po tečaju za gojenje oljk pa je postavila dolinska občina, ki na svojem območju načrtuje razvoj te sredozemske kulture. Zavod namerava v prihodnjem šolskem letu prirediti tudi tečaj za kvalifikacijo kamnosekov ter ga po možnosti razširiti na repentabrsko občino, kjer obstajajo dobre možnosti za razvoj te dejavnosti. Novost pa predstavlja tudi tečaj za usposabljanje mizarjev, to je za poklic, ki je med Slovenci v Italiji precej razširjen, vendar se tudi tu opaža pomanjkanje mladih delovnih moči. »James Joyce v Trstu*. 2. februarja bodo v Ljudskem vrtu v Ul. Giulia odkrili Joyceov kip, ki ga je izdelal Marcello Mascherini. Odkritje bo ob 12. uri. Ob 18.30 istega dne bodo v krožku za kulturo in umetnost predvajali dokumentarec «Faithfull departed* Irca Kia-rana Hickeya. 3. februarja bo v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita otvoritev razstave «Joyce se je vrnil*, ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost razgovor na temo «James Joyce in Francija*, naslednjega dne pa bo ob 18.30 v CCA predavanje Stelia Criseja 'James Joyce v Trstu’. Končno bo 11. februarja ob 18.30 v Krožku za kulturo in umetnost literarni večer znanih tržaških pisateljev z naslovom »Poklon Joyceu». ZADEVA POLOJAC Danes proces proti notarju Sandrinelliju Danes bo stopil pred tržaške sodnike notar Oscar Sandrinelli, ki je, kot znano, vpleten v afero Polojac o protizakonitem izvozu valute v tujino. Notarju bodo sodili po hitrem postopku, ker ni prijavil italijanskemu menjalnemu uradu vsote skoraj sedmih milijonov lir v tuji valuti (v švicarskih in belgijskih frankih), ki so jih bili našli organi pregona med preiskavo v njegovem uradu. Sandrinelli je skupaj s svakom odvetnikom Prearom obtežen tudi stvarne in realne pomoči Alessandru Polojacu pri izvozu valute, za kar pa mu bodo sodili naknadno, kot bodo sodili naknadno tudi samemu Alessandru Polojacu (najverjetneje že v nekaj dneh). Medtem naj bi bila v celotno zadevo vpletena še ena oseba: šlo naj bi za kapetana finančne straže. organizacij za Obalo. Naši lutkovni skupini sta se na srečanje temeljito pripravili. Skupina KD Valentin Vodnik je nastopila v nedeljo dopoldne v Izoli z igro Jana Vilkov-skega Medvedek Trdoglavček. Lutkovna skupina RMV z Opčin pa je igro Zajček Dideldajček uprizorila v Piranu. Komisija se je o obeh zamejskih skupinah zelo pozitivno izrekla. Pravzaprav sta obe skupini prijetno presenetili. Mnenje komisije je bilo, da se skupinama pozna, da sta resno zastavili svoje delo in da kljub začetniškim napakam, ki pa so sčasoma odpravljive, imata trdno osnovo za nadaljnje delo. Skupini sta tudi dobili precej koristnih tehničnih navodil, kajti po vsaki predstavi je sledil razgovor, v katerem so vodje seminarja in skupin skupno prediskutirali uprizorjeno delo. Lutkovni skupini iz Doline in z Opčin sta se vrnili domov s polno mero zadoščenja, pa tudi s polno beležko naslovov drugih skupin, s katerimi so že v dogovoru za izmenjave. (ris) Kulturne prireditve v Bregu V nedeljo popoldne in zvečer so nekatera društva v Bregu pripravila svojim obiskovalcem prijetno popoldne, bogato s smehom. Medtem ko so v Boljuncu uprizorili komedijo Piknik s tvojo ženo Andreja Jelačina, o kateri bomo še poročali, so v večernih urah gostovali v srenjski hiši v Mačkoljah Aleksander Vodopivec, Sergej Verč in Boris Kobal z znanim kabaretom Klobasanje. Humoristični trio je bil gost KD Primorsko. Klobasanje je doživelo že več uprizoritev po Tržaškem, v Mačkoljah pa so ga sprejeli nadvse toplo, saj so se trije umetniki s svojim še-gavim nastopom v trenutku priljubili občinstvu. Kloba sanje v Mačkoljah je v nedeljo zvečer pomenilo dve polni uri smeha in trem umetnikom gre priznati, da so s svojim kabaretom uspeli razgibati tradicionalno resnobne in umirjene vode naših prireditev. Verč, Vodopivec in Kobal brez ovinkov s prstom pokažajo na nekatere značilnosti našega tržaškega okolja, ki niso ne nam ne našim someščanom italijanske narodnosti v čast. (ris) Božični koncert v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku * V priredbi Mladinskega krožka je v nedeljo, v cerkvi sv. Mihaela v Zgoniku, lepo uspel božični koncert, ki je bil pred leti vsakoletni običaj. Z bogatim izborom milih božičnih motivov so se poslušalcem, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička, rrredstavili moški zbor Fantje izpod Grmade, dekliški zbor iz Devina in domači mešani zbor Majnik, ki so zapeli tudi v mešani zasedbi. B.S. • Deželni inštitut CGIL za študije in raziskave v Furlaniji - Julijski krajini je izdal posebno publikacijo posvečeno 80-letnici sindikata kovinarjev FIOM in 81-letnici združenja kovinarjev v Trstu. Sestavljajo jo tri brošure in bo naprodaj v prihodnjih dneh. • Vodstvo Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) sporoča, da avtobus proge št. 37 od včeraj dalje redno vozi po Reški ulici. Dijaki 5. a razreda državnega tehničnega zavoda Žiga Zois izrekajo svoji razredničarki prof. Ani Voipi iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Prijateljici Ani Voipi - Buzečan izrekajo ob bridki izgubi drage mame Justine iskreno sožalje družine Germani, Klinc, Pahor in Valenčič. • Odbor za zakon proti spolnemu nasilju priredi jutri, 27. januarja, ob 20.30 javno razpravo o tem zakonskem osnutku v Študentskem do- mu. NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU Sinčka je pustila samega doma: obsojena na leto ječe (pogojno) In dveletnega Davida skrbijo sedaj v zavodu IPAMI Tržaško kazensko sodišče je včeraj obsodilo na eno leto zapora pogojno 21-letno Dolores Zollia Ardi-to, ker je lani poleti dvakrat pustila svojega dveletnega sinčka Davida za več ur samega na domu ter ga s tem — tako piše v obtožnici — spravila v resno nevarnost. Primer malega Davida je vzbudil precej pozornosti med tržaško javnostjo, potem ko so ga javni organi našli 14. julija samega v stanova nju v petem nadstropju v poslopju v Ul. Campanelle 114. Mati ga je pustila zjutraj doma v zibelki in se ni še vso noč zmenila zanj. šele naslednjega dne se je proti večeru javila ženskemu oddelku policije. O troka so medtem sprejeli v otroški bolnišnici Burlo Garofalo, kjer je v družbi zdravnikov in bolničark preživel svoj rojstni dan (rojen je 15. julija 1979). Zollieva, ki je živela po ločitvi od moža sama z otrokom in ki jo je občasno obiskovala socialna delavka, je že enkrat prej, 22. maja lani, pustila Davida samega doma in tudi takrat so ji priskočili na pomoč gasilci. Otroka so prepeljali v bolnišnico, od koder ga je mati naslednjega dne odpeljala domov. Po julijskem dogodku ji je sodišče odvzelo materinsko pravico in poverilo skrb za otroka zavodu IPAMI na Reški cesti, tako da živi sedaj Dolores Zollia sama. Med včerajšnjo obravnavo je obtoženka ponovila izjave, ki jih je bila dala med zasliševanjem. Takrat je dejala. da je pred odhodom z doma skrbno spravila vse predmete, s katerimi bi se bil lahko otrok poškodoval, potrdila pa je tudi, da se je nameravala prej vrniti domov, a se je bila znašla v prijetni družbi in je zato zakasnila povratek. Javni tožilec dr. Staffa je zahteval zanjo leto in 4 mesece zapora, sodišče pa je bilo z njo milejše. Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona JUSTA SOSIČ vd. V0LPI O Pogreb bo danes, 26. januarja, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo; hči Ana, sinovi Žalostno vest sporočajo: hči Ana, sinova sorodstvo Trst, 26. januarja 1982 Sporočam žalostno vest, da me je zapustil moj dragi mož IVAN SULČIČ Pogreb bo jutri, 27. januarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Žalujoča žena Štefanija in drugo sorodstvo Križ, 26. januarja 1982 26. 1. 1979 26. 1. 1982 Ob 3. obletnici smrti naše drage žene, mame in none FRANČIŠKE KOCJANČIČ por. PEČAR se je z ljubeznijo spominjata mož Franc in sin Oskar z družino Gropada, 26. januarja 1982 GORIŠKI DNEVNIK SLOVENSKO rSTALNO,a 'GLEDALIŠČE V TRSTU gostovanje PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA iz NOVE GORICE V KULTURNEM DOMU MOLIERE Dan Juan ali liani niti gost Režija: LJUBIŠA GEORGIJEVSKI (mla- V četrtek, 28. januarja 1982. ob 20.30 — Abonma red D dinski v sredo) V petek, 29. januarja 1982, ob 20.30 — Abonma red A (pre- mierski) in abonma red E (mladinski v četrtek) V soboto, 30. januarja 1982, ob 20.30 — Abonma red B (prva sobota po premieri) in abonma red F (druga sobota po premieri) V nedeljo, 31. januarja 1982, ob 16.00 — Abonma red C (prva nedelja po premieri! in a>xmma red G (popoldan na dan praznika) Ker so abonmaji združeni, prosimo vse, razen abonentov reda D. da dvignejo nove številke sedežev v KULTURNEM DOMU ob delavnikih od 10. do 14. ure ali eno uro pred pričetkom predstave. SLOVENSKI KLUB V TRSTI Ul. sv. Frančiška 20/2 vas vabi danes, 26. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvoia-no v Ul. sv. Frančiška 20 na KONCERT MATEJE KOLEŽNIK slovenske kantavtorice. ki se je v zadnjih letih uveljavila v Sloveniji. Gledališča Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju izreka Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru «Pinko Tomažič*, oziroma njegovim pevcem iskrene čestitke ob 10. obletnici nad vse u-spešnega delovanja zbora. Istočasno izreka čestitke tudi požrtvovalnemu pevovodji zbora tovarišu Oskarju Kjudru za njegovo 35-letno neumorno delovanje na področju glasbe, predvsem pa za njegovo delo v samem partizanskem pevskem zboru. f Čestitke Prosveta u.c.iski taDOrmki v Italiji RiViV nastopijo v četrtek, 28. t.m., ob 15. uri na osnovni šoli v Nabrežini z lutkovno igrico »Zajček Didaldaj-ček*. Vabljeni! SKD Tabor sklicuje jutri. 27. t rn., ob 20. uri (prvo sklicanje) v Prosvetnem domu na Opčinah red ni občni zbor. KD Rdeča zvezda — Salež prireja jutri. 27. t.m.. v društvenih prostorih v Saležu večer diapozitivov o porah, ki nam jih bo prikazal Miran Gabršček. Vabljeni! KD Slovan — Padriče sporoča, da bodo pevske vaje ob torllifi za' £en ske. ob sredah skupno in ob petkih moške. Včeraj-danes Danes, TOREK, 26. januarja PAVLA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02 — Dolžina dneva 9.29 — Luna vzide ob 8.27 in zatone ob 18.21 Jutri, SREDA, 27. januarja JANEZ Vreme včeraj: na j višja temperatu-. ra 4,1 stopinje, najnižja 3, ob 18. Uri 3 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb rahlo narašča, veter 63 km na uro severovzhodnik s sunki do 80 km na uro, vlaga 74-odstotna, nebo jasno. morje zelo razgibano, temperatura morja 7.2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sergio Mohor, E-manuela Giugovaz, Stefano Rotello, Chiava Aglieco, Eriča Benedetti. UMRLI SO: 88-letna Angelina Sigmund vd. Canova, 83-letna Maria Rasman, 83-letni Luca Lorenzin, 71-letna Wally Plidoro por. Demiche-le. 59 letna Maria Dapretto vd. Du-dine, 59-letna Vilma Zelotti vd. Mug-8>a, 61-letni Francesco Campana, 76 letni Bruno Frattini, 56-letna Laura Atcher, 69-letna Maddalena Drezga vd. Vaccato, 75 letni Oliviero Zor-rehoni, 85-letna Santa Filipčič vd. Rnzzier. S S G S S G Trst. Fran Levstik »Minister Gregor pa nič* izvaja Alojz Milič, priredba in režija Jože Babič. Danes, 26. t.m., ob 9. uri na osnovni šoli v Boljuncu; ob 11. uri na osnovni šoli v Miljah; jutri. 27. t. m., ob 9. uri na osnovni šoli pri Domju; ob 11. uri na osnovni šoli v Ricmanjih; v petek. 29. januarja, ob 9. uri na osnovni šoli v Gropadi; ob 11. uri na osnovni šoli v Trebčah; v soboto, 30. t.m., ob 9. uri na osnovni šoli v Mačkoljah; ob 11. uri na osnovni šoli v Borštu. ROSSETT1 Danes ob 20.30 bo gledališka skupina Centro Teatrale Bresciano predstavila «La Veneziana* z Alido Valil. V abonmaju odrezek 3 (v alternativi). 50-odstotni popust za a-bonente, ki so že uporabili odrezek št. 3. VERDI Jutri ob 20. uri tretja predstava opere «SAMSON IN D/VLILA*. Dirigent Pichas Steinberg. režiser Alberto Fassini. V glavnih vlogah nastopajo Petra Malakova. Karlo Košuta. Giampiero Mastromei. Angelo Nosotti, Giuseppe Botta. Giovanni Gusmeroli, Dario Zerial in Enzo Soodetlaro.ho-": Ikjote oe •V gledališča ■;Verdi pripravljajo dve predstavi; opero «Goyescas» 'Enriqua Granadosa in balet «Favo-la*. prvenec Giampaola Corala. Prihodnji torek bodo v dvorani Krožka za kulturo in umetnost predstavili obe deli. AVDITORIJ Tržaška gledališka skupina CIltT v predstavi «Racconti d'estate (Ar-lecchino e Pulcinella)*. Zjutraj ob 9.30 in ob 11. uri predstave za šole. zvečer ob 20.30 za odrasle. Kino . > DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, ®Tto S. Anna 10, Lonjerska C. 172. («d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14. Ul. Giulia 14. NOČNA služba lekarn ' (od 20.30 dalje) Korzo ItaUa 14, Ul. Giulia 14. lekarne v okolici poljunec: tel. 228 124; Bazovica-te) 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek tel. 225 141: Božje polje j^onik: tel. 225 569; Nabrežina: tel 200-121; Seslja n: tel. 209 197: Zavije: tel. 213 137: Milje: tel. 27M24 Ariston 16.00—18.45—21.30 «L-uomo di ferro*. Režija Andrzej Wajda. Ritz 17.00—22.15 »Fracchia, la bel-va umanas. Paolo Villaggio. Eden 17.00—22.15 «La corsa piu paz-za del mondo*. B. Revnolds. Grattacielo 15.30—22.15 »Culo e ca-micia*. R. Pozzetto in E. Monte-sano. Eenice 16.00—22.15 »Innamorato paz zo». A. Celentano in O Mud Nazionale 16.00-22.15 «Mogli mor-bose*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «L’assoluzione*. Ro- v, bert De Niro, R. Duval. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Quella folle estate*. Prepovedan mladini pod 14. letom! Moderno 16.00—22.00 «L’amante tut-ta da scoprire*. Nadia Cassini. Filodrammatico 15.00 »La zia eroti-ca». Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Asso». Adriano Celentano. Vittorio Veneto 16.00 «The \vande-rers i nuovi guerrieri*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.30 «Niente di nuovo sul fronte occidentale*. Radio 14.30 »La moglie photosex», Prepovedan mladini pod 18. letom. V Medji vasi slavita danes 25. obletnico poroke ELDA in MARIO PIERI. še mnogo srečnih let v krogu svojih dragih jima iz srca želijo hčeri Silvana in Adele, Marino ter mama oziroma tašča Evgenija. Danes praznuje rojstni dan GIU-DITA ZONTA. Mnogo sreče in veselja, predvsem pa zdravja, ji želita sin Giorgio z družino ter Lojza. Včeraj je praznoval 30. rojstni dan ALEKSANDER HROVATIN. Mnogo sreče in zdravja mu želijo tašča, tast, Karlo in nona Milena. Ob 30. rojstnem dnevni ALEKSANDRA HROVATINA mu iskreno čestita družina Mirasoie. Razna obvestila PD Slovenec Boršt priredi v četrtek, 28. t.m., ob 20.30 v dvorani Srenjske hiše večer z Mariom Magajno, ki bo prikazal barvne diapozitive o izletu po Islandiji. Vabljeni Zveza borcev VZPI - ANP1 — Boljunec priredi ob 38. obletnici masovnega odhoda v partizane 6. februarja ob 19. uri v hotelu Mae-stoso v Lipici, kulturno - družabni večer. Vabimo vse partizane, aktiviste in simpatizerje, da se prireditve množično udeležijo. Vpisovanje v kavarni Marije Žerjal v Boljuncu vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 18. do 20. ure ter na sedežih sekcij sledečih vasi: Boršt - Zabre-žec, Bazovica, Trebče, Opčine in Križ. Mladinski krožek KD F. Prešeren — Boljunec, gledališče France Prešeren vabi v petek, 29. januarja, na kulturni večer, posvečen han-dikapiranim. Spored: ob 20. uri otvoritev razstave slikarja-invalida Stojana Zafreda iz Divače: predstavil ga bo prof. Milko Rener. Pel bo Tržaški oktet. Sledi Verč - Kravos: »S kakšno pravico ti rečem dober dan?*, igra društvena mladinska gledališka skupina. Čisti dobiček je namenjen Zvezi paraplegikov SR Slovenije in Skupnosti družina Op čine. Slovenski deželnS ■ zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da bo \ četrtek. 28. t.m., ob 18. uri v Di jaškem itottlu V "Trstu sestanek za’ prijavljene na tečaj za ažumiranje v zunanji trgovini. Morebitni drugi zainteresirani se lahko prijavijo istega dne. Mladinski odsek KD Vesna priredi jutri, 27. januarja, ob 20. uri mali dvorani A. Sirk v Križu srečanje na temo «Vera in današnji čas*. Sodelujeta duhovnik Tone Be-denčič in novinar Stojan Spetič. Vljudno vabljeni vsi! KD Vesna priredi v sredo. 3. februarja, ob 20.30 v mali dvorani doma A. Sirk v Križu večer z Mariom Magajno, ki bo prikazal barvne diapozitive o potovanju po Islandiji.'. . USTANOVILI SO CA 26. MARCA 1922 Goriški Zeleni križ - 60 let nepretrganega človekoljubnega dela Poleg prevozov bolnikov in ponesrečencev tudi skrb za prizadete in za zdravstveno vzgojo prebivalstva - V Cervignanu ustanavljajo prvo ločeno sekcijo PO ODLOČITVI USTANOVE ERSA Posestvo Marianis - poskusni deželni center za živinorejo Upravo posestva pri Palazzolu dello Slella nuj bi prevzel Deželni center za umetno osemenjevanje - Preizkus novih tehnik pri vzreji govedi ter poskusi za genetske izboljšave posameznih pasem ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68 441. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1982 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA 59.000 lir + kolek 500 tir 43.000 lir + kolek 500 lir 8.000 lir Celoletno naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lir velja za tisie. ki |o poravnalo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletno naročnino znašalo 96.000 + 500 lir. Vsem naročnikom bomo še naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE. Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Tret. Ul Montecchl 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica. Drev XXIV maja 1 — Tel. 83382 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica in poso|ilnica na Opčinah: Tekoči račun štev 1718 PRODAM avto alfa romeo 1300 »giulia nuova super* opremljen z radiom. Telefon (040) 220366. PRODAM zložljivo dnevno sobo iz palisandra. Telefon 213068. ODSTOPIM nekaj zadnjih letnikov Službenega lista SFRJ. Telefon: (040) 631646. PRODAM štirisobno stanovanje s kuhinjo in kopalnico. Tel. (040) 228390 TRGOVSKO podjetje išče delovno moč s prakso v knjigovodstvu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul, Montecchi 6, pod šifro »Knjigovodstvo*. IŠČEM fanta za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem in voljo do dela. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6. pod šifro »Vesten* SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje delovni mesti frizerke in odrskega delavca. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 27. t.m. ali do zasedbe delovnih mest. FANT s trgovsko izobrazbo išče ka terokoli zaposlitev. Telefonirati na-štev. (040) 228177 od 8. do 14. ure OBČINA Devin - Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpitov za izredno zaposlitev enega geometra ali gradbenega izvedenca za dobo 90 dni. Interesenti morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju in v njej navesti naslov, osebne podatke ter posest italijanskega državljanstva in diplome geometra ali gradbenega izvedenca. Zahtevana starost: kandidati ne smejo biti mlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Prošnji morajo priložiti (na navadnem papirju); predpisani študijski naslov, morebitna potrdila o službovanju javnih ustanovah, morebitne listine. ki dokazujejo pravico do zviša nja zgoraj navedene starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov. Interesenti morajo predložiti prošnje v uradu za stike z javnostjo -. in prevajanje — soba štev. 20. naj-kasneie do 14. ure dne 23. januar-I ja 1982. Čez dva meseca, 26. marca letos, bo goriški Zeleni križ praznoval 60-letnico ustanovitve: na ta dan leta 1922 je namreč na pobudo skupine Goričanov bila ustanovljena ta dobrodelna ustanova za javno pomoč, katere namen je takole opredeljen v drugem členu statuta: «Združenje ima namen, da v primeru nesreče poskrbi za pomoč in prevoz ponesrečencev in da stori vse potrebno v korist bolniku, ponesrečencu in trpečemu, s tem da razvije svoje delovanje po celi goriški pokrajini*. Sprva je ustanova delovala predvsem na prostovoljni podlagi, kmalu pa je njena vloga postala zahtevna in nenadomestljiva, da je bilo potrebno zaposliti tudi stalno o-sebje. Tako ima, danes Zeleni križ osem redno zaposlenih oseb, še vedno pa sloni velik del delovanja na naporih preko 60 prostovoljcev, ki žrtvujejo veliko prostega časa za človekoljubno delo in pomoč v primeru potrebe. Tako so na primer prostovoljci, ki omogočajo nočno službo, pri kateri sta vedno na razpolago dve osebi za nujne posege. Treba je ugotoviti, da je v teh 60 letih Zeleni križ stalno opravljal dragoceno delo in po zaslugi požrtvovalnih in nesebičnih navdušencev zapolnil vsako vrzel javnih zdravstvenih ■ struktur na področju prve pomoči in posegov v sili. Ustanova je za Goričane postala sinonim prve pomoči,1 saj' v Vsakdanjem govoru-večina niti ne uporablja besede «re-šilec*, ampak jo enostavno nadomesti z izrazom «zeleni križ*. O količini opravljenega dela njun najbolj nazorno pričajo podatki o številu posegov v letu 1981; v lanskem letu so namreč rešilci Zelenega križa opravili 4650 prevozov in pri tem prevozih 118.209 kilometrov. Gre predvsem za prevoze bolnikov iz mesta in bližnjih občin v goriško bolnišnico, pa tudi za posege v primeru prometnih nesreč. Pomembna naloga goriškega Zelenega križa je tudi v tem, da opravlja prevoze iz vseh bolnišnic v deželi v druge italijanske in tuje kraje ter o-bratno. Centri Rdečega križa namreč ne utegnejo opravljati te službe, tako da so rešilni avtomobili Zelenega križa lani večkrat odpotovali Berlin, Pariz, Rotterdam, Beograd ter nešteta druga mesta P° Italiji in Evropi. Za vse prevoze razpolaga Zeleni križ s šestimi rešilci, od katerih daje dva na razpolago krajevna zdravstvena enota, ostale pa so darovale dežela (2 rešilca), goriška hranilnica in najnovejšega Kmečka banka. Tudi v ostalem temelji delovanje ustanove predvsem na darovih meščanov in na prostovoljnih prispevkih številnih članov in prijateljev. Delovanje pa se ne ustavi pri tem, nasprotno, pri Zelenem križu so polni načrtov za bodočnost. Predvsem gre povedati, da so na zadnjem občnem zboru junija lani prenovili v veliki meri vodstvo organizacije, v katerem so sedaj pretežno mlajši člani. Prav ti so bili pobudniki novih iniciativ. Takšna je na primer prireditev tečaja za prvo pomoč, ki so ga propagandirali z dvojezičnimi plakati, pri katerem ni novost toliko v tečaju samem, saj je bilo podobnih pobud že veliko, pač pa v namenih prirediteljev: bolj kot nekaj tehničnih informacij o prvi pomoči naj bi ta tečaj posredoval zdravstveno vzgojo, ki je pri nas skoraj popobioma odsotna. Pri prometnih nesrečah je v 80% primerov obnašanje improviziranih reševalcev zgrešeno, tako da ne po-gama, kp že celo ne škodi, ponesrečencu. Tečaj bi moral, vsaj v prvi fazi omogočiti večjo zdravstveno vzgojo tudi pri nas, v naslednji fazi pa bi morali posvetiti pozornost posameznim specifičnim a-spektom prve pomoči in reševanja-Na podlagi različnih potreb in zahtev, ki so prisotne v različnih o-koljih bi morali posvetiti večjo pozornost tej ah oni vrsti nasreč. Prav zanteva po primernem odgovoru na potrebe specifičnih krajevnih situacij je narekovala drugo pomembno novost, na katero so pri Zelenem križu ponosni, čeprav je še v eksperimentalni fazi: odprli so namreč, prvič po vojni, podružnico s sedežem v Cervignanu. Pri tem so bili deležni pomoči s strani tamkajšnje posojilnice, ki je novi podružnici darovala rešilni avto, pri uresničevanju pobude pa so sodelovali tudi levičarska občinska upra va. cerkveni krogi in različna društva. neglede na političnonazorska razlikovanja. Začasno deluje po- družnica od petka popoldne do ponedeljka zjutraj, upajo pa, da bodo prostovoljci (teh je skoraj 60) v kratkem pridobili dovolj izkušenj ža nepretrgano delovanje. Pri goriškem Zelenem križu že razmišljajo o možnosti, če se bo ta poskus obnesel, da bi spodbudili nastanek podobnih skupin tudi v drugih krajih, na primer v Tržiču ali v Krminu. Druga novost, ki so jo uvedli v letu handikapiranih, je prevažanje telesno prizadetih. Tako na primer vozijo dvakrat tedensko skupino prizadetih na fizioterapijo v občinski bazen. Ta in zgoraj omenjeni primeri kažejo na diversifikacijo posegov, ki ne obsegajo samo prevažanje bolnikov in pomoč v prometnih nesrečah. Obogatitev delovanja in navdušenje članov so jamstvo, da tudi v bodoče ne bomo prikrajšani dragocene in nesebične pomoči Zelenega križa. S SOCIALISTIČNEGA SHODA VKRMINU Industrijo na Goriškem je še vedno moč rešiti Treba pa bo nujno zmanjšati število zaposlenih Na zadnji seji upravnega sveta deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA), ki ima sedež v Gorici, so veliko pozornosti namenih razpravi o predlogu intenzivnejšega sodelovanja med posestvom Marianis, pri kraju Palazzolo dello Stel-' la, in Deželnim središčem za umetno osemenjevanje. Posestvo Marianis, kjer imajo o-krog 1000 glav govedi, upravlja u-stanova ERSA, v prihodnje pa bo upravljanje prevzelo neposredno Središče za umetno osemenjevanje. V upravnem svetu so namreč z veliko večino glasov odobrili zadevni predlog, zadnjo besedo pa bo vsekakor imel deželni odbor, ki se mora izjasniti glede pogojev in izvedbe za spremembo imovinsko-pravnega odnaša. Glede dejavnosti na posestvu, u-gotavlja upravni svet ustanove ER SA, ne bo bistvenih sprememb, saj se bodo še naprej bavili pretežno z živinorejo, pač pa bo deželni center za umetno osemenjevanje lahko, (zaradi številčnosti črede namreč) z uspehom preizkušal nove tehnike reje in pitanja govedi ter skušal doseči tudi genetske izboljšave posameznjh vrst govedi, kar je bistvenega pomena za splošno izboljšanje živinoreje v naši deželi, ki je, glede pridobivanja mesa in mleka, še zmeraj deficitarna. Posestvo Marianis nudi v tem oziru zares optimalne pogoje. loge nekaterih prometnih nesreč, ki so se pripetile v zadnjem času v štandrežu. Rezultate bodo sporočili občinski upravi. Druga komisija pa bo preučila stanje razsvetljave. Gre za širše zasnovano akcijo goriškega mestnega podjetja, ki skrbi za javno razsvetljavo. Predsednikom rajonskih skupščin so naročili, naj jim posredujejo žalje in predloge za boljšo ureditev razsvetljave. Zaradi tega vabi predsednik štandreške rajonske skupščine Valter Reščič vse prebivalce, naj mu javijo želje in potrebe za boljšo javno razsvetljavo in tudi predloge za boljšo ureditev prometa. V obeh komisijah bodo te predloge preučili in jih zatem posredovali občinski upravi. Carlo Sgorlon drevi v Tržiču Goriško gospodarstvo se bo lahko rešilo vendar ne s tolikimi delovnimi fnesti kot pred krizo, To kruto resnico je povedal deželni odbornik za industrijo De Carli na sobotnem zborovanju socialistične stranke v Krminu, kjer je bil govor o, stanju, gospodarstva na Goriškem. De Carli je imel na tem zborovanju zaključni govor, potem ko sta položaj, uvodoma,,orisala,podpredsednik deželne družbe Friulia prof. Vladimir Nanut in načrtovalec arh. Robustelli. De Carli je ponovil svoje že znane teze. da je položaj na Goriškem težak tudi zaradi nekaterih zastarelih stališč sindikalne organizacije in da prav zaradi tega noče noben italijanski indu-strijec zgraditi tovarno v Tržiču ah okolici. Načrt za ladjedelništvo, ki ga je odobrila rimska vlada, je pozitiven, vendar se ta industrija v vsej državi nahaja v globoki krizi. Spomladi bo 500 delavcev v tržiški ladjedelnici moralo skoro gotovo v dopolnilno blagajno. Kar se krminske tovarne Teč Friuli tiče se bo rešila, vendar ne s številom prej zaposlenih. Kar se podgorske predilnice tiče so zgrešili, pravi De Carli, tisti politiki in tudi sindikahsti, ki so hoteli osamosvojitev podgorske tovarne od koncema Bustese. Ta se je rešil, podgorska tovarna pa je zaprta. Tako De Carli kot še prej Nanut in Robustelli so ožigosali dolgoletno podporno politiko do industrije, ki jo je vodila krščanska demokracija. Tovarnarjem so dajali velike podpore iz javnih skladov ne da bi se pozanimali ah so bile tovarne rentabilne. Enako so govorniki kritizirali komuniste, češ da so podpirali tako demokrščan-sk0 politiko in se ji niso zoperstavljali. Omenimo še, da je prof. Nanut dejal, da ni položaj tako katastrofalen kot ga hočejo nekateri prikazati. Kar je najhuje ha Goriškem je to, da ni pravih menežerjev, ki bi znah povzdigniti industrijo. Zaradi tega se tako dežela kot sin dikati znajdejo večkrat brez pravega sogovornika. Prof. Nanut je bil zato mnenja, da je treba od deželne vlade doseči čimprej pomoč za goriško industrijo, kajti obstaja nevarnost, da bo denar šel v korist drugih vej industrije v deželni, v videmski in pordenonski pokrajini, ki jih kriza že zajeda. Na sobotnem shodu so bili prisotni tudi deželni tajnik PSI Bravo. deželni odbornik Renzulh in pokrajinski tajnik Trombetta. S^ja občinskih svetov v Doberdobu in Sovodnjah Občinski svet v Doberdobu se bo sestal jutri, ob 15. uri. Na dnevnem redu zasedanja je tokrat 15 točk, v glavnem običajnega administrativnega značaja. V petek, 29. t.m. pa se bo sestal občinski svet v Sovodnjah. Kmalu gradnja zahodne obvoznice? Skoro gotovo bodo v bhžnji bodočnosti v Gorici zgradili južni del tako imenovane zahodne goriške obvoznice na območju med Ločniškim in štandreškim mostom ob vzhodnem bregu Soče. To je le del prvot no načrtane obvoznice, ki naj bi po prvotnih zamislih povezala solkanski mejni prehod s tremi goriški-mi mostovi. Denar za zgaraj omenjeno traso bi dobili iz sredstev ponovnega finansiranja infrastruktur, ki so važne za uresničitev osimskih sporazumov. O tem vprašanju so govorih včeraj na goriškem županstvu zastopniki občine z načrtovalci iz podjetja Autovieveneto, kar daje slutiti, da bo načrt uresničili v čimkra;-šem času. Za boljšo ureditev prometa in razsvetljave v Štandrežu V okviru štandreške rajonske skupščine so v zadnjih dneh' ustanovili dve komisiji, ki preučujeta vprašanja prometa in razsvetljave v vaških ulicah. Prva komisija bo preučila sedanji sistem prometnih usmeritev, prepovedi parkiranja in vse drugo kar je v zvezi s prometom, še posebej upoštevaje raz- PO ŠTIRIH LETIH KONČNO ZAKLJUČENA ZGODBA 0 MAMILIH Pred goriškim okrožnim sodiščem se je te dni, upati je da definitivno, končala čudna zgodba, ki je prišla na dan pred približno štirimi leti in to na nižji srednji šoli «E. Giacih* v Tržiču. Proti mladi profesorici Antonelli Pacor je bil namreč uveden preiskovalni postopek, češ da je s svojstvenim pristopom in v okviru učnega načrta nagovarjala dijake k uživanju mamil. Zadeva .je bila očitno napihnjena in brez vsakršne podlage, saj je bila Anto-nella že v preiskovalnem postopku povsem oproščena. Med tistimi starši, ki so takrat zagnali vik in krik nad učnimi metodami Pacorjeve in s tem dejansko povzročili izbruh celotne zadeve tako škandala, kakor preiska-valnega postopka, je bil tudi 56- iiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiMiiiKfiuiniiHiiiiiiiuiMimiiiiiiiituimiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiui ZAMUDE PRI IMENOVANJIH Komunisti obsojajo lotizacijo v goriški pokrajinski upravi Dežela imenovala zastopnika v vodstvu hranilnice namesto pokrajine Komunistični svetovalci v pokrajinskem svetu so pokrajinskemu odboru poslali interpelacijo s katero zahtevajo pojasnila o neljubem dogodku. Pokrajinska uprava je namreč odlašala z imenovanjem svojega zastopnika v upravni svet Go riške hranilnice. To nalogo je izjemoma prevzela deželna uprava. Zastopnik pokrajine v odboru hranilnice je Lil štiri leta dr. Giovan ni Roncone, pristaš demokristjanske stranke. Njegov mandat je zapade) že 3. decembra 1980. Že lanskega 2. marca je i "edsednik upravnega sveta hranilnice zahteval s pismom naj pokrajinska uprava imenuje svojega zastopnika. Ker od pokrajine ni bilo glasu o tem imenovanju se je predsednik hranilnice po-služil pravice, ki mu jo daja točka 6 statuta hranilnice in je zato zahteval od predsednika deželne vlade naj ona imenuje zastopnika v u-pravni svet. Odvetnik Comelli se je poslužil te pravice in 2. decembra 1981 imenoval za štiri leta v upravni svet liranilnice istega dr. Roncona. ki je tudi direktor deželne službe administrativnih služb. Komunistični svetovalci (interpelacijo so podpisali Poletto, Di Dato, Brumat, Spacal in Marcon) hočejo vedeti od pokrajinskega odbora kaj namerava napraviti, da se pokrajinski upravi vrne pravica do imenovanja svojega zastopnika in kakšno stahšče bo zavzel ta odbor do zunanjega posega deželnega predsednika. Svetovalci KPI menijo tudi, da je do tega dogodka prišlo zaradi notranjih sporov v večinski koaliciji na pokrajinski upravi in da prav zato niso bili spoštovani ustrezni predpisi. letni Giorgio Fini. Proti njemu je bila vložena obtožnica zaradi ob rekovanja. Na petkovi razpravi so celotno zadevo spravili v pravi okvir ter obtoženca popolnoma oprostili krivde, ker kaznivo dejanje sploh ne obstaja. Ob tem velja pripomniti še to, da se Pacor.jeva ni predstavila kot civilna stranka, kar je omogočilo ugoden razplet zadeve. Javno večnamensko kulturno središče v Ronkah priredi danes, ob 18.30 v veliki dvorani Palazzetto Veneto v Tržiču srečanje s pisateljem Carlom Sgorlonom. Na literarnem večeru bo furlanski pisatelj predstavil svoj zadnji roman, ki nosi naslov »La contrada*. Zanimiv filmski večer v Doberdobu V petek zvečer je bilo v prostorih Kulturnega društva Jezero iz Doberdoba predvajanje filma o potovanju po Kitajski. Vabilu društvenega mladinskega odseka se je odzvalo precejšnje število vaščanov, ki je z zanimanjem sledilo filmu, ki ga je posnel Miladin Čeme cb priliki svojega potovanja po Kitajski. Predavatelj je prisotnim pojasnil tudi razne zanimive posebnosti življenja na Kitajskem sklicujoč se zlasti na lastne neposredne izkušnje. Številna udeležba, bodisi na tej, kot na ostalih prireditvah podobnega značaja pa dokazuje, da vlada (vsaj) med doberdobskimi občani precejšnje zanimanje za filmsko -dokumentarno zvrst in da ob u-streznem programu tudi kulturna dvorana lahko uspešno kljubuje »mikavnosti* televizijskih ekranov. Nastop kitarista Roberta Porronija V okviru sporeda glasbenih srečanj, ki jih prireja goriška občinska uprava, bo v petek, 29. t.m., V deželnem avditoriju nastopil znani kitarist Roberto Porroni. Izvedel bo vrsto skladb Paganinija, znanega violinskega virtuoza pa tudi kitarista. Letos namreč poteka 200-letnica Paganinijevega rojstva. Prav zato pa bo petkov koncert nekakšna proslava važne obletnice. Koncert bo v avditoriju, s pričetkom ob 20.30. f Čestitke S pestjo razbil steklo izložbe Opravka s sodiščem je imel te dni 20-letni Adriano Benedini, rojen v Pordenonu, s stalnim, oziroma zadnjim stalnim bivališčem v Špe-tru Slovenov. Sicer pa fant nima pravega stalnega bivaušča, kajti odrasel je v nomadski družini, ki se stalno seli, iz kraja v kraj, skupaj z manjšim zabaviščem, s katerim si služi vsakdanji bolj tenek kas kruha. Prav te okoliščine so najbrž odločilno vplivale, da je Adriano ostal popolnoma nepismen ter da se je doslej že nekajkrat znašel v zaporu. Zadnjič se je zgodilo to lani, prve decembrske dni. Z družino, kjer je menda kar enajst otrok, se je mudil blizu Turjaka v Furlaniji. Ponoči je s pestjo razbil šipo samopostrežne trgovine Cosolo, najbrž, da bi ukradel nekaj stvari. Ob tem pa se je fant porezal ter je zato opustil prvotno namero. Izsledili so ga naslednji dan ter ga, potem ko je dejanje priznal aretirali ter prepeljali v goriški zapor. Tu je odsedel kar lep čas, do obravnave, ko so ga končno spustili. Sodišče mu je namreč prisodilo 45 dni zapora ter denarno kazen. Ker je zapor že odsedel, so ga izpustili. Neznanci so v soboto, med 18. in 19. uro izkoristili odsotnost stanovalcev ter vdrli v hišo Enrica Petruzza v Bamjanu, Ul. Sinicco 49. Odnesli so dva krznena plašča ter nekaj zlatnine v skupni vrednosti okrog pet milijonov lir. V stanovanje so vdrli skozi stranska vrata. Preiskavo vodijo orožniki iz Gradišča. i Suzi in Stankotu Radikonu se Je rodil drugorojenček SAŠA. Čestitajo Mladinski krožek, društvo Naš prapor in prijatelji. Razna obvestila Kulturno društvo Sovodnje namerava ustanoviti mladinski pevski zbor. K sodelovanju zato vabi fante in dekleta, ki so že dopolnili 14. leto in ki jih petje veseli. Pripravljalni sestanek bo danes ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Slovenske sekcije VZPI - ANPI na Goriškem pripravljajo 13. februarja tradicionalno družabnost v Park hotelu v Novi Gorici. Prijave do 6. februarja pri predsednikih in tajnikih sekcij. Planinski ples za člane in prijatelje Slovenskega planinskega društva bo v soboto, 13. februarja. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu društva, ob delavnikih od 9. do 11. ure ter od 17. do 19. ure do oddaje razpoložljivih prostorov. Kino Lori ca VERDI 17.15 — 22.00 »Cristiana F. Noi, i ragazzi dello zoo di Berli-no». Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30-22.00 «11 tempo delle mele*. C. Brasew in F. Fosey. Barvni film., VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 17.30 - 22.00 «Sexy- moon*. PRINCIPE 18.00—22.00 «Bronx 41. distretto di polizia*. Nova (lorica in okolica SOČA 17.00-21.00 »Padec Italije*. Jugoslovanski film. SVOBODA 18.00 — 20.00 »Bratje Blues*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «šesta brzina*. Jugoslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki ■■-x.x.x.x.x.x.x-x.x.x-x.x-x.x.x.x-x.x.x-x.x.X:x.x.x-:.x.x.x-y-x.:.$x.x.y.x.x.x.:.x-x-:*x-x::::-x’:-:::':X:X:X:XxX:::-:XxXx:x::Xxvo;X;:;.;:;X;XxXv:;X;:x:\;:;:;:;:x:;:\;...;.;.;.;:;:;X;XxXx-:-x S V soboto dopoldne so šolarji, ki obiskujejo katinursko osnovno šolo »Fr. Milčinski«, obiskali novo bolnišnico na Katlnari. Spremljali so jih učitelji, podpredsednik KZE M. Opelt in predsednik te enote dr. Pangher S sobotnega slavnostnega koncerta TPPZ Pinko Tomažič ob 10-letnicl njegovega obstala: zgoraj pogled v natrpano dvorano; levo podelitev priznan|a častnemu članu Miru Škapinu; spoda| prednji sedeži z vidnimi predstavniki o-blasti in organizacij z obeh strani meje. L :m Z uspehom so v nedeljo popoldne gostovali v Kulturnem domu »Tabor« na Opčinah člani Amaterskega odra s Proseka - Kontovela «Jaka Štoka« z veseloigro domačina Lojzeta Cijaka »Slana voda« Za vsakega jtista Komunista •to e ^ ta tremi | -m ''s* ■ Pogrebno društvo iz Trebč je v nedeljo popoldne imelo v vaškem Ljudskem domu svoj 49. redni občni zbor ' Mladinski krožek iz Zgonika |e v nedeljo popoldne priredil v domači župnijski cerkvi božični koncert, na katerem so sodelovali domači cerkveni zbor, moški zbor »Fantje izpod Grmade« In dekliški zbor iz DeVina KD »Primorsko« iz Mačkolj je priredilo v nedeljo zvečer v srenjski hiši »Kloba-sanje« — satirični kabaret S. Verča, B. Kobala in A. Vodopivca V nedeljo popoldne je gostovalo v gledališču »France Prešeren« v ■oljuncu »Gledališče brez tret|ega> iz Kopra s komedijo Andre|a Jelačina »Piknik e tvojo ženo« V četrtek popoldne eo taborniki RMV nastopili na osnovni šoli »Prvi maj 1945» v Zgoniku z lutkovno igrico »Zajček Dideldajčeke V petek zvečer |e bil v L|udskem domu v Trebčah sestanek o problemih cone za znanstvene in tehnološke raziskave, ki ga je sklicat rajonski svet za vzhodni Kras Po neaspelem napadu upornikov na Tortugo v Karibskem morju Množična tragedija v morju gusarjev Dramatična zgodovina Haitija, kjer mulati vladajo nad črnci - Skoraj milijon beguncev preko morja v Florido - Iluzije Carterjeve politike o «človekovih pravicah» so z izvolitvijo Reagana propadle Pretok informacij po svetu je vedno bil monopol političnih in gospodarskih velesil. Zato marsikdaj vemo vse o tem, kar se dogaja v državah, kjer se križajo blokovski interesi, nič ali skoraj nič pa o usodi narodov, ki živijo na robu mednarodnih konfliktov. Tak je primer otokov v Karibskem morju in med temi Haitija, ki je že teden dni spet v o-spredju omenjene pozornosti. Prejšnji teden se je namreč skupina upornikov izkrcala na otoku Tortu-ga, nekdaj slovitem gnezdu gusarjev. Upornike vodi Bernard Sansa-ricg, bivši voditelj filoameriške haitske narodne stranke, ki je bil do nedavnega lastnik bencinske črpalke na Floridi. Sansaricq je upal, da mu bo u-spelo zanetiti upor in zrušiti krvavo diktaturo Jeana Clauda Duva-liera na Haitiju, očitno pa ni računal na spremembo v ameriški zunanji politiki. Imel je proste roke za časa Carterja in njegove kampanje o »človekovih pravicah*, akcijo pa je izpeljal sedaj, ko mu zaradi Reaganove politike podpiranja vsakršnih diktatur, kaj slaba prede. Dejansko je ameriška obalna straža preprečila nadaljnji desant Sansaricqovih upornikov in jih tako prepustila na milost in nemilost Duvalierovi narodni straži. ■lIllIlliiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiliiiiliifiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiliiillI OB 38. OBLETNICI TRAGEDIJE V CERKNEM Kako je ugasnilo 47 mladih življenj Bil j« to hud udarec primorskemu osvobodilnemu panju »Avguštin Barle, Alojzija Bevk, Marko Bevk, 'Cvetko Benčina, Matevž Černilogar, Janez Dobravec. Jože Fiander, Janez Gatej, Rezika Golob, Franc Hafner, Franc Hojs, Anten Habjan. Janko Kav čič, Ladko Kamperle, Olga ... , Ivan Ožbolt, Adolf Kes, Janez Latrič, Jakob Makuc, Janez Markič, Rezika Mezek. Stane Nežmah, Jcsip Oman, Luka Perčič, Viktor Perič, Anten Petrovčič, Josip Poličar, Stevo Potočnik, Matija Geržina. Milan .... Miro Černilogar, Cveto Cotič, Ivan Sedej, Franc Smerke, Milojka štrukelj, Franc Tiringer, Viktor Tušar, Slavica Udovič. Ivan Umek, Jože Uršič, Stanislav Vovk. Ka list 'Zidarič. Svetoslava Zika, Anton Zorc, Maks Zupan, Fani Žele, Niko Luskovec*. Teh 47 imen mladih deklet in fantov iz Primorja, Istre, Beneške Slovenije. Gorice. Trsta in Gorenjske je zft večno vklesanih v beli, visok vitek steber na gričku Brdce nad Cerknim, v spomin in opomin na hudo tragedijo mrzlega zimskega 27. januarja 1044.'. Tega dne so Nemci iznenada vslr.:, li v Cerkno in tam izvršili pravi pokol. Pokrajinski komite KPS za Primorsko je ustanovni srednjo pai> tijsko šolo in ji za njeno varnost dodelil zaščitno četo. Gojenci šestega tečaja te šole so začeli s Pčukom 10. januarja 1!H4 v Če-povanu. Bilo je 114 tečajnikov, že .čez teden dni so se morali pred Nemci umakniti na Velike Lažne, naslednji dan pa od tu na Lokve, da so- se že 19. januarja spet vrnili na Velike Lažne. V noči na 20. januar pa so se premaknili na šentviško goro in žč naslednji dan prispeli v Cerkno. Pokrajinska partijska šola. ki jo je vodil Ivan Bratko, je imela pouk v dvorani današn;ega zadružnega doma, večina tečajnikov ni bila oboro/ena. S poukom so Pričeli ob 8. uri. Zaradi nevarnosti zračnega napada je bil pouk 27. januarja odložen na večerne ure. ko naj bi imeli tečajniki za ključna predavanja V Idriji se je cd jeseni 1943 nahajal nemški bataljon planin skih lovcev »Heine*, ki mu je po veijeval kapetan Borut Heine. Spa dal je v 139. rezervni polk planinskih lovcev; 188. rezervne gorske divizije. Po oceni vojaških zgodovinarjev je bil zloglasni ba Wljon »Heine* elitna enota divi zi.ie, kateri je pripadal. Nemci so bili obveščeni, da je v Cerknem šola. vendar so menili. da gre za podoficirski tečaj-. 2. četa bataljona planinskih lovcev pod- poveljstvom poročnika Teiehmanna je dobila nalog, da nenadoma predre preko Ptu ten j v Cerkno in uniči tečaj. Druga četa je štela 11 podofi mr jev jn 12G vojakov in imela 12 lahkih in 2 težki strojnici. 6 trom blonskih pušk in 2 srednja mi norpeta. Nemci so odšli iz Idrije 27. januarja 1944 ob 3. uri :.,utraj. Izkušeni vodniki so jih po stranskih poteh in gozdovih neopazno Pripeljali do vzhodnega roba Cerknega in se ob 8. uri spustili do Prvih hiš. Presenečenje je bilo Popolno. Začela se je neenaka borba. Po prvem presenečenju so se začeli partizani močno upirati, saj Poročnik Teichmann poroča, da je Prišlo do hudega pouličnega boja, ker so se partizani trdovratno upirali z oken in streh. Nemci so šele po poldrugournem pouličnem boju popolnoma zavzeli Cerkno. Ko je začelo pokati, so se vaščani zaprli v hiše, tečajniki, povečini neoboroženi, pa so v prvem trenutku pomislili na beg. Rešili so se le tisti, ki so se pritajili v hišah ali pa se splazili Po strugi Cerknice proti Novakom ln po potoku Zapoška proti va sem pod Poreznom. Vendar je večina mladih teča mikov stekla P? pobočju grička Brdce, da bi čimprej prišli na položaje in v zavetje gozda. Toda to je bilo zadnje usodno, ker so Nemci na nasprotnem bregu postavili strojnico in imeli bežeče tečajnike ■tot na dlani. Iz tega ookola so se rešili le trije tečajniki. Že med pouličnimi borbami so se oglasili partizanski minometi in strojnice z bližnjih hribov o-kcli Cerkna in pregnali Nemce, da so se začeli umikati proti že-linu, česar partizanske enote niso pričakovale. Nemci so se vrnili v Idrijo ob 3. uri popoldne in pri napadu na Cerkno imeli e-nega mrtvega. Partizanske izgube so bile hude, saj je padlo 47 partizanov in partizank, med njimi 26 tečajnikov. Med padlimi je bil tudi pionir Marko Bevk, ki so ga Nemci ubili pri Pirhovi hiši (Cerkno št. 105). Zato je 27. januar 1914 ne samo najbolj tragičen dan Cerkna v NOB, temveč tudi narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem. -Trije težki porazi v komaj dobrem mesecu — 3. bataljon Gradnikove brigade na Javorniku 23. decembra 1943, tretjega in četrtega bataljona Gradnikove brigade 6. januarja T944 v Trebčah pri črnem vrhu nad Idrijo in 'v'terkrtem' 27. januarja 4SH4 v Cerknem, so med dl-agirtnttSK- jprecčjJ“*5&štt6‘**poka- zali, da sta nemška in domobranska obveščevalna služba i-meii tod dobro mrežo zaupnikov In da je gestapo uspel vriniti na teren nekaj svojih zaupnikov, ki so nemškim štabom sproti dostavljali podatke, kje so partizanske enote in kako so zavarovane. Šele potem ko so vsa poveljstva v 9. korpusu in tudi vse o-snevne partijske organizacije začele resneje obravnavati vprašanje budnosti in potem ko se je razvila partizanska obveščevalna služba, ki je uspešneje uničevala gestapovsko obveščevalno mrežo, so se takšni napadi prenehali. Na tragedijo v Cerknem spominja več spominskih obeležij v kra-, •- samem. Na gričku Brdce nad vasjo je lep spomenik z vklesanimi imeni 47 padlih 27. januarja 1944. Na stebru kozolca na B- dcih je spominska plošča,, posvečena spominu 19-letne dijakinje Milojke štrukelj iz Solkana, ki so jo Nemci ranjeno zverinska mučili in nato ubili. Na hiši štev. 105 je spominska plošča ubitemu pionirju Marku Bevku, a na hiši štev. 146 spominska plošča Avgustu Barietu - Ambrožu. članu oblastnega komiteja JOŽE OBLAK (Nadaljevanje na zadnji strani) Bivši voditelj narodne stranke spada vsekakor v generacijo srednjeameriških demokratov, ki bi radi dvignili karibsko področje iz zaostalosti k demokraciji zahodnega tipa. Zato se je že pred desetletji spopadel s polkolonialnimi diktaturami, ki vladajo na tem področju in jih aktivno podpira vvashington-ska vlada, ker je obsedena s »kubanskim strahom*. Sansaricq je bil pred leti poražen, umaknil se je na Florido, tu odslužil v ameriški vojski, nato pa si je kupil bencinsko črpalko, da je lahko zbiral somišljenike za desant na Tortugo. Upal je namreč, kot je povedal časnikarjem v Miamiju, da mu bo uspelo razbiti enotnost Duvalierove narodne garde. Upor mu je spodletel že drugič. Pred nekaj leti je namreč najel letalo in zasul Haiti z letaki, a jih nepismeni domačini sploh niso razumeli. Kaj je pravzaprav Haiti, ki obsega polovico otoka Hispaniola? Drugi del otoka zajema Dominikanska republika. Državama vladata dve družinski tiraniji — Duvalierov in Trujillov. Haiti je edina povsem črnska država Srednje Amerike. Velika je nekaj več kot Slovenija in šteje kakih 5 milijonov prebivalcev. Že od 151 stoletja so španski lastniki plantaž vozili na otok afriške črnce, da so jim kot sužnji delali na plantažah sladkornega trsa in tobaka. Španske kolonialiste so kaj kmalu zamenjali Francozi. Pod vplivom francoske revolucije pa se je črnsko prebivalstvo uprlo gospodarjem. Francoze so nagnali dvakrat. Napoleonu je sicer uspelo, da je s kazensko odpravo za nekaj let pomiril otok, toda izbruhnil je še hujši upor. Leta 1803 sta voditelja črnskih u-pomikov — Dessalines in Chri-stophe — razdelila Hispaniolo v dve kraljestvi. Christophe si je nadel celo naslov kralja Henrika I. Državi sta propadli čez nekaj let, domačini pa so oklicali republiko. Sredi stoletja so sicer še enkrat oklicali »črnsko cesarstvo*, a zaman. Na Haiti in Dominicano so razširili svoj gospodarski in kolonialni vpliv severnoameriški sosedje. V letih prve svetovno vojne je ameriška vojska kratkomalo zasedla otok in si ga za dve desetletji, podjarmila, dokler mu Roosevelt ni priznal neodvisnosti. V tem času^e prišlo med črnskim prebivijŽubrn Haitija do čud-' nega pojava. Mulati so namreč zavladali nad ..čistimi afriškimi po-_ tomci in- se proglasili za »izvoljemr raso*, čeprav so predstavljali vsega le tretjino prebivalstva. Prevzeli so francoski jezik in kulturo ter katoliško vero, medtem ko so domačini še naprej opravljali animistične obrede s stare celine — A-frike. Med njimi je svetovno znan kult mrtvih — «voo-doo». - Haiti je najrevnejša država Latinske Amerike. Njena bogastva izkoriščajo severni sosedje — ZDA — ki prepuščajo pofrancozeni eliti mešancev politično oblast in pravico do brezobzirnega odiranja domačinov. Formalno je sicer Roosevelt dal Haitiju demokratično ustavo, a so jo kaj kmalu pogazili diktatorji. Zadnji so se oblasti polastili Duvalieri. Leta 1957 je zavladal «papa Doc* Duvalier. Njegove metode so bile krvave in rasistične, kljub temu se je ljudstvo zatekalo tudi k njemu s prošnjami, naj obrzda nasilje mlajšega sina, debelega Jeana Clauda, kateremu je ubijanje bilo vsakdanja zabava. Po smrti starega Duvaiiera je res zavladal Jean Claude, ki je takoj zatrl tudi pojave zgolj formalne demokracije. Tako je njegova narodna garda v eni noči pobila družino voditelja ljudske stranke Sansaricqa. On pa se je preko morja rešil v Ameriko. Na pot preko morja se je v zad- njih letih odpravljalo čedalje večje število domačinov. Šli so s čolni in doživljali podobno tragedijo »boat people* kot Vietnamci. Toda svet zanje sploh ni vedel. Lani je s Haitija na tak način zbežalo, po podatkih Amnesty International in visokega komisariata OZN za begunce, kakih 800 tisoč ljudi. Naselili so se na Floridi, kjer jih je čakal Sansaricq in jih zasul s Carterjevimi gesli o «človekovih pravicah*. Tako je narodna stranka s Floride organizirala izkrcanje na Tortu-gi, ki se je te dni tako tragično končalo. Svoboda milijonov črncev na Haitiju ni vredna blokovskih špekulacij, zato jo je svet mimogrede prezrl. STOJAN SPETIČ wwr Vrata v vratih v starem delu mesta v Trstu •iHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiriiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V KORNARIJI PRI MARUŠIČIH Istrski kamnolom je postal mednarodna kiparska šola Srečanje piranskega umetnika Biloslava z docentom Franciscom Gaziluom Uspehi prvega preverjanja skupne «fi!ozoTi]e» - Japonec se je kar naselil Nekako na pol med Bujami in Grožnjanom, v bližini Sorbarija je naselje Marušiči. Vsega skupaj je kakih 30 domov. In v neposredni bližini tega istrskega naselja, kjer je veliko kamnolomov, je tudi kamnolom v Kornariji. Kamnolomi iz o-kolice Marušičev so znani že stoletja. Od tod so izvažali skozi stoletja beli istrski kamen v vse predele sveta, tudi v Trst in Benetke, pa tudi na Dunaj, celo v New York. Za razliko od ostalih še vedno aktivnih kamnolomov, je bil kamnolom v Kornariji opuščen. Pred kakim letom pa so kamnolom ponovno oživili in se je o njem začelo govoriti po svetu, ker je postal ne- V Parizu so t dni predstavili modne novosti za bližnjo pomlad in poletje. Na sliki vidimo del kolekcije Nine Ricci, za katero pa je modele pripravil modni kreator Gerard Pipart ZDRAVNIKOVO MNENJE Kaj je pravzaprav rahitis, kako ga opazimo kako ga zdravimo ali še bolje preprečimo Med nevarnostmi, ki jih prinašajo mračni zimski meseci, ko nebo zakrivajo temni oblaki, tako da se sonce le s težavo prikrade izza njih, moramo omeniti tudi rahitis. Pred uvedbo profilakse z vitaminom D je zelo visok odstotek dojenčkov in malih otrok proti koncu zime kazal znake rahitisa. Rahitis je bolezen zmernega klimatskega pasu, kjer je za zimske mesece značilno pomanjkanj^ sončnih dni. In kaj je to rahitis, kako ga spoznamo. kako preprečujemo in kako zdravimo? Rahitis je zelo poznana in med otroci razširjena preosnovna bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov. Prizadene otroka v obdobju največje rasti, torej predvsem v prvem letu življenja. Zaradi pomanjkanja vitamina D pride do sprememb v razmerju med važnimi rudninskimi snovmi v organizmu, predvsem kalcija in fosforja. Resorbcija kalcija iz črevesja se znatno zmanjša Organizem skuša zadržati zado st»n nivo kalcija v krvi na ta na čin. da ga črpa iz kasti Kosti se mehčajo in postanejo s tem vedno bolj neodporne na obremenitve, se krivijo in nepravilno oblikujejo. Glavni vzrok za rahitis je treba iskati v nepravilni prehrani, v pomanjkanju sončne svetlobe ter sploh v nepravilni in nesodobni negi otroka. Mleko nasploh, tako materino kot kravje, je zelo siromašno na vitaminu D. zato večini industrijskih mešanic dodajajo potrebne količine tega vitamina. Vitamin D pa se u-stvarja tudi v organizmu pod vplivom sončnih žarkov. V naši koži se nahaja namreč predstopnja tega vitamina, ki ga sončni žarki pretvorijo v vitamin D. Ta način preskrbe z vitaminom pa seveda odpade, kadar so dnevi megleni in oblačni, prav tako pa v močno zamazanem ozračju, polnem raznih prašin in hlapov, ki preprečujejo prodor ul-travioletnih žarkov. Kakšni pa šo znaki rahitisa? Rahitični otroci so nemirni, slab še spe. pogasto jokajo ali pa po ves dan ždijo v svoji posteljci in se sploh ne zanimajo za svojo okolico, še tako neizkušen opazovalec bo kmalu uvidel, da z otrokom nekaj ni v redu. Tak otrok se tudi močno poti. zlasti v zatilju, kjer mu tudi izpadajo lasje. Urin takega otroka ima zelo močan vonj. V Angliji so to imenovali duh siromakov. Rahitis najbolj prizadene tiste dele skeleta, ki najhitreje rastejo. V prvih mesecih so to kosti lobanje, ki so melike in se vdajajo pod prsti. Tudi velika mečava se kar noče in noče zapreti. Kasneje je zato glava velika, kvadratasta in poležana. Noge se ukrivijo kot sablja navzad, navzven na »O* ali navznoter na «X». Zaradi slabih vezi in nepravilhega okostja stopal, se razvijejo ploske noge. Tudi medenične kosti se deformirajo, kar ima zlasti pri deklici, kasneje, lahko hude posledice (težave pri porodu). Hrbtenica se deformira najprej v križnem predelu, kasneje lahko tudi v celoti. Mlečni zobje se pojavijo kasno in često brez pravega reda. Za rahitis je značilna tudi ohlaplast vsega mišičja. Zato ti otroci kasno sedijo, se ne postavljajo na noge in kasno shodijo. Rahitičen otrok je ves nekam mlahav, prosojen, nezdrave blede, skoraj voščene barve, podkožje je nekam napihnjeno, vodeno. Zaradi slabega tonusa trebušnih mišic ima velik, razvlečen, pravi »žabji* trebuh. Rahitičen o-otrok je tudi skrajno neodporen in neprestano boleha, predvsem za boleznimi dihal z upornim kašljem, neprestano se mu cedi iz nosa, bolijo ga ušesa, zelo nagiba k prebavnim motnjam in različnim kož- nim izpuščajem. Skratka, vsaka malenkost mu takoj škodi. In kaj nam je storiti, da preprečimo ali ozdravimo rahitis? Nastanek in razvoj rahitisa moramo preprečevati že v času nosečnosti. Nosečnica mora zelo paziti na svojo prehrano, čim več naj bo na soncu in na svežem zraku, v jesenskih in zimskih mesecih pa mora jemati tudi preparate vitamina D. Ne le zalivaneku. tudi dojenčku pri prsih preti sčasoma pomanjkanje vitamina D z vsemi kvarnimi posledicami. Zato naj bo njegova prehrana že v prvih mesecih čim bolj pestra. Dojenček naj bo čim več na soncu in na svežem zraku, redno pa naj jemlje, zlasti v zimskih in jesenskih mesecih, preparate vitamina D. ki mu jih predpiše zdravnik. Dojenčka začnemo spomladi že zgodaj sončiti golega, seveda sprva še v sobi, tako da se mu koža do poletja že utrdi in bo brez škode prenesel tudi malo dalj še sončenje. Čim bolj temno in vlažno je naše stanovanje, čim bolj pust in mračen je letni čas. tem bolj se moramo držati vseh teh navodil. dr. R. R. kakšna «mednarcdna delavnica*. V okviru tega kamnoloma se je namreč razvila Mednarodna kiparska šola ali točneje šola v Kornariji. Kako je do tega prišlo? O tem nam bo kaj več povedal znani zagrebški umetnostni kritik Vladimir Malekovič, ki je znan tudi v Itaiiji, ker je med drugim sestavil tudi nekaj monografij o slikarjih-naivcih iz hlebinske šole. Sem v Marušiče je nekoč zašel likovnik Toni Biloslav, ravnatelj Piranske galerije in predsednik simpozija v Lipici. In prav njemu je treba pripisati zamisel, da bi kamnolom Komarijo ponovno oživili. Leta 1979 je Biloslav obiskal likovno šolo St. Martin v Londonu in tu prišel v stik z docentom na fakulteti za skulpturo, Čilencem Franciscom Gazitpom, kateremu je predlagal, naj bi ustanovil poletno kiparsko šolo v Marušičih v Istri. Zamisel je Gazituo navdušila in že naslednjega leta, to^pj skupno it njim prišli v Marušiče Američanka Carla Capalbo, Peruja AnnandoJ^rpla, AagleJaai^. Virginia Gordon. Kanadčan Patrick Bermingham, Španec Carlos Lizariturry ter še Angleža Owen Curmingham in Simon Orman. Vsi ti kiparji so bili že dolgo med seboj povezani, dobri znanci, ker jih je povezovala skupna «filozofija» likovnega ustvarjanja. Prispeli so v Istro in po prvem obisku ugotovili, da kamnolom Kor-narija nudi idealen okvir za preiz-skupne «filozofije». In v poletju 1981 so se vrnili in v istrskem kamnolomu ustvarili dve veliki strukturi, to se pravi dve skupni deli. Isti kiparji se bodo vrnili tudi letos poleti. Lani poleti je bil tudi prvi mednarodni simpozij kiparjev, ki so se ga udeležili, razen že omenjenih pobudnikov še Japonec Masajuky Magase. Anglež Tim Scott. Španka Maria Ruiz Jenaro, Italijan Enri-co Rizzardi, Avstralka Christine Ann Wise, Kolumbijka Patricia To-van De Lorenzana, Anglež lan Wal-ters, Japonca Hitoši Fujimoto in Tanako Okano ter Jugoslovani Mirsad Begič. Slobodan Mihajlovič, Nebojša Savovič. Bojan Bole, Anton Turšič in Janez Lenassi. Razen redkih izjem so se vsi vključili v kolektivno strukturo, pravzaprav so se združili v tri skupine, ki so vodili Lenassi, Nagase in Gazitua, da bi nato vsa skupina delala pri eni strukturi. Italijan Enrico Rizzardi se je pridružil grupi Japoncev. Način kolektivnega dela v Kornariji je zelo zanimiv: vsakdo napravi svoj načrt, svoj oris ali model v mavcu ali na papirju. Potem vse predloge prediskutirajo in na to preidejo k skupnemu izvajanju tega, za kar so se odločili. Iz tega se ustvari kolektivno delo. ki pa vendarle upošteva tudi morme. ki jih vsiljuje sam kamen, ki sugerira posamezne oblike. Gre za forme, ki izhajajo tudi iz sugestij ambien-ta, za forme, ki jih narekuje rdeča istrska zemlja, njena kulturna tradicija, njena zgodovina. Japonec Masajuki Nagase se je za Kornariio tako navdušil, c*a se je po letu 1980 tukaj za stalno naselil. da bi izpeljal program in ambientalno ureditev samega kamnoloma. Londonska »St. Martin School of Art* pa je s svoje strani podpisala petletno pogodbo za sodelovanje pri pobudah, ki jih bodo sprejeli v Kornariji. G. SCOTTI • • • Stari ljudje, pa naj gre celo za starše, so v napoto. To se vidi tudi iz tega, da bodo v Singapuru sprejeli zakon, po katerem bodo otroci oziroma sinovi ostarelih ljudi dolžni vzdrževati starše do smrti. Tako je v novoletnem pozdravu izjavil singapurski premier, ki je dodal, da »tudi pri nas se med mladimi pari opaža trend, da po ustanovitvi družine zapustijo starše*. Družba, je rekel, ne more skrbeti za vse ostarele ljudi, ki jih je vedno več in so po večini nepreskrbljeni. Tudi v Trstu je lani nekaj ostarelih ljudi umrlo samih na svojih domovih, ne da bi se bil zanje kdo zmenil. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Novi knjigovodje 13.00 Italijanske kronike 13.30 DNEVNIK 14.00 Kje je Anna? - TV nadalj. 14.30 Danes v , parlamentu 14.40 Zakaj bi rad postal kanta vtor? 15.00 šolska vzgoja: Prve ločitve v otroštvu 15.30 Strašilo 16.00 Zdravniki ponoči - 2. del TV nadalj. 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Neposreden prenos s tvojo anteno 17.10 Otok zakladov - risani film Neposredno - dopisništvo, aktualnosti. predstave 17.30 Steze dogodivščine - TV nadalj. 18.30 Programi pristopanja 18.50 Pesmi enega leta 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Movie Movie - ko pesem postane film 21.35 Mister fantasy - glasbeni program 42.10 Sindakalna tribuna 23.00 DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenske razmere 23.30 šolska vzgoja: Učijo se poučevati Drugi kanal 12.30 Opoldanski program: Včeraj, mladi 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Avstrija 14.00 Popoldan, dnevna rubrika Mnenje 14.10 Zadeva Dreyfuss - 2. del 15.25 Šolska vzgoja: Ena zgodba, en avtor V današnjem nadaljevanju sta strnjeni dve kratki zgodbi Dina Buzzatija in sicer I giorni perduti ter Le pre-cauzioni inutili. Ideja, iz katere je avtor izšel, je pač dokumentacija enega dne in katerekoli osebnosti, kateregakoli lika, ki ga je v svojih delih avtor Buzzati pri- 16.00 Grozna Lucia - TV film Tom in Jerry - risanke 16.55 Poljub nasilja - 1. del TV nadalj. po romanu Dashiella Hammetta 17.45 DNEVNIK 2 - Flash 17.50 DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti Iz parlamenta 18.06 Danes: Petnajstdnevnik o gledališču in glasbi 18.50 Srce in utrip srca - TV film Strup 19.45 DNEVNIK 2 20.40 «La gatta sul tetto che scot-- ta* - film • «» Richard Brooks je v tem <■* — svojem delu ustvaril enega ~ najboljšihTTmov. Film »Mačka na razbeljeni strehi* govori o strasteh in nemiru v patriarhalni družini ameriškega Juga. Gre za eno literarnih del ameriškega dramaturga Tennesseeja Wilam-sa, ki je dal predlogo tudi za odlična filma, ki smo ju pri nas gledali pod naslovi »Un tram che si chiama desiderio* ter »La rosa ta-tuata*. Med glavnimi igralci v današn;em filmu sta še mlada Elizabeth Taylor in prav tako še mladi Paul Newman. Film je namreč star že malo manj kot četrt stoletja 22.30 Srečanje v kinu - kinemato-ji grafske novosti 11 22.35 Cesarjev slavček Danes pride na vrsto zadnje nadaljevanje oddaje s skupnim nasloven Cesarjev slavček. Znana italijanska politična delavka Rossana Rosanda bo z Brunom Tren-tinom in Giorgiom Ruffolom razpravljala o temi »Razumniki in oblast v šestdesetih letih*. V razoravi bodo skušali analizirati negativne rezultate. ki so bili doseženi , v onem burnem političnem ozračju zaradi dejstva, da se razumniki niso pravočasno vključili v italijansko po-, litično stvarnost 23.25 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 13.00 Drobci iz tridesetih let 19.00 DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 - Deželne vesU , 20.05 Šo’ska vzgoja: Deset otroških zzgodb 20.40 Glasbena akademija 21.40 Vedi no podjetje: La Rina-scente 22.30 DNEVNIK 3 23.06 Varese: Hokej na ledu JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 17.15 Poročila 17.20 Potovanje škrata Spančkoli-na, risana serija 17.30 Jugoslovanski naredi v pesmi in plesu: Bistranjska zapuščina 18.00 Pustolovščina, otroška serija 18.30 Obzornik 18.45 Obramba in zaščita Tudi letos bo ljubljanska televizija enkrat na mesec posredovala mladini oddajo pod naslovom Obramba in samozaščita. Z današnjo oddajo se začne že tretje leto predvajanja teh oddaj. Oddaje bedo v bodoče mozaične, ker bodo skušali predstaviti čim več dogodkov, prizadevanj in problemov s področja splošne ljudske o-brambe in družbene samozaščite. Prva oddaja bo nekoliko obširneje predstavila «Zvezo letalskih organizacij Slovenije* s posebnim poudarkom na njeni vlogi v obrambnih pripravah. O zvezi rezervnih vojaških starešin je ta oddaja sicer že govorila, vendar bodo danes' ponovno spregovorili o širini njene dejavnosti, zaradi česar je organizacija že prerasla okvire zgolj družbene organizacije. Posebno zanimiv bo verjetno tudi reportažni zanis med pripadniki tankovskih enot. S kamero so »ih obiskali na posebnem vežbališču za podvodno u snosabljanje 19.15 Risanka 19.25 TV in radio nocoj 19 26 Zrno, do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Odprto za ustvarjalnost 20.45 E. L. Woynich: Obad. 1. del sovjetske nadalj. 21.50 V znatne-'" Koper 13.30 in ,15.30 Odprta meja .. 16.00 Narodna glasba: Ansambel Borisa* Franka 16.30 Cinenotes 17.00 Rezervirano za najmlajše" ’ 18.00 Ponovitev 19.30 Obzorja Danes bodo v oddaji »Odprta meja* med drugim še naslednje vesti: TRST — Koncert Glasbene matice GORICA — Intervju z Damjanom Paulinom, predsednikom PD Štandrež GO°ICA — Otroški poligon TRST — Odbojka na Tržaškem TRST — Razstava Gombaccijeve 20 00 Risanke 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Služabnik - film 22.00 TV D - Danes 22.10 Veter in Hrast - TV nadalj. Ob koncu TV D - Danes Zagreb 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Glasbeni amaterji 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja 20.50 Gangsterji so med nami, a-meriški film ŠVICA 18.50 That's Hollywood kina 19.15 Folklora iz raznih mest 20.40 Bitka za oblast - flim zgodba TRST A 7.00, 8.00,10.00, 13.00, ILOO. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi: 8.45 Glasbene skice: 9.30 Manjka jim samo beseda: 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Koncert: 11.30 Poidnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo - Beležka; 13.29 Glasba po željah: 14.10 Odraslim prepovedano!; 14.55 Naš jezik; 15 00 Glasbeni magazin: 16.00 Koder teče. ondod moči - II. serija; 17.10 in in glasba: 18.00 Vlado Vukmirovič: «Prvi Somrak*. Radijska igra; 18.45 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30. 14.30. 15.30, 16.30. 17.3J, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.15 Berimo skupaj; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .10.10 Šola, otroštvo, vzgoja: 10.20 Glasbeni odmor: 10.32 Glasbeni prostor: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 12.06 Glasba po željah; 15.00 Kan-tavtorji; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček: 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Viola Valentino: 17.45 Radijski zastor: 18-07 Mini juke box. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25. 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.37 Kinospored: 13.40 Objave: 13.45 Glasba in zanimivosti: 14.00 Napoved sporeda; 14.03 Glasbene želje; 14.40 Reklamni pas; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Zapojmo pesem; 16.18 -Dalmatinske: 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Aktualna tema; 17.33 Polna roka sončnega rocka. RADIO 1 7.00. 8.00, 9.00, IO.CO. 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 - 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz 1982; 11.10 Takoj se vrnem; 11.34 Ra dijska priredba; 12.03 Ulica A-siago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 15.00 Popoldanska srečanja; 16.00 II Paginone; 18.06 Zvočna kombinacija; 13.35 Italijanske pesmi: 19.30 Radio 1 jazz 82; 20.45 Pozabljene strani ital. glasbe; 21.00 Folklorna glasba; 21.25 Življenie . . . človeka; 23.10 Telefonski klic. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19,00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci!; 7.30 Z radiom na poti; 8.05 Za šolarje; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo iz brali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače: 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi: 15.50 Radio danes, radio jutri: 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radijska igra; 22.30 Iz mu-sJcalov in glasbenih revij: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk. SMUČANJE PO NEDELJSKEM SLALOMU V WENGNU P. MAHRE ŽE KONČNI ZMAGOVALEC Američan je v nedeljo zmagal pred Švedom Ingemarjem Stenmarkom - Bojan Križaj odličen peti - Jutri začetek SP v Schladmingu WENGEN — Pred začetkom svetovnega prvenstva v Schlanmingu je bila v Wengnu še zadnja preizkušnja alpskih smučarjev za svetovni pokal. To je bil obenem tudi zadnji dvoboj med Ingemarjem Stenmarkom in Philom Mahrom, ki se je končal z zmago Američana, po hudi napaki Šveda v drugem teku Jugoslovanski najboljši smučar Bojan Križaj ni mogel tokrat ponoviti uspeha zadnjih dveh let. Vsekakor pa je osvojitev petega mesta in letošnja najboljša uvrstitev v slalomu dober uspeh, saj v drugem nastopu ni mogel veliko tvegati, ker je pač moral tekmo končati, ker je bil jugoslovanski smučarski tabor zadnje čase pred hudim nri tiskom in vsi so že govorili o krizi glede forme in slabo planiranem treningu. Med ostalimi je bil uvrščen še Cerkovnik. Strel zaradi po škodbe ni nastopil, Jože Kuralt in Lestvica za SP 1. Mahre (ZDA) 262 2. Stenmark (Švedska) 179 3. \Venzcl (Liecht.) 95 4. Podborski (Kan.) 94,5 5. \Veirather (Avstrija) 78 11. De Chiesa (Italija) 61 19. Križaj (Jugoslavija) 42 25. Strel (Jugoslavija) 25 Jure Franko pa se nista uvrstila. Od Italijanov sta bila med prvo petnajsterico De Chiesa (deveti) in Nbckler (enjasti). Kot kaže pa je Gross tudi v slalomu le bleda senca smučarja iz preteklih let, saj je obtičal na skromnem 20. mestu. Če se povrnemo k zmagovalcu Philu Mahru, ki se mu zmaga v svetovnem pokalu ne more več izmuzniti. saj je zbral 262 točk. Stenmark pa jih ima le 179, je nadvse zadovoljen zapuščal Wengen, ker njegov nov slalomski uspeh potrjuje, da bo imel tudi na svetovnem prvenstvu eno poglavitnih vlog Tudi Stenmark ni mogel biti nezadovoljen Po prvi vožnji je imel sko raj sekundo prednosti, saj je vozil v svojem starem in značilnem napadalnem slogu. Jutri bo v Schlad mingu slovesna otvoritev svetovnega prvenstva in smučarji bodo proste dneve izkoristili za pospešeno vadbo in s tem čimboljšo pripravo pri naskoku na kolajne. VRSTNI RED SLALOMA 4. Klammer (Av.) 2’05”34 5. Ileinzer (Švi.) 2’05”82 6. Stock (Av.) 2’05”65 7. Raeber (Švi.) 2’05”9fi 8. Hoeflehner (Av.) 2’06"04 9. Muller (Švi.) 2’05’TG 10. Spiess (Av.) 2'06’T7 10. Podborski (Kan.) 2'06"43 20. Garutti (It.) 2'07”49 21. Mair (It.) 2W56 26. Ghidoni (It.) 2'C3”05 LESTVICA ZA ALPSKO KOMBINACIJO (smuk v Wengnu + slalom v Adel bodnu); 1. Zurbriggen (Švi.) 46.2 2. Pacak (ČSSR) 78.5 3. Kemenater (It. 1 9? .2 NOGOMET 2. ITALIJANSKA LIGA Katastrofa Lazia na domačem igrišč« V drugi ligi so v nedeljo sklenili prvi del prvenstva. Na čelu lestvice je še vedno Va- rese, ki mu je uspelo remizirati na neugodnem igrišču v Pistoii. Na drugo mesto pa se je povzpela presenetljiva enajsterica iz Piše. Največje presenečenje kola je bilo v Rimu, kjer je Palermo, predvsem po zaslugi nevarnega Di Rose, visoko premagal domači Lazio. S to zmago se tudi sicilijansko moštvo uvršča med kandidate v boju za napredovanje. IZIDI 19. KOLA Bari - Perugia 1:0 Brescia - Verona 0:0 Catania - Rimini 1:1 Lazio - Palermo 0:3 Lecce - Cavese 0:1 Pescara - Sambenedettese 0:1 Pistoiese - Varese 1:1 Reggiana - Piša 0:1 Sampdoria -Foggia 1:0 Spal - Cremonese 1:0 LESTVICA Varese 25; Piša 24; Catania 23; Palermo, Verona, Perugia, Cavese, Sampdoria 21; Lazio. Bari 20; Foggia, Pistoiese 19; Sambenedettese 18; Rimini, Lecce. Spal 17; Cremonese, Reggiana 16; Brescia 15; Pescara 9. iimiiiniMaiiiiifiiiiiiitiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniumntiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiit JADRAN ZOPET USPEŠEN 1. Phil Mahre (ZDA) 93”48 2. Stenmark (Švedska) 93”77 3. Frommelt (Liecht.) 93 ”90 4. Steve Mahre (ZDA) 93”95 5 Križaj (Jugoslavija) 94"3G 6. Wenzel (Liecht.) 95"22 7. Girardelli (Luks.) 95 ”82 8. De Chiesa (It.) 9“”83 9. Steiner (Av.) 95"91 10. Stranci (švi.) 96”2! 11. Nčckler (It.) 96”31 20. Gross (It.) 97’'29 22. Mallv (It.) 97''72 28. Cerkovnik (Jug.) 98"36 25. Giorgi (It.) 98''40 SMUK V IVENGNU Avstrijci najboljši Smuk g Wengnu se .je odvijal pod gostim snežnim metežem. To je drago stalo predvsem Klammerja, ki se je prvi spustil pod svežim snegom pokriti progi. Na koncu ,ie slavil Klammerjev rojak Weirather. ki je sedaj peti na lestvici za SP. Na drugo mesto se je uvrstil Resch, tretji pa je bil Wirnsberger. Klam mer je zasedel četrto mesto Tokrat je nekoliko zatajil Steve Podborski, ki se .je uvrstil šele na enajste mesto z dvenia sekundama zaostanka Italijana Garutti in Mahata se uvrstila na 20. oz. 21. mesto VRSTNI RED SMUKA 1. \Veirather (Av.) 2'04”43 2. Resch (Av.) 2’M”93 NOGOMET 1. ITALIJANSKA LICA Velik podvig Udineseja v gosteh proti Milanu Zmagoviti zadetek za Videmčaneje dosegel odlični Cau-sio - Spodrsljaj Rome v Avellinu - Fiorentina vodi Mladi jadrauovec Robert Dancu v borbi pod košem Prvo kolo povratnega dela italijanskega prvoligaškega prvenstva je bilo za vodilne ekipe precej nevarno. Vse so igrale v gosteh, in to na neugodnih igriščih. Predvidevanja so se uresničila. Nobeni ni u-spelo zmagati, Roma pa je celo izgubila v Avellinu. Tu se je domača ekipa takoj oddolžila za nezasluženi poraz, ki ga je utrpela v prejšnjem kolu z Interjem. Kot postaja že skoraj navada, je imel veliko zaslug pri zmagi svoje ekipe simpatični Juary. Fiorentini pa za las ni, uspelo zmagati v Comu, kjer je vodila dober del tekme. Na koncu pa je igralcu Coma Nicolettiju le uspelo remizirati. Rezultat pa ne zadovoljuje preveč lombardskega moštva, ki je zagrešilo 11-metrovko. Inter in Juventus pa sta se morala pošteno potruditi, da sta odnesla celo kožo v Ascoliju oziroma v Ceseni. Interju je uspelo v zadnji minuti remizirati v Ascoliju, potem ko je že kazalo, da bo moral priznati premoč domačih igralcev, ki so do 75’ vodili z 2:0; Juventus pa je bil očitno v težavah v Ceseni. Napoli je poskrbel za lep podvig, saj je zmagal v Catanzaru, ki je vselej neugodno igrišče. Torino pa se je s tretjo zaporedno zmago (tokrat je premagal Genoo) povzpel na bolj miren položaj na lestvici. V mirne vode je «priplul» tudi U-dinese, ki se ni usmilil nebogljenega Milana in ga v sklepnem delu tekme premagala z golom Causia, ki postaja vedno bolj simbol te e-kipe, ki kot kaže, ne bi smela imeti letos nobene težave za obstanek v ligi. Po tem porazu pa je postal položaj Milana dramatičen. Novi predsednik Farina se je odločil, da bo trenerja Radiceja zamenjal z dvojico Galbiati - Zagatti. Bo to zadostovalo. da se bo lahko ekipa rešila ponižujočega izpada iz lige? Cagliari in Bologna sta si po razburljivem in zabavnem srečanju delila točki. IZIDI 16. KOLA Ascoli - Inter 2:2 Avellino - Roma 1:0 Catanzaro - Napoli 0:1 Cesena - Juventus 1:1 Cagliari - Bologna 2:2 Como - Fiorentina 1:1 Milan - Udinese 0:1 Torino,- (jenoa,-„ 2:0 LESTVICA Fiorentina 23; Juventus 22; Inter 21; Roma 20; Avellino. Napoli 18; Catanzaro 16; Torino, Udinese 15; Ascoli, Genoa. Cagliari 14; Bologna 13; Milan, Cesena 12; Como 9. KOMENTAR MIRKA NOVOSELA Sedaj dvojica na vrhu lestvice V 14. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je prišlo v Zagrebu do prave senzacije, čačan-ski Borac, ki se celo, bori pred izpadom, je namreč premagal vodilno Cibono in seveda osvojil več kot zlata vredni točki. Res je, da so bili Zagrebčani utrujeni od stalnega igranja v prvenstvu in pokalu ter od stalnega potovanja. To pa ni opravičilo za bledo igro, ki so jo pokazali Cibonini košarkarji. Le Krešimir Čosic se je požrtvovalno boril, toda zaman je bilo tudi njegovih 39 točk. Borac je v Zagrebu zasluženo zmagal. Cibonin spodrsljaj je seveda izkoristil beograjski Partizan, ki je zasluženo osvojil novi točki na težkem gostovanju v Zadru in tyko dohitel zagrebško moštvo na vrhu lestvice. Zanimivo je, da Partizanovi košarkarji niso izgubili še prvenstvene tekme, odkar zanje igra Slavnič. To pa tudi jasno kaže, kaj pomeni za vsako moštvo Slavnidev doprinos. VT ostalih srečanjih ni bilo presenečenj, čeprav je bilo pričakovati, da bodo Ljubljančani zanesljiveje pjremagali skopjanski Rabotnički. Šibenka je zaradi disciplinskih ukrepov igrala v Splitu in celo brez Jariča. Njen poraz proti Bosni ni presenečenje. Zlata vredni točki pa je tokrat doma pospravil Radnički LMK na račun Budučnosti. Borba pred izpadom postaja tako vse zanimi- 88:85 91:92 92:85 92:97 104:117 Sacilese - Pro Gorizia 2:0 (0:0) PRO GORIZLA: Colavetta, Maso. Marassi, Codarin, Sabadini, Lazza-ra, Bertoia, Colombo. Masutfi. Mo-destini, Truant. Pro Gorizia je v nedeljo doživela svoj drugi prvenstveni poraz. Tokrat so Anzolinovi varovanci klonih v deželnem derbiju proti Sacileseju, ki je oba gola dal v zadnjih 4 minutah srečanja, ko je vse kazalo, da si bosta ekipi razdelili točki. Kljub porazu pa ima Pro Gorizia še vedno 3 točke prednosti pred neposrednimi zasledovalci (Valda-gno, Monfalcone in Opitergina). vejša in skoraj dramatična. * Derbi prihodnjega kola bo v Beogradu; k'et' se bosta pred TV kamerami spoprijela vodilni Partizan in Cibona. V prvem srečanju v Zagre bu so zasluženo zmagali Beograjčani. Bo tokrat Zagrebčanom uspel podvig? Sicer pa verjetno niti beograjsko’ srečanje ne bo odločilno glede prvega mesta pred »play-off». Doslej je bilo toliko presenečenj, da je vsako predvidevanje še kako tvegano. IZIDI 14, KOLA V Ljubljani: Iskra Olimpija - Rabotnički V Zagrebu: Cibona - Borac čačak V Beogradu: Radnički LMK . Budučnost V Zadru: Zadar - Partizan Beograd V Splitu: Šibenka - Bosna Sarajevo V Beogradu: Crvena zvezda - Sloboda Dita 112:86 LESTVICA Partizan Beograd in Cibona Zagreb 22; Crvena zvezda Beograd 18; Zadar. Šibenka Šibenik, Iskra Olimpija Ljubljana in Bosna Sarajevo 14; Budučnost Titograd in Borac čačak 12; Radnički LMK Beograd 10; Sloboda Dita Tuzla in Rabotnički Skopje 8. PRIHODNJE KOLO (30.1.) Iskra Olimpija - Radnički LMK; Rabotnički -Zadar; Partizan - Cibona (po TV); Borac - Šibenka; Bosna - Crvena zvezda; Sloboda Dita -Budučnost. V prvi B ligi je v 14. kolu ljubljanski Slovan izgubil v Valjevu proti Slovanu s 86:100. Vodi Jugoplastika, Slovan pa je sedmi. KOŠARKA V 22. KOLU PRVENSTVA A-2 LIGE Tržaški OECE nepričakovano izgubil dama Tržačane so premagali košarkarji Mateseja - Goričani uspešni v gosteh proti Rapidentu OECE — Latte Matese 76:79 (39:44) OECE Trst; Robinson 11 (5:8), A-bromaitis 16, Bertolotti 23 (1:1), Ri-tossa 2, Valenti 12, Tonut 12 (2:2), Scolini, Meneghel, Floridan, Čuk. LATTE MATESE: Dose. Lovatti 4, Carraro 0, Simeoli 10 (2:2), Dona-doni 10, Mescalchin, Batts 23 (1:1), Ricci 2, Di Lella, Stewara 20. SODNIKA: Martolini iz Rima in Corsa iz Brindisija PON: Bertolotti 40’ OECE je na domačih tleh nerodno izgubil proti moštvu Latte Matese iz Caserte in tako zapravil lep del možnosti za prestop v A-l ligo. Tržačani so tokrat igrah izredno živčno in odpovedali prav v ključnih trenutkih tekme. Vsi igralci so si sicer prizadevali, vendar je popolnoma manjkala skupna igra. ________ Jadranovci so uspešno premostili tudi prvo povratno kolo prvenstva C-l lige in so tako ohranili drugo mesto na skupni lestvici. Na drugem mestu razpredelnice je sedaj skupno z Jadranom le Pachera, ki je doma po pričakovanju premagala skromno peterko Intersparja, medtem ko je Autopiu iz Padove zdrknil na četrto mesto po porazu v Codroipu. Zanesljivo vodi še naprej For-naciari, ki pa je v tem kolu v San Dona izboril zelo tesno zmago. Naši košarkarji bodo v prihodnjem kolu igrali v Vicenzi. Tudi v tem srečanju imajo naši lepo možnost, saj so doslej košarkarji iz Vicenze zbrali borih osem točk. IZIDI 12. KOLA Fiamma - Sitip 88:85 Lido Jadran 57:72 11 Mobile - Autopiu 94:78 Vigor - Vicenza 100:60 Canella - Fornaciari 78:81 Pachera - Interspar 88:77 LESTVICA Fornaciari Reggio Emilia 24; Ja dran Trst m Pachera San Bonifacio 18; Autopiu Padova 16; II Mobile Co-| di oipo in Canella San Dona 10; Si-lip Bergamo in Pallacanestro Vi-cenza 8; Interspar Sarmeola 6; Li-do Benetke 4. PRIHODNJE KOLO (31.1.) Vicenza - Jadran (17.30); Fiam ma - II Mobile; Interspar - Lido; Fornaciari -Vigor; Sitip - Pachera; Autopiu - Canella. Max •iNiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiimiiiiiiiitiiniiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiMifiiiitiiiMiiiiiiiMMMmtiliftilinfiiifiiiiifiiMiiiiimtimiifiiiiiiiiiiiniia NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LIGI Tržačani s točko iz Forlija Triestina je na tem gostovanju igrala neodločeno brez gola Forli - Triestina 0:0 FORLi: Delli Pizzi, Ammomaci, Serena, Sanzone, Andreoli, Melotti, Cunha. Piccioni (86' Casotti), Bec-cati, Della Monica, Schincaglia. 'TRIESTINA: Nieri, Costantini (86’ Capellari), Schiraldi, Leonarduzzi, Mascheroni, Marozzi. Doto, Mitri, Dreolini, Dominissini, Ascagni. SODNIK: Baroni iz Macerate. Triestini tokrat podvig m uspel. V Forliju, kjer je Vicenza izgubila, Atalanti pa je le s težavo uspelo priti do točke, se je Triestina morala zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Zanimivo .je, da so Tržačani prvič v tem prvenstvu remi zirali brez golov in je to tretja tekma, ko Triestini ni uspelo doseči zadetka. Res, tokrat .je napad nekoliko razočaral. Res je. da je odsotnost takega igralca, kot je De Fal-ro vedno zelo občutena, saj je Doto, ki ga je nadomestil, vezni i-gralec, ne pa napadalec. Zato je bil Ascagni vedno preveč osamljen, 3. Wirnsberger (Av.) 2’04”96 ........................................................................................................n Jutri v .Splitu Hajduk - Jugoslavija Jugoslovanska nogometna repre-entanca se te dni v Splitu pripravka za svetovno prvenstvo v Špani-i. »Plavi* so, pod vodstvom zvez-ega selektorja Miljana Miljaniča, reniruli izredno požrtvovalno in po-sem izpolnili pričakovanja svojega elektorja. Jutri pa bo Miljaničeva vrsta v plitu igrala prijateljsko srečanje roti Hajduku, ki pa bo nastopil udi z vsemi reprezentanti (Pudar, rata Vujovič in Gudelj). Madžari v Novi Zelandiji Tudi Madžari so že začeli s te- ESPANA82 meljitimi pripravami za SP. Madžarska reprezentanca bo namreč opravila daljšo turnejo po Avstraliji in Novi Zelandiji. Zanimivo bo predvsem slediti tekmi med Novo Zelandijo in Madžarsko, ki bo 11. februarja. To bo tudi prvo prija-jateljsko srečanje med obema reprezentancama. Beškov zaskrbljen Zvezni trener sovjetske nogometne reprezentance Beškov je glede sestave svoje skupine dokaj zaskrb Ijen in meni: »Glede Brazilije je moj komentar odveč. Brazilci so kar favoriti za končno zmago. Predvsem pa me zaskrbljuje Škoti, ki so trenutno najmočnejši predstavniki britanskega nogometa. Tudi nogometašev Nove Zelandije ne gre podcenjevati.* Modena - Poljska 11. februarja se bosta v prijateljskem srečanju v Moileni spoprijeli domače moštvo in reprezentanca Poljske. Kot je znano, Poljaki igrajo v isti skupini kot Italijani. S čenje. Na klasični 42,195 km dolgi progi je zmagala ž odličnim časom 2 uri 32'55”, kar je enajsti najboljši čas na svetu sploh. Za 32-lctno Italijanko, ki se je pri čela resneje ukvarjati z atletiko o-ziroma trenirati leta 1976, je seveda odličen uspeh. da bi lahko postal nevaren. Triestina je imela nekaj priložnosti za gol predvsem po zaslugi igralcev sredine igrišča, Mitrija in Leonar-duzzija, ki sta se tokrat izkazala. Pri Triestini .je tokrat dobro igrala obramba, ki je zelo dobro krila nasprotnikove napadalce, tako da sicer zanesljivi vratar Nieri ni imel težavnega posla. Tekma .je bila na dobri ravni. Obe ekipi sta očitno startali na zmago, zato sta ustvarili veliko število priložnosti za zadetek, toda obrambi sta bili vselej na mestu. Forliju je sicer uspelo zatresti mrežo gostvo po zaslugi Cunhe. ki je sin znanega brazilskega igralca Cinesinha. ki je pred leti nastopal v italijanski prvi ligi, sodnik pa je gol razveljavil ker je bil Beccati v nedovoljenem položaju. Neodločen rezultat je torej glede izražene igre precej pravičen izid, vsekakor pa .je Triestina zapravila dobro priložnost za ponovno zmago na tujem igrišču, saj je Forli premagljiva ekipa. IZIDI 18. KOLA Forli - Triestina C:0 Vicenza - Fano 3:1 Mantova - Padova 0:1 Monza - Modena 0:0 Parma - Empoli 1:0 Piacenza - Alessandria 0:1 Rhodense - S. Angelo 2:0 Sanremese - Trento 0:1 Treviso - Atalanta 1:2 LESTVICA Atalanta 27; Monza, Padova 26; Modena 25; Vicenza 24; Triestina 21; Trento 19; Forli 18; Treviso, Parma 17; Rhodense 16; Fano 15; ATLETIKA Rita Marchisio presenetila OSAKA — Italijanka Rita Mar chisio je pripravila na tekmovanju v maratonu v Osaki veliko presene- MAGAZZINO DELLO ŠPORT Ul Brunner 10 Obv. tržaški občini 12. 1, 1982 Alessandria, Piacenza 14: Mantova 13; Empoli, Sanremese 12; S. Angelo 8. ROKOMET 'l URNIK V LUKSEMBURGU Italijani prvi za prihodnje prvenstvo C V okviru priprav svetovno rokometno skupine je Italija zmagala na če tverobo.ju v Luksemburgu. Italijani so premagali vse tri nasprotnike: Nizozemsko, Maroko in domačine. V zadnjem nastopu so «azzurri» prepričljivo odpravili slabi Maroko z 41:20 (21:8). Med najboljšimi je bil Tržačan Pischianz. ki je kar desetkrat potresel nasprotnikovo mrežo. Srečanje za tretje mesto med Luksemburgom in Nizozemsko se je končalo brez zmagovalca pri stanju 19:19. Latte Matese ste je izkazal za ■solidno ekipo, ki ima svoje adute v dobrem skoku pod košem in pa v dobrem metu, pri čimer se odlikuje predvsem temnopolti Batts. Ta igralec je praktično sam odločil tekmo v korist svoje ekipe, ko je v zadnjih minutah dosegel odločilne koše. Marko Rapident — San Benedetto 62:68 (21:34) RAPIDENT LIVORNO: Dalla Val-le, Diana 8, Tombolato 10, DelTA gnello, Grochoivalski 28, Bianchi 11, Patrazi, Meister 5, Brogi, Creata. SAN BENEDETTO GORICA: Biag-gi 12, Turel 3, Jones 8, Sfiligoi, Pa-leari 7, Ardessi 21, Mayfield 17, Tom-sig. Pieric in Galluzzo. Goriški San Benedetto je zmagal tudi na gostovanjih^, j^ivornu. Po tem uspehu so Goričani še trdneje na odličnem drugem mestu lestvice. Samo srečanje je bilo odločeno že v prvem polčasu, -saj so si gostje priigrali kar 13 točk prednosti proti peterki, ki je bila ztelo nerazpoložena in sam izid prvega polčasa ne najbolje odraža razliko glede kakovosti teh dveh nasprotnikov. Domačini so bili še bolj netočni’ pri metu.. * , V drugem delu se je Rapident približal celo na točko razlike (61:60), toda potem so gostje prevzeli pobudo in zanesljivo zmagali s šestimi točkami prednosti. Pri Goričanih sta bila najboljša Ardessi in Mayfield. IZIDI 22. KOLA Later Tini - Sapori 93:91 Rapident - San Benedetto 62:68 Tropic - Honky Fabriano 71:65 Cidneo - Stella Azzurra 106:99 OECE - Latte Matese 76:79 ' Selečo - Sweda 71:69 Sacramora - Libertas 87:77 LESTVICA Cidneo Brescia 40; San Benedetto Gorica 36; Libertas Livorno 28; Hon-ky Fabriano, Latte Matese in Tropic Videm 24; Sapori Siena in OECE Trst 22; Rapident Livorno 20; Sa-cramora Rimini in Stella Azzurra Rim 16; Later Tini Rim. Svveda Vi-gevano in Selečo Neapelj 12. PRIHODNJE KOLO (31.1) Libertas - Cidneo; Stella Azzurra -Honky; Sapori Siena - Sacramora; Selečo - Tropic; Seveda - Latte Matese; San Benedetto - Later Tini; OECE Trst - Rapident. PRVENSTVO A l LIGE "i Podvig, Sinudyneja; Scavolini povečal prednost Po 22. kolu italijanske košarkarske A-l lige ima Scavolini iz Pesara štiri točke prednosti. Peterka iz Pesara je zmagala po zaslugi Kičano-viča, kateremu je asistiral Bouie in Acqua Fabia iz Rietija je bila brez moči. Za prijetno presenečenje je poskrbel Sinudyne iz Bologne, ki je v gosteh odpravil Squibb, da je bil končno zadovoljen tudi trener Nikolič. Tokrat je spet ostal praznih rok Berloni, ki je gostil vse boljši Billy iz Milana. Dve zlata' vredni točki je pospravila Carrera iz Benetk kot tudi Jesus iz Mester ter povrhu še’ v gosteh. Zadnji na lestvici Bartolini Brindisi pa je premagal Benetton iz Trevisa. IZIDI 22. KOLA Bancoroma - Jesus 84:85 Squibb - Sinudyne 84:85 Carrera - Cagiva 85:71 Berloni - Billy 71:76 »■' Scavolini - Fabia 95:85 Sole - Recoaro 82:80 Bartolini - Benetton 75:66, LESTVICA Scavolini Pcsaro'34; Berloni Turin 30; Squibb Cantu 28; Acqua Fabia Rieti, Sinudyne Bologna in Sole Bologna 26; Billy Milan’24; Cagiva Varese, Bancoroma Rim. Recoaro Forli in Jesus Mestrte' 18; Carrera Behetke 16; Benetton Treviso 14; Bartolini Brindisi 12. > a- dsdo ob lilBasmou sjou,- . ',h‘ iifg I.... ■ ' Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da so treningi ženske košarke ob torkih (Ul. Caravaggio ob 20.30) in četrtkih (stadion <1. maj» ob 21.30). Vljudno vabljene! * * # Namiznoteniški odsek ŠZ Bor vabi stare in mlade, da se udeležijo treningov, ki so ob torkih in petkih od 16.30 do 19.00 v telovadnici liceja «F. Prešeren*. Dobrodošli so tudi starejši ali stari rekreativci ter začetniki vseh starosti. Za informacije telefonirati Rase-niju (74-50-92). • • • ŠD Mladina — smučarski odsek obvešča, da se tečaj telovadbe nadaljuje in. sicer vsak torek od 20. do 21. ure in vsak četrtek od 19.30 do 21. ure. • • • ŠD Polet vabi na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. DNEVNI RED: NiifiiiiiiMiHiiruiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiiiMiiiiimniirniiMiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiimuAi NAMIZNI TENIS NA TEKMOVANJU V GORICI KRAS OSVOJIL DVE PRVI MESTI Nedeljsko deželno namiznoteniško tekmovanje v Gorici je veljalo kot zadnja od štirih preizkušenj za u-vrstitev na državno prvenstvo. Kra-sovi najmlajši so se zelo dobro odrezali in osvojili dve prvi mesti. V kategoriji naraščajnikov je Boris Štoka tokrat zaigral na višku svojih sposobnosti in je po vrsti odpravil vse najnevarnejše tekmece. V polfinalu je premagal Dodini-ja, v finalnem obračunu pa še Petroma in tako zasluženo slavil. U-speh je dopolnil še Igor Colja, ki se je uvrstil na tretje mesto. Kljub zmagi pa je Štoka zaradi slabili nastopov na prejšnjih preizkušnjah komaj na četrtem mestu na skupni lestvici. Med deklicami sta manjkali Tanja Ukmar, ki je že osvojila naslov deželne prvakinje in pa Obadova. Kljub temu pa je Kras segel po prvih dveh mestih s Ksenijo Marušič in Guštinovo. Dobro je igrala tudi naraščajnica Nevenka Marušič, ki je bila tretja. Vzporedno s tekmovanjem posameznikov so igrali tudi povratni del f:en.skega promocijskega prvenstva. Končna zmaga je pripadla goriški Azzurri pred Krasom, Beglianom in Domom. Krasova dekleta so najpre.. premagala Dom s 4:1, nato pa klonila Beglianu z 2:3. V odločikiem dvoboju z Azzurro je Kras že vodil z 2:1, Nataša Škrk pa je favorizirani Musini iztrgala set in nato tesno klonila na razliko v odločilnem nizu z 20:22. Tako je Azzurra zmagala s 3:2 in se povzpela na končno prvo mesto. . V preostalih srečanjih je Dom klo-hiT Azzurri "z 1:3 in Beglianu z 2:3, Vendar ’pa se je ponovno izkazala Lutmanova, ki je osvojila vse točke za Domove barve. B. S. 1. poročilo predsednika 2. poročilo tajnika 3. poročilo blagajnika 4. poročilo načelnikov sekcij in razpraia 5. poročilo nadzornega odbora. 6. volitev novega odbora I 7, razno. # * * ŠK Kras vabi člane in prijatelje na 18. redni občni zbor, ki bo v petek, 29. januarja 1982, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v gostilni Križman v Repnu. Dnevni red: 1. otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, 2. poročila; 3. pozdravi in diskusija; 4. izvolitev volilne komisije; 5. razrcšilnica staremu odboru; (. volitve novega odbora; 7. razno. • » * SKD Igo Gruden in ŠD Sokol — Nabrežina sklicujeta redni občni zbor članov in prijateljev, ki bo v petek, 29. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju * društvenih prostorih v Nabrežini. Odbor ATLETIKA Dvoranski miting v Edmontonu Dcbbie Brili 199 cm EDMONTON (Kanada) — Na atletskem dvoranskem tekmovanju y Edmontonu pod pokroviteljstvom časopisa «Edmonton Journal* je Kanadčanka 'Debbie Brili izboljšala dvoranski svetovni rekord Madžar-ke Matay za en centimeter in znaša sedaj 199 cm. To .je obenem tudi tretji najboljši dosežek na svetu za 2,01 m Itabjanske Simeoni in točno dva metra Ackermannove (NDR). To je bil drugi nastop Kanadčanke, potem ko je postala pred šestimi meseci srečna mamica. Posnetek ■' sobotnega slovenskega derbija Bor Intereuropa - Sokol V NEDELJO NA POBUDO KD LEPI VRH, ŠD MLADINA TER SK DEVIN NOGOMET V 17. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE V V MNOŽIČNOST IN KAKOVOST NA VELESLALOMU Kras spet razočaral, Zarja že na 4. mestu lestvice ZA «P0KAL BRATSTVA TREH DEŽEL> V TRBIŽU Skupno je nastopilo več kot dvesto tekmovalcev vseh starostnih kategorij Kar sedem društev je prišlo iz matične domovine - Odlična organizacija »Pomen takih in podobnih tekmovanj je v prispevku, ki ga dajo zbliževanju zamejskih Slovencev z matično domovino, kar veliko pripomore k prijateljstvu in razumevanju med našo deželo in Italijo,* nam je dejal Edo Slivnik, predstavnik smučarskega kluba iz Kranjske gore, ko smo ga vprašali, kaj meni o smučarski prireditvi za »Pokal bratstva treh dežel* v Trbižu. Pri tem je Edo Slivnik še pristavil: «želimo še več takih tekmovanj, ki poglabljajo prijateljstvo ne samo na športnem, ampak tudi na drugih področjih.* V teh besedah je tudi ves smisel nedeljskega veleslaloma v Trbižu, katerega se jc udeležilo res rekordno število tekmovalcev. Na dveh odlično pripravljenih progah (na kratki so tekmovale kategorije sprint, miške, dame in amaterke, vse ostale kategorije pa na daljši Ptogi), ki sta zdržali do konca, se je namreč pomerilo več kot dvesto smučarjev (vpisanih je bilo kar 261, tekmovanje pa je končalo 191). Skupno je nastopilo enajst društev, štiri zamejska (Po'et, Kraški dom. Mladina in Devin) ter sedem iz Slovenije (Matajur, Akademik, Sežana. Snežnik, Lokve. Kranjska gora in Jesenice). Na žalost ni bilo tekmovalcev iz Koroške, (ki so jih zadržale druge obveznosti) kot je bilo v začetku pred videno in kot je bil navsezadnje (udi namen te prireditve. Po pričakovanju so najboljše rezultate dosegli smučarji iz Slovenije (najbolj čas je npr. dosegel Vojko Flajs iz smučarskega kluba Matajur), vendar so se tudi zamejci tokrat dobro odrezali ter pokazali viden napredek, za kar se je treba gotovo zahvaliti požrtvovalnim zamejskim smučarskim delavcem in entuziastom, ki jih vsako se»ono množično vodijo na sneg. Kako je sploh prišlo do te pobude, ki naj bi postala tradicionalna (pokal je namreč prehoden in je tokrat šel v Kranjsko goro), je Povedal Bruno Škerk, predsednik SK Devin: »Zamisel se je rodila Po sestanku, ki smo ga imeli z društvom Leni vrh v Ukvah. Kanalci so predlagali, da bi organizirali tekmovanje, katerega bi se udeležili smučarji iz vseh treh obmejnih dežel, ki ne nastopajo^ na zamejskem prvenstvu. Naše društvo s« je pobudi pridružilo, zank) pa se je takoj ogrela tudi Mladina. DRUŠTVENA LESTVICA 1. 2. SK Kranjska gora 1634 SK Snežnik 1465 SK Devin 970 ŠD Mladina 967 ŠK Lokve 434 SK Jesenice 393 SK Matajur 266 SK Sežana 2'9 ŠD Polet 125 KD Kraški dom 54 Akademik 46 zadovoljni, saj je bila udeležb« množična in kakovostna.* Ob koncu tekmovanja, ki je potekalo res brezhibno, v vedrem in Prijetnem razpoloženju, je bilo nagrajevanje udeležencev, med katere so razdelili številne pokale in Plakete. Ob tem so predstavniki ra znih društev okrepili stara in na vezali nova poznanstva ter se seznanili z raznimi akcijami in tekmovanji, kar bo še utrdilo stike med zamejskimi društvi in društvi Iz matične domovine. D. Bizjak REZULTATI KRAJŠA PROGA (Dolžina 250 m, višinska razlika 70 m, 12 vratc) Baby sprint - deklice „ L Koblar (J) 29”03; 2. Benet (KG) "l”37; 3. Mancin (KG) 32”51; 4. Rozman (SN) 32"54; 5. Roš (MA) “2"56; 6. Brane (KG) 32”90; 7. Lah J) 34”14; 8. Pieri (D) 34”91; Sosič (Ml) 36"54; 10. Skerk (D) 41”32. Babv sprint - dečki L Košir (KG) 27”81; 2. Klofutar (KG) 28”08; 3. Oman (KG) 28'10; 1 Zadnik (SN) 29”03: 5. Komac (M*odbe. ki ob eialnih privržencih in opozarja na ! vezuje avstrijske oblasti, da peskr nekatere podobne neuspele odce j bijo za ustrezna zakonska določila, pltve v preteklosti sočialnedemo kratske stranke. Dokaj značilno ie. da se zamisli ni pridružil nihče drug iz levega krila parlamentarne skupine in da so načrt z zgovornim molkom pospremili tudi mladi so eialisti. Nekdan ji predsednik m la dih socialistov in sedanji noslance C lord Schrčdcr je načrtovano od cepitev ocenil kot izgubljeno vna prej. s pristankom odlašata Gun ther Wallraff (angažirani levi pi satelj) in zahodnoberlinski koordi nator mirovnega gibanja pastor Al bertz in vse kaže. da ne bo tvegal koraka v neznano niti Erhard Ep-pler, ki velja za nesporno Integra tivno osebnost za socialistično le; vito, za ekološko in za mirovno gi banje. Eppler.jeva strateška zatni sel je sicer podobna tej. ki votli Hansena in Coppika - uporabiti protestni potencial za pritisk na za ; trdele politične strukture —. toda j pol ;e pri Enolerju bistveno drugačna. Sam poskuša prepričati vod j sivo Socialnodemokratske stranke. I nai upošteva snremembe. pridobi sopotnike na levici in prepreči od j ha tanje' znatnega dela mladih pri I vr encev k tako imenovanim •tal fernativnim skupinam*. Erhard En pjftr. ki sotleluta tudi v teoretičnem pritaga'an ta socialnodemokratskih prijaramskih načel novim razme ram. je prepričan, da SPD v na slednjem mandatnem obdobju ne bo mogla ohraniti oblasti, če se bo ozir-ovcdaia tako imenovanemu le vemu obrobju. Tedi če bo zamisel obeh social nedemokratskih politikov propadla, zanesljivo je sprožila ostrejše so očanje med privrženci različnih po gledov znotraj SPD. Krog. ki nasuta okoli zahodnoberlinskesa do lit ilcsa Loweptha»a. se naslanja na j k-nservativno razlago »godesber škrga programa* iz leta 1959. ra črtna s podporo tradicionalne delav ske baze ki je vznemirjena žara di naraščanja brezposelnosti in predlaga radikalno rešitev v obli ki zavestne odpovedi vsem dvom ljivčem. Poleg te skupine nastajajo »e drugi »krogi* ki se deloma kri tično soočata z Lovventhalovimi te žarni in deloma priznavajo, da vse ga ni mogoče združiti nod eno streho. Nasprotja se tako pojavljata v obliki tez med konkurenč nimi debatnimi krožki, tod i vsa j posredno segajo v sam vrh SPD Desno krilo ie nezadovoljno s spro ščenim Brandtovim stališčem o nri tegovanjti levega obrobja levo krilu očita kanclerju in tudi voditelju parlamentarne skupine Wehnerjit, ŠPETER Problematika koro- | Načelno so avstrijske zvezne, pa tudi koroške deželne oblasti, pri- pravljene izpolniti te obveze (oziroma. tako so njihovi predstavniki večkrat izjavili), v praksi pa je precej drugače. Vse tri stranke namreč popuščajo nacionalističnim in šovinističnim silam, ki so pred leti celo dosegle odstop koroškega deželnega glavarja Sime. ko je ka zalo, da se bo manjšinsko vpraša nje premaknilo z. mrtve točke. In tako je parlament sprejel zlpglas no sedmojulijsko zakonodajo, ki te melji na preštevanju manjšine; to preštevanje pa so Slovenci uspešno bojkotirali: eden rezultatov bo.iko ta ta bil. da ie bilo po podatkih preštevanja več Slovencev na Dunaju kot na Koroškem. Dr. Zwitter je nato navedel tri izhodišča in načeta, ki vodijo pri zadevanja koroških Slovencev za svoje pravice: enotnost manjšine v boju za svoje pravice, tesna pove zava z. matičnim pa redom in za vest. da je borba za manjšinske pravice le del splošne borbe za de mokratizacijo v državi in za od • Kako je ugasnilo KPS za Gorenjsko, tečajniku par tijske šole. Ob poti na Brdce stoji spominsko znamenje španskemu Ijorcu Jakobu Makucu, sekretarju rajonskega komiteja KPS za Cerkljansko, med tem ko je postavljena spominska plošča partizanu Viktorju Tušarju na liiši štev. 98 ali »pri Mžigucu* po domače. Olj prvi obletnici tragedije v Cerknem je •'Partizanski dnevnik*, glasilo OE za Primorsko in Gorenj Na Floridi umrl 119 Id star bivši suženj DELAND (Florida) - Na Floridi je pred dnevi umrl 119 let stari gozdar Ike VVard. ki se je rodil kot suženj na neki plantaži v Virginiji leta 1862. Do leta 1865, ko je biio konec ameriške državljanske vojne in so osvobodili sužnje, je živel v Georgiji, nato pa se je s starši preselil na Florido, kjer je delal kot gozdar vse do svojega 110. rojstnega dne. sko — edini tiskani DNEVNIK v zasužnjeni Evropi — objavil uvod nik «Umrli so, da bo narod lahko živel*, na drugi strani pa pesem ♦Cerkljanskim žrtvam*, ki jo je napisal Vislav. »Partizanski dnevnik* je 31. januarja 1913 objavil na drugi strani sestavek »Cerkno se je od dolžilo spominu 47 padlih*, v kate rem poroča o mogočni žalni sve čanosti ob prvi obletnici tragedije. Nadalje poroča, da so takrat govo rili v imenu Pokrajinskega (tabora OF za Primorsko in Gorenjsko tov. Leopold Krese Jošt, v imenu IX. korpusa Dušan Fortič in tov. Rup nik Bradati, preživeli udeleženec 6. tečaja., ki je tako tragično zaključil svoje delo. Tudi letos bo na Brdcih spomin ska svečanost v znak spoštovanja 47 mladim dekletom in fantom, ki so pred 38. leti tu izgubili svoja življenja v Ijorbi za svobodo in priključitev k matični domovini. Spominsko svečanost pripravljajo krpievpe družbenopolitične organi zarije in šolarji. pravo napetosti v svetu. Ta boj pa mora biti dokaj nenavaden; anomalija je namreč, da se mora manjšina boriti proti formalni ureditvi zaščite, ker pač ta ne upošteva mednarodnih obvez; anomalija je tudi, da manjšinskega vprašanja ne rešuje vlada, ampak nacionalistične sile na Koroškem in drugod v Avstriji; v Avstriji zakon ščiti načelo pravice do asimilacije, ne ščiti pa manjšine pred asimilacijo in, končno, predmet prizadevanj manjšine mora biti tudi zahteva po priznanju strnjenosti narodnost nega ozemlja, ki meji neposredno na ozemlje SR Slovenije, kajti av strijske oblasti delijo manjšino te ritorialno na osem različnih skupin z različnimi stopnjami priznavanja pravic. Zvvitter je nato dejal, da je treba priznati, da so predstavniki obeh osrednjih koroških orga nizacij ZSO in NSKS„ v pogovorili s funkcionarji, ki jim je vlada poverila preučevanje tega vprašanja, dosegli že vrsto sprejemljivih kom promisnili rešitev. Tu pa je zopet nastopila koroška stvarnost, posegle so nacionalistične sile in do dogovora ni prišlo. Ob vsem tem pa ti nacionalistični krogi trdijo, da Slovenci nočejo sporazuma in niti dialoga in v teni smisla tudi in formirajo mednarodno javnost: Prav ti krogi nosijo odgovornost, da je bila vsiljena sedmojulijska zakonodaja, ki določa preštevanje za osnovo določanja stopnje pra vic, ki je je treba priznati manjšini, ki vsiljuje sosvete namesto demokratično izvoljenega vodstva ZSO in NSKS, kj deli manjšino na 8 kategorij in zmanjšuje na eno tretjino slovensko narodnostno ozemlje, ko gre za vprašanje dvojezičnih napisov pa na eno šestino. Temu zakonskemu pritisku je sledil še po licijski. z vrsto aretacij in sodnih postopkov Odgovor manjšine .je bil operativni koledar, v katerega so Slovenci vključili vprašanja, ki jih sedmojulijska zakonodaja ne vse huje. S tem so hoteli predstavni ki manjšine premostiti zastoj, do katerega je prišlo, ker oblasti ni so hotele preklicati sedtnojulijske .zakonodaje. A tudi odgovora na o perativni koledar ni bilo. oziroma, bil je odločni ne, češ da gre za protiustavno zahtevo. Tako od, decembra 1980 ni bilo več dialoga z zvezno vlado, pogovori z deželno vlado pa so bili neuspešni. 'Seda- nje stanje je tako zamrznjen dialog, uradna diskriminacija, nepri-znanje jezika ter germanizacija in asimilacija koroške mladine. Sedaj z oblastmi ni nobenega konkretnega dialoga. Zato je ob koncu dr. Zvvitter naVedel vsa mednarodna določila, ki ščitijo koroške Sloven ce in dejal, da manjšina ne more odstopiti od zahteve po izvajanju 7. člena državne pogodbe, pa če tudi bo treba to doseči preko inter nacionalizacije manjšinskega vprašanja. Predsednik Zia Ul Hak odpoloval iz Beograda BEOGRAD — Pakistanski predsednik Zia Ul Hak je včeraj končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji in iz Beograda odpotoval v Pariz. Na beograjskem letališču se je od pakistanskega voditelja po slo vil njegov gostitelj, predsednik predsedstva Jugoslavije Sergej Kraigher. Včeraj so v našem mestu ustanovili družbo z omejeno zavezo «Pro-tnozioni Industriali*. Tej je bila po verjena naloga, da s primernimi študijami in raziskavami preveri i možnosti, oziroma priprava podlago i za sprožitev postopka o proizvodni preusmeritvi v prostorih bivše milj-ske ladjedelnice Cantieri Alto Adria-tico. Ustanovno listino sta jjodpisala glavni ravnatelj državne finančne ; družbe za ladjedelstvo — Fincan-iiieri — Silvestrini in predsednik de-I želne finančne družbe Friulia Chien-1 taroli. Za predsednika nove družbe je bil imenovan podpredsednik državne finančne družbe za mehansko industrijo — Finmeceanica — D’A-gostini (svetovalca sta Mario Gal-lopin in Leonardo Priano). Po sporazumu med upravo Furlanije-Julijske krajine in ministrstvom za državne soudeležbe bo začetna glavnica novo ustanovljene družbe znašala 20 milijonov lir; Fincantieri bo na njej soudeležena z 51, Friulia pa z 49 od sto. Do tu uradna vest. Kaj pa o za devi menijo v sindikalnih krogih. Obrnili smo se na pokrajinskega tajnika kovinarskega sindikata FLM ! Riga. V prizadevanjih za dokončno ureditev problema bivše ladjedelnice CAA pomeni ustanovitev te družbe drugi korak, nam je dejal. Njegove narave in pomena zaenkrat nočemo natančneje opredeljevati, če pa je to odraz nove politične volje, potem ga seveda pozdravljamo. Ker j pa je od besed treba vselej in čim- ; prej preiti k dejanjem, bomo dogo-1 dek skrbno ocenili, ko nam ga bodo j obrazložili na II. dežebii konferenci j o državnih soudeležbah v soboto, 30. i in nedeljo, 31. januarja v tržaškem j Avditoriju. Konferenco priredita, kot je zna ! no. ministrstvo za državne soude-1 ležbe in deželna uprava, udeleži pa se je tudi minister De Michelis. Na konferenci — je pripomnil Rigo — bomo hoteli nadrobne podatke o tem. kako in kdaj bodo preusmerili proizvodnjo v miljskem kompren-zoriju. Seznaniti nas bodo tudi morali. kako bo s potrebnimi denarnimi naložbami, brez katerih je vsaka pobuda pač odvečna. V sindikalnih krogih prevladuje torej za sedaj budna radovednost v j pričakovanju, ali bodo pristojne ob ; lasti na vseh ravneh spoštovale | sjirejete obveznosti ali pa jih ne, bodo. Med te obveze sodi na pri mer ta. da se nameščenci nekdanje miljske ladjedelnice — če bodo to zahtevali — že spet zaposlijo v Miljah. Dotlej naj bi našli novo delovno mesto deloma v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku in drugih podjetjih z državno soudeležbo v mejah naše pokrajine, in to po ustrezni strokovni prekvalifikaciji — tečaji zanjo bi se morali začeti 1. fe- bruarja prave. v organizaciji deželne u- Socialisti o KZE Tržaški Socialisti so izrazili zadovoljstvo nad rezultati nedavne skupščine Krajevne zdravstvene e note. Še posebej so zadovoljni z odložitvijo razprave o podeljevanju vodilnih mest v ustanovi. Zaskrbi ja pa jih zaostrovanje odnosov med posameznimi političnimi skupinami, kar bi lahko negativno vplivalo na upravljanje zdravstva na 'Tržaškem. Da bi do tega ne prišlo, smatrajo, da bi bilo treba preverjati pobtiko predsedstva enote in tehnični sporazum o vladanju meri večino, komunisti in listo, kar bi omogočilo učinkovito upravljanje zdravstva. • Danes ob 18.30 bo izredno zasedal miljski občinski svet. Med drugim bo govor o krajevnih financah, o stanovanjski pobtiki, o 29. izvedbi milj-skega pusta in 5. izvedbi gledališča za otroke na trgu ter o položaju v Salvadorju. Navodilo proti steklini Društvo slovenskih lovcev Furlanije - Julijske krajine »Doberdob* je izdalo letak, v katerem seznanja ljudi s preventivnimi posegi, ki naj preprečijo okužbe s steklino. Navodila objavljamo za radi njihove »aktualnosti*: 1. Steklina je kužna in smrtna bolezen; z njo se lahko okužijo vse vrste živali in tudi ljudje. 2. Okužbo povzroči sbna obolelih Živah, ker vsebuje virus stekli ne; virus pride v organizem zdrave živali ali človeka, če te okužena žival ugrizne, opraska ali samo pobže. 3. S steklino se lahko okužijo divje in domače živali ter človek. 4. Bolezen prenaša predvsem Usica in vse ostale divje živali ter roparice (kuna, jazbec, dihur, podlasica, ...); prenašajo jo lahko tudi domače živali (predvsem psi in mačke). 5. Domače Živah (predvsem pse in mačke) lahko preventivno cepimo. Kljub temu morajo biti ljudje oprezni, (cepljenje ne zavaruje ljudi povsem pred okužbo) ker lahko tudi cepljenje' živali pasivno prenašajo virus, če pridejo v stik s steklo živaljo. 6. Divje živali, ki so okužene s stekbno, izgubijo strah pred človekom, včasih se pustijo ujeti, podnevi lahko pridejo v vasi in mesta ter celo na dvorišča hiš in kmetij. Okužene domače živali, npr. psi in mačke, se nenavadno obnašajo. Če je bolezen že močno napredovala, postane žival nemirna in skuša zbežati. Zgodi se tudi, da obolela žival napada, grize in praska vsakogar, ki se ji približa. Iz ust se ji cedi slina. Zelo napadalne so predvsem mačke. Tudi ostale domače Živah (govedo, prašiči) se večkrat okužijo in zbolijo za steklino. Znak okužbe (obolenja) je paraliza požiralnika (bolne živali ne morejo požirati in se jim iz ust cedi sbna). 7. če se le zasumi primer (pojav) stekline, je to treba takoj javiti na županstvu. 8. Tieba je razkužiti vse predmete, ki jih je s stekbno okužila bolna žival. 9. Ne dotikajte se ne živih ne poginulih divjih živali. 10. Vsak lastnik psa mora žival prijaviti na županstvu, kjer bo dobil tele predpise: a) da mora obesiti psu na ovratnico posebno značko; b) da mora pes nositi primčren nagobčnik, če ni privezan na takrat ko ga vodijo po ulicah ah na kraje, kjer se zadržujejo ljudje; c) da mora pes nositi nagobčnik in biti privezan na vrvico, če ga vodimo v javne prostore in na javna prevozna sredstva. 11. Psa, ki je koga ugriznil, ne smemo ubiti, ampak ga mora ob činski živinozdravnik imeti na opazovanju za dobo desetih dni. 12. Vsakdo, ki ga je ugriznil pes ah kaka divja žival, mora takoj k zdravniku po pomoč, ta ga bo, če bo potrebno, cepil proti steklini. 13. Vsi ukrepi za boj zoper steklino so namenjeni obvarovanju domačih živali. 14. Obvarovati domače živali pred okužbo s stekbno pomeni zaščititi ljudi pred to hudo boleznijo. NA LETOŠNJEM FESTIVALU MALIH ODROV Zajčeva