Stev. 106,__
Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
tredniitvo: Ulic« 5v Trančiška Aslškega SL 20. L. radstr. — VM ccpisi raj ce poliljajo rredniitvu lista. Nefranklrr.na pisma se n«
»prejnajo in rokopisi se ne vračajo. Jjd£]?ltl\ In crigovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorefj Htta .tdinesti*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadrege a ur ejenim fcrcStvcra v Trstu, ulica Sv. Frančiika AsiSkeja št. 20. Telefon t-rcdniStra ta uprave itev. 11*07.
Firotnina zna£«; Zm celo i eto........K 24.—
Za pol leta.........................12l—
za tri mesece,................
za nedeijsk« izdaj« za cdo kte. ••»•••» oJŠ aa pol leta........................i®
V Trstu. w soboto, tt, |tiil, triwi 116.
Lsfnik Kil,
Posamezne številke .Edinosti" se prodaja]j po G vlmrjr/.
zastarela številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene koione.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mnt po 10 vl.i.
Osmrtnice, zahvaie, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...........'.... mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst . .......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . * 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in to>i se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiiki Astfkega it 20. — Poštnohranilničcl račun St 841.652.
PnM nojnouep dogodkov.
Ruska bojišča. — Ruski napadi na nemški fronti pri Garbunovki, južno Naroške-ga jezera in ob Serveču odbiti. Srdit ruski topovski ogenj in potem boji ob dolnji Stripi in jugovzhodno Bučača. Naši izpraznili namaknjen okop. Severovzhodno Jaslovca ruski napad odbit. Ob cesti Bu-čač-Cortkov naši zavzeli rusko predpo-stojanko. Proti armadi nadvojvode Josipa Ferdinanda povečano delovanje ruske artiljerije.
Zapadno bojišče. — Mestoma živahno, v okrožju Moze srdito obstreljevanje. Drugače nič bistvenega.
Italijanska bojišča. — Obojestranski to-povski boji. Na Mrzlem vrhu naši vzeli laško predpostojanko. Pri Bovcu in Pon-tebi krepko obstreljevanje laških postojank. Laški napadi na tirolski fronti. V ^uganskem odseku laški napad odbit, ob ponalski cesti so se naši južno Sperone umeknili v bližnjo postojanko, v adamell-skein okrožju Lahi zasedli Dosson di Genova, laški napad na Monte Scorluzzo odbit.
Balkanska bojišča. — Živahno delovanje sovražne artiljerije vzhodno Var-darja.
Turška bojišča. — Položaj neizpre-
nienjen.
Razno. — Nove ententne zahteve na Grškem. Položaj se ie poslabšal. Ministrska kriza? — Burni prizori v italijanski zbornici. Zaupnica vladi. — Preiskava o I>otopitvi nizozemskega parnika »Tu-bantije«.___
Itafe urotlna poročilo*
DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. aprila 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Včeraj so Rusi srdito obstreljevali s topovi naše črte ob dolnji Stripi, ob Dnjestru in severovzhodno Črnovic. Ponoči je prišlo v iz-fivneni kotu dolnje Stripe in jugovzhodno Bučača do močnih bojev v predozemliu, ki deloma še trajajo dalje. Na južnem delu bojišča smo posadko namaknjenega okopa umaknili v glavno postojanko. Severno Jaslovca je sovražnik tudi vdrl v naše predpostojanke, a smo ga s hitrim protinapadom zopet vrgli iz njih, pri čemer smo ujeli enega ruskega častnika, tri praporščake in 100 mož. Ob cesti iz Bučača v Čortkov se je avstro-ogrskl poizvedo-\alni oddelek z nepričakovanim napadom polastil ruske predpostojanke. Tudi proti fronti armade nadvojvode Josipa Ferdinanda je sovražna artiljerija začela razvijati povečano delovanje.
italijansko bojišče. — Obojestranski topovski ogenj se je tudi včeraj nadaljeval, kolikor so dovoljevale vidno-stne razmere. Na Mrzlem vrhu so se naše čete -oiastile neke predpostojanke In so odbile ob težkih izgubah Italijanov ponovne protinapade. Pri Bovcu in Pontebi je naša artiljerija krepko obstreljevala sovražne postojanke. Na tirolski fronti je sovražnik napadel na več krajih. Njegov poizkus, da bi se polastil naših postojank v suganske— odseku na vrhovih na obeh straneh Novaleda, smo odbili. Ob ponalski cesti so se naše čete danes ponoči u-meknile z obrambnega zidu južno Sperone in so se ustanovile v bližnji postojanki. V adameUskem okrožju so alpini zasedi? obmejni rob Dosson di Genova; južno Stilfskega prelaza se je izjalovil sovražni napad na Monte Scorluzzo.
Južnovzhodno bojišče. — Nespremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter, fml.
Poročilo Cnfiorne.
DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 12. aprila: V Le-drski dolini smo z metodičnimi napadnimi operacijami zboljšali svoje postojanke severno Poualskega potoka, med Con-cejsko dolino in Gardskim jezerom. Z običajno učinkujočo artiljerijsko podporo ie osvojila naša pehota močno črto strelskih jarkov in utrdeb ob južnem pobočju hribov Monte Pari in Cima d'oro ter na pečini hriba Sperone. Sovražnim posadkam se je posrečilo po težkih izgubah, da so se uineknile, toda vzeli smo jim kakih 20 ujetnikov. V odseku med Adižo in Brento ob izviru Buta. ob Beli in Soči je včeraj trajalo živahno artiljerijsko delovanje. Učinkujoči ogenj naših topov je preprečil sovražniku zopetno zgradbo Lusernskega forta v gornji Astiški dolini in je razdejal materijalno skladišče pri Sv. Katarini in v Ukvah (v Kanalski dolini na Koroškem)._
Skunno vojaško delovanje ententnih vlasti.
MILAN, 13. (Kor.) Secolo« javlja iz Pariza: V kljub pariški konferenci so francoski parlamentarni krogi v skrbeh zaradi skupnega vojaškega delovanja zaveznikov. Senatni vojni odsek je sklenil zato, da posebnemu pododseku naloži proučevanje tega skupnega vojaškega delovanja. te?a seauUietfa odseka nai bi poma-
gala francoski vladi določitev njenega stališča na prihodnji zavezniški konferenci.
Tittoni v Italiji.
LUGANO, 14. (Kor.) Italijanski veleposlanik v Parizu, Tittoni, je prispel v Italijo. Njegovo potovanje je najbrž v zvezi z bodočimi italijansko-francosko-angleški-ini trgovinsko-političnimi konferencami.
Nemfbo uradno poročilo.
BEROLIN, 14. (Kor.) Wotffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. aprila 1916.
Zapadno bojišče. — Izvzemši mestoma živahne, v okrožju Moze pa srdite strelne boje se ne da poročati nič bistvenega. Napadni poizkusi na levem bregu Moze so zamrli v našem artiijerljskem ognju že v izhodnih jarkih.
Vzhodno bojišče. — Pri ar-madni skupini generalnega vojnega maršala pl. Hindenburga so bili krvavo odbiti sovražili sunki v okolici Garbunovke, severozapadno Dvinskega, in južno Na-roške^a jezera. Ravno tako so pri ar-madni skupini generalnega vojnega maršala princa Leopolda Bavarskega podjetja ruskih oddelkov "roti našim postojankam ob Serveču, severno Zirina, ostala brezuspešna.
Balkansko bojišče. — Nasprotna artilierija je včeraj od časa do časa živahno delovala vzhodno Vardarja. V noči od 12. na 13. aprila so sovražni letalci brez uspeha metali bombe na Gjev™elijo in Bogorodico, vzhodno od tam.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški uspehi pri Verdunu in francoska kritika.
BERN, 13. (Kor.) Francoskim vojaškim kritikom delajo težave zadnji nemški uspehi pri Verdunu; ne morejo se izogniti potrditvi nemške pridobitve. Tako pravi Bertaux v »Petit Parisienu«: Kljub krvavim porazom se je vendar posrečilo Nemcem, da so se ustanovili na eni točki. Ta točka je važna. Če pojde tako dalje, se ne more tajiti resen uspeh. Vsekakor imajo Nemci, dokler imajo inicijativo v svojih rokah, prednost, da napade lahko zastavljajo po svoji volji. Tudi Roussct poudarja inicijativo na strani nasprotnika in se boji razširjenja operacij na vzhodni strani. Svari, naj se Francozi ne zanašajo na popuščanje, kajti preden bi sovražnik priznal, da je poražen ali se odrekel prodiranju, bi gotovo zastavil vso svojo vojsko. Francozi naj se torej ne vdajajo zmotam.
Trgovinska vojna proti Nemčiji.
LONDON, 13. (Kor.) Lord Courtney je dejal, da bo Runcimanova izjava v dolnji zbornici, da nemška trgovina po vojni ne bo smela zopet dvigniti glave, v zvezi z napovedbami pariške konference na Angleškem zbujala skrb, v Nemčiji pa vplivala zelo nesrečno. Nemce bi morala raz-dražiti izjava, da naj bi militarični vojni sledila trgovinska vojna in da bi se moral nov proč v it trgovine in industrije v Nemčjii zadušiti v kali. Govornik se je bavil s težavami varstveno-carinskc politike za Angleško in je nadaljeval: As-quith je dejal, da mora Belgija zopet dobiti svojo prejšnjo neodvisnost; toda stara Belgija ne tnore zopet vstati, če Nem-čiia ne uspeva gospodarski. Antwerpen in Rotterdam sta zemljepisni predstraži Nemčije in odvisna od nje. Kdor hoče potlačiti Nemčijo, mora potlačiti tudi Ant\verpen in Rotterdam. Lord Crewe je odgovarjal, da si Courtney očividno dela iluzije o razmerah v Nemčiji, kot da bi bila v Nemčiji kaka stranka pripravljena za takojšen mir, čigar pogoji bi bili sprejemljivi za zaveznike. Izjave o uničenju pruskega militarizma in uničenju Nemčije so se marsikje razumevale napačno. Kaj je storila Nemčija v trgovinskem pogledu, da bi bili tu in na Francoskem za to, da bi se Nemčiji pozneje ne prepustila moč, da bi zopet pričela svoje prejšnje delovanje? Nemčija je trgovinsko ekspanzijo in politično spletkarjenje drzno in uspešno kombinirala, da v prošlosti ni nobenega primera za to. Ce bi poizkušal lord Courtnev ločiti nemško podjetnost od nemškega militarizma, značaj nemškega naroda od ambicij generalnega štaba, bi poizkušal nekaj nemogočega. Milita-rične ambicije, ki so zanetile svetovni požar, se ne dajo ločiti od splošne napad-Ijivosti Nemčije na vsem svetu. Ni mogoče verjeti sliki Nemčije, kakor jo je začrtal Curtney, da bi namreč bila tamkaj dva naroda: eden izvežban in pripravljen za vsako vrsto napada, drugi pa poln miroljubnih namenov m stremeč le po razširjenju nemške civilizacije po vsem svetu pa naj bi obstojala v čemerkoli, ^trup je pregloboko zašel v celo telo nemškega naroda. Ideja, da bi se trgovinski promet po vojni mogel pričeti na prejšnjem temelju, se ne da uresničiti.
Potopljene ladje.
LONDON, 13. (Kor.) Lloyds javljajo: Parnik »Anfu* (3600 ton) je bil 11. aprila torpediran in potopljen. Parnik »Adam-son.~ (3000 ton) je bil torpediran m po-looliom Posadka še rešena.
BEROLIN, 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Meseca marca so nemški podvod-uiki ali mine potopile okoli 207.000 ton trgovskih ladij.
LONDON. 13. (Kor.) Lloyds javljajo: Podvodnik je potopil angleško jadrenico »Inverlyon<£. Dvanajst mož posadke je rešenih -	.
ROTTERDAM, 13. (Kor.) »Rotterdam-sche Couranta javlja: Po Lloydovem poročilu se pogreša parnik »Alocrity«, ki je odplul 29. marca iz Amerike.
BARCELONA, 13. (Agence Havas. — Kor.) Moštvo angleškega parnika »Orlok Head« pripoveduje, da je parnik, zadet po topovskem strelu, obstal in da je podvodnik dal moštvu deset minut časa, da je šlo s krova. Nato so nemški častniki in mornarji položili na krov razstrelne bombe, ki so obenem s topovskim ognjem raznesle ladjo. Moštvo angleškega parnika »Argus« poroča, da sta njihov parnik dva nemška podvodmka potopila na enak način. Francoski parnik »Vega« (2975 ton) je bil potopljen po nemškem pod-vodniku, ki je prej že potopil neki angleški 10.OOOtonski parnik in neko rusko jadrenico. »Vega« je ladja, ki je rešila 143 potnikov španskega parnika »Principe de Asturias«. Moštva je imel 33 oseb.
Angleška zavračanja.
LONDON, 13. (Kor.) V gornji zbornici je z ozirom na turško trditev, da so po bitki 9. aprila v delu turških jarkov pri Felahie našli 3000 angleških mrliče v, izjavil zastopnik zunanjega urada, da je skupno število mrtvih in ranjenih veliko nižje. General Lake je javil, da je vreme slabo. 12. t. m. je divjal vihar ob močnem dežju. Povodenj na obeh straneh narašča.
Kdo ]e potopil „TubanlUo"?
HAAG, 13. (Kor.) Mornariški oddelek poroča, da se je parnik »Wodan« 11. aprila vrnil od preiskavanja potopljene » Tu-bantije«. Ladja leži skoraj popolnoma na levi strani, tako da je desna stran, v katero je eksplozija napravila okoli 12 metrov veliko luknjo, obrnjena navzgor. Krov leži kakih 10 metrov pod površino. Po ta pij alci so preiskali gornje krove in so skozi imenovano odprtino vdrli v ladjo. Ostankov kakega torpeda ali mine niso našli. Odkrile se tudi niso nikakršne posebnosti, ki bi mogle pojasnili stvar. Iz drugega poročila pa so se dobili zelo važni podatki za domnevni vzrok nesreče.
—	Poleg kovinastih kosov, ki so omenjeni že v poročilu 25. marca, ki so jih našli v dveh čolnih »Tubantije« in katerih enega so s precej veliko gotovostjo spoznali za del bronaste zračnice torpeda, so našli tudi v drugem čolnu »Tubantije<, ki ga je L aprila nizozemska torpedovka »G 3« dovedla v Terschellina, kovinaste kose. Eden teh kosov je del torpedovega mehanizma z vtisnjeno številko, po čemer se bo v zvezi z dejstvom, da, kolikor je znano, torpede z bronasto zračnico izdeluje samo tvrdka Schvvartzkopff, dala u-gotoviti identiteta torpeda, ki je zadel »Tubantijo«. Prosi se za sodelovanje nemške vlade v ta namen.
ROTTERDAM, 13. (Kor.) »Nieu\ve CouranU govori v svojem uvodniku o ponudbi nemške vlade amerikanski, da naj bi stvar »Sussexa« preiskala mešana komisija, in izraža željo, da naj z ozirom na ta precedenčni slučaj predlaga nizozemska vlada neniSki vladi, da naj tudi potopitev » Tubantije« in »Palembanga« preišče komisija. ___
S turških mu
CARIGRAD, 13. (Atence Tel. MMi.) Glavni stan javlja: Iraška fronta: Nič izprememb. — Sovražnik se bavi zopet z utrjevalnimi deli. V bitki 7. aprila padlih 3000 sovražnih vojakov so pripadali, kakor je pokazalo pregledovanje njihovih uniforem, 13. Kitchenerjevi diviziji, posebno dvema brigadama te divizije. V tej v zadnjem poročilu omenjeni bitki, ki se je končala z našim uspehom, smo imeli mi 79 mrtvih, 168 ranjencev in 9 pogre-šancev. — Kavkaška fronta: Položaj je neizpremeiijen. Zaradi slabeea vremena so zavzele operacije v Čoroški dolini obliko neznatnih krajevnih bojev.
—	Dardanelska fronta. — Ena križarka in en monitor sta oddaleč v presledkih brezuspešno obstreljevala Ari Burnu. Ker je odgovarjala naša artiljerija, se jima ni posrečilo, da bi pričela streljati iz večje bližine. V smirenskih vodah sta ena križarka in ena torpedovka obstreljevali južni del otoka Kesten, a ste se umaknili vsled ognja naše artiljerije.	#
• *
Položaj m turških bojim
Turška uradna poročila zadnjih dni poročajo o znatnih turških uspehih na fronti v Iraku, dočiin se s kavkaške fronte ne poroča nič posebnega. V torkovem »Ber-liner Tageblattu« čitamo sedaj naslednje poročilo o položaju na turških bojiščih: Časopisje sovražnega inozemstva poizkuša iz raznih prozornih vzrokov slikati položaj v Kavkazu zelo neugodno za Turke. Na Angleškem |>rav posebno za-1
beležujejo te vesti, da bi tako zakrivali ne-1 varni položaj armade generala Town-| shenda v Iraku, ki jo drže Turki obkoljeno pri Kut el Amari. Zato je potrebno, da očrtamo položaj na podlagi zanesljivih informacij.
Veliki knez Nikolaj je pričel svojo ofenzivo januarja meseca leta 1916. Pospeševane po kavkaških železnicah so se ruske bojne sile razpovrstile v glavnem vzhodno Keprikeja. Postranski oddelki so korakali severozapadno preti Trape-zuntu in proti jugu v smeri Muša in Bi-ilisa. Rusi so posebno zavzetje Erzeruma raztrobili v svet kot ogromen uspeh, toda že naslednja ruska uradna poročila o plenu so kazala jasno, da zavzetje Erzeruma ni imelo tistega pomena, ki so ga mu hoteli pripisovati. Turki so 16. februarja izpraznili satni Erzerum zaradi ruskih obkoljevalnih kretenj. Kakor je resnično, da tvori trdnjava oporišče za armado na bojišču, vendar pa na drugi strani ne sme postati trdnjava past za armado. To je turško armadno vodstvo spoznalo pravočasno in posrečilo se mu je, da je svoja vojna sredstva in svojo armado rešilo ruske obkolitve. Starejše, vzidane topove, ki so morali ostati v Erzerumu, so Turki prej napravili neporabne. Turki so se najprej trdovratno upirali in so zadajali Rusom težke izgube; pozneje pa jih je prisililo pomanjkanje municije, da so se umaknili. Glavne ruske sile niso sledile Turkom, temveč so le poizvedovalni oddelki vdrli dalje v notranjost dežele. Sedanja ruska črta gre od obali Črnega morja, štirideset kilometrov vzhodno Trapezunta, na Muš in Bi ti is. Ali se Turkom posreči, da vzdrže Trapezunt in Ergindžan, je seveda težko reči. Turško armadno vodstvo pa bi ne videlo nevarnosti v tem, če bi se proti pričakovanju posrečilo Rusom, da bi zasedli te mesti Ogioževanja turških bojnih sil v Mezopotamiji in Palestini po ruskem prodiranju se ni bati. Za to so razdalje, ki bi jih Rusi še morali premagati, vendar prevelike in poleg tega se more vendar tudi smatrati, da Turki, ki so jim sedaj bojne sile ob Dardanelah postale proste in so tudi njihove rezerve znatno napredovale v izvežbi in opremi, sedaj lahko o-jačujejo svojo kavkaško fronto.
Položaj v Iraku je po novih uspehih prav dober za Turke iir tudi novemu angleškemu poveljniku se dosrej ni posrečilo, da bi osvobodil v Kut el Amari obkoljenih 8000 Angležev.
V Perziji se je rusko prodiranje tudi ustavilo zapadno Kermandže. Za nadalj-ne ruske operacije manjka Rusom železniških prog in v tem bo najbrž ravno tako velika ovira kot v nedostopnosti o-zemelj, v katera so mogli vdreti doslej.
Iz vsega tega izhaja torej, da se more v polni meri zaupati turškemu obrambnemu boju, ki ga odlično vodi sposoben častniški zbor z vojaštvom, ki je hrabro in zadovoljno z malim.
Tako »Berliner Tageblatt«, za katerega nimamo prav nobenega povoda, da bi ne verjeli njegovim zagotovilom o zanesljivosti njegovih informacij. Tako se pa tudi potem razblinjajo v nič že pred kakim tednom zlasti po švicarskem časopisju raznesene vesti, da bi bili Rusi že zasedli Bagdad, ali pa da bi se vsaj nahajali v najneposrednejši bližini, kar bi pomen jalo popoln poraz Turkov v Mezopotamiji in rešitev tamošnjih angleških čet. Zadnje turške zmage pač* govore vse kaj drugega, kot pa o porazila
Ministrska kriza na Grškem.
Prepoved potovanja po Grškem.
LONDON. 13. (Kor.) »Times« javljajo iz Aten: Zaimisa imenujejo za domnevnega naslednika ministrskega predsednika Skuludisa. ako bi le-ta utegnil odstopiti. Drugi mislijo, da ima Rhallis veliko upanja. _ Grška vlada je prepevedala podanikom nevtralnih in vojujočih se držav potovanje po Grškem.
ATENE, 14. (Kor.) Oficijelno se razglaša, da ni pričakovati ministrske krize, ker vlada med krono, vlado in zbornico sporazum brez pridržkov v tem, da naj se dosedanja nevtralnostna politika izvaja brej pridržka in z vso odločnostjo.
Grška ne da en ten ti na razpolago patraško-lariške železnice.
BEROLIN, 14. (Kor.) Atenski privatni dopisnik Wolffovega urada poroča: Grška vlada se je najodločneje uprla zahtevi entente, da bi jej dala na razpolago železniško progo Patras-Atene-Larisa, da
bi po njej prepeljavala srbske čete s Krta v Solun. Govori se, da hočejo tukajšnji vodilni krogi z vsemi sredstvi preprečiti izvršitev tega načrta, ki bi pornenjala popolno vojaško zasedenje Grške.
LONDON, 13. (Reuter. — Kor.) Iz Aten se poroča 12. t. m.: Diplomatični položaj je postal zopet manj ugoden zaradi nepopustljivega stališča grške vlade zaradi začasnega zaseden j a nekaterih prog, ki jih zavezniki smatrajo za vsekakor potrebne, in ker se upira grška vlada, da bi dovolila olajšanja na železnicah. »Hestia« piše, da izprememba položaja v nekaterih dneh dovede do izpremembe v kabinetu.
Mehikansko-ainerikauski spor.
MEXlKO-ClTY, 13. (Reuter. — Kor.) Mehikanska je poslala noto Zedinjenim državam, v kateri zahteva, naj se umaknejo amerikanske čete z mehikanskega o-zemlja in se prepusti zasledovanje Vilic armadi mehikanskih konstitiicijohalcev.
WASHfNGTON, 13. (Reuter. — Kor.) Carranzova nota je še boli zapletla položaj v Mehiki. Tu se ugotavlja uradno, da glavni stan amerikanskih čet ne opušča ničesar, da se energično nadaljuje zasledovanje Ville, dočim se pa razpravlja o stvari s Caranzo.
WASHINGTON, 13. (Reuter. — Kor.) Kakor se poroča je prebivalstvo streljalo na amerikanske čete, ki so korakale skozi Porral v provinciji Chihuahua. Sledil je boi, v katerem so Amerikanci izgubili dva moža. Številne mehikanske civilne osebe so bile mrtve ali ranjene. Carrati-za je brzojavi!, da so njegove čete pomagale amerikanskim, da se je zopet napravil red. Carranza je apeliral na Zedinjene države, da naj pomislijo na nevarnosti, ki bi mogle nastati, če bi se prebivalstvo dežele pognalo v vstajo.
Nemški državni zbor.
BEROLIN, 14. (Kor.) Proračunski odsek državnega zbora je razpravljal v na-daljnem poteku seje o socijalnodemokrat-skein predlogu o obdavčenju prirastka imetja na dedščinali z razširjenjem zakona o davku na dedščiue. Državni tajnik dr. Helfferich ie izjavil, da se zvezne države sedaj ne morejo priključiti predlogu. Tudi meščanske stranke so odklonile predlog, da naj bi se od oseb in družeb, ki so dolžne plačevati obrambni prispevek, po načelu zakona o obrambnem prispevku pobiral poseben davek v višini ene tretjine postavk obrambnega prispevka, ako imetje in dohodek, katera prizadeva vojni prispevek, nista podvržena davku na vojni dobiček. Predlog ima namen, da se velika imetja, ki so ostala brez prirastka vojnega dobička, pritegnejo za enkratno plačilo. Bavarski pooblaščenec v zveznem svetu se jc izrekel iz državnopravnih razlogov proti predlogu, ki je bil nato sprejet z glasovi naprednjakov, nacijonalnih liberalcev in socijalnih demokratov. Odsek le nato nastopil velikonočne počitnicc.
Milanska zbornica.
CURIH, 13. (Kor.) Poslanca Cavagnari in Lucci sta grajala, da se je škandal zaradi denarja, ki je bil poverjen in razmetan pri zgradbi justične palače v Rimu, deloma zakril s tem, da so težko osumljene osebe, zlasti uradniki, za katere je bilo dokazano, da so bili podkupljeni, zaradi zastaranja ušle obsodbi in da proti razsodbi, ki ie izrekla zastaranje, ni nihče vložil vzldica. Zastopnik justičnega ministra je poudarjal dolgotrajnost postopanja in nemožnosfc, da bi se ukrepalo kaj proti sodniški razsodbi. V nadaljevanju razprave o proračunu ministrstva za poljedelstvo. industrijo in trgovino ie imel minister Cavasola daljši govor o stvareh svojega resorta. Poslance Vigne je zahteval, da naj se po imenih glasuje o njegovem dnevnem redu, ki govori o poklicu 70— poljedelskih delavcev" pod orožje in pozivlje vlado, naj energično nastopi v prid malih kmetovalcev in konsnnientov ter za dobavo žveplenega bakra. Ministrski predsednik Salandra je pripomnil, da glasovanje o predlogu posl. Vigne vsebuje vprašanje zaupanja za ves kabinet. Nato je bil dnevni red odklonjen z 204 proti 41 glasovom. Minister za zunanje stvari, Sonnino, bo govoril najbrž šele v soboto.
CURIH, 14. (Kor.) V včerajšnji seji italijanske zbornice so se najprej govorili govori v spomin umrlega poslanca Eedc-rika di Palma, v katerih so se poudarjale njegove zasluge kot mornariškega strokovnjaka in pospeševatelja vojaškega pomena Tarenta. Nato se je razpravljal predlog socialdemokratskega poslanca Merlonija, ki zahteva v korist zasebnim uradnikom, katerih mesta ogroža vojna, jamstva z ustanovitvijo razsodišč po postavni. poti ali s kraljevo odredbo. Minister Cavasola se je izrekel proti predlogu, ker se taka stvar ne da izvesti potom naredbe in ker se bo o dotičnem zakonskem načrtu razpravljalo po zopetnem prrčetku parlamentarnega zasedanja. Posl. Merloni je izjavil, da se zaradi nujnosti stvari ne zadovoljuje z ministrovim odgovorom, iu je zahteval, da naj se vsaj pri trgovinskih zbornicah, kakor se je storilo že v Milanu, napravijo razsodiščne komisije. Zahteval je končno poimensko glasovanje o predlogu. Reformni socijalist Cabrini se jc strinjal z Merlonijevim predlogom in jc izjavil, da more vlada lahko zadovoljiti zahtevi. Nikakor pa da nima pravice, zvezati s stvarjo političnega vprašanja zaupanja. Radikalni poslanec Giretti je poizkušal vprašanje zavrteti v prid vladnemu stališču, pri čemer jc prišlo do burnih prizorov. Predsednik je moral groziti s prekiiijeaigni seje, da je zopet nekoliko vzposta^rred. Reformni socijalist posl. Canepa se je ponovno pritoževal. da ministrski predsednik preveč uporablja vprašanje zaupanja in ga zlo*
Straa U.
9£0U«O3P MT, im
\ Trsta, dne lo. malega travna 1916
rabno stavlja celo tedaj, keđar ne gre za splošno politiko, temveč za upravne ali Oruge malenkostne stvari- Merlonijev
___Zlog Je popohioma upravičen, poseb-
jo ker vojna prinaša milijone marsikateremu kapitalistu, čigar nameščenci dobivajo siromašne plafie. Ministrski predsednik Salandra da s svojim postopanjem deluje proti edinosti naroda. Posl. Schan-ter (Oiolittianec) Je izjavil, da ne gre prav, da bi zbornica silila vlado k ukrepom po naredbeni poti, ko Je že zakonski načrt predložen zbornici. Ker vlada stavlja vprašanje zaupanja in tako veže splošni državni interes s to stvarjo, bo glasoval proti Merlonijevemu predlogu. Radikalec Gasparotto in republikanec Chiesa sta napovedala, da bosta glasovala za Merloniiev predlog. Radikalec Alessjo le izjvil v imenu svojih ožjih stranknih pristašev, da se strinja s stališčem posl. fcchanzerja. Klerikalni poslanec Camero-n) je zagotavljal, da se toplo zanima za težko izkušani stan privatnih uradnikov, In prosil vlado, naj ukrene, kar želi Mer-loni. Ministrski predsednik Saiandra je stvarno izjavil isto kot minister Cavasola, in Je dostavil, da vkljub nujnosti stvari ne more niti povedati, kakega določenega dneva za razpravo zbornici predloženega načrta. Vlada si naravno ne more dajati predpisovati po zbornici, kedaj ali kako naj uredi kako stvar naredbeniin potom. Zato stavlja izrecno vprašanje zaupanja; kajti vlada mora vedno poizkušati, da poveča svojo avtoriteto. Nato se je vršilo poimensko glasovanje o Merlonijevem predlogu. Kakih 80 poslancev je ob začetku glasovanja zapustilo zbornico. Re-fermni socijalist in voditelj intervencijo-ri&tične skupine Bissolatti je glasoval za Merlonijev predlog, torei proti vladi. Ko Je klerikalni poslanec Cameroni glasoval proti Merlonijevemu predlogu, so mil klicali z vseh strani: »Vi klerikalci ste vedno Isti! Vedno imate duševne pridržke! Lopovi! Slamnati možici!« Cameroni je odgovoril: *Ne kričite vendar tako! Vaša stvar je dobra, toda Salandra me je prepričal.« Glasovanje je končno pokazalo 254 glasov proti Merlonijevemu predlogu, 78 glasov pa za predlog. Za predlog so glasovali oficijelni socijalisti, neodvisni socijalisti, reformni socijalisti, republikanci, nacijonalci, en klerikalec, nekaj radi-kalcev in posamezni Giolittijevi pristaši. Ministrski predsednik Salandra je končno predlagal dopoldansko sejo v svrho rešitve proračuna gospodarskega ministrstva. Posl. Pacotti je pripominjal, da se mora še razpravljati o njigovi spomenici, ki zahteva zaradi težavnega položaja, v katerem se zaradi vojne nahaja prebivalstvo v alpskem ozemlju in ob jadranski obali, nujne ukrepe v podporo tega prebivalstva. Ministrski predsednik Salandra Je odgovoril, da vlada ni ravnodušna napram trpljenju prebivalstva ob jadranski obali. Tozadevna spomenica predlagatelja Je predložena zakladnemu ministru z mojim topiim priporočilom. Vlada pa ne more niti jutri niti pojutrišnjem dati zaželenega odgovora predlagateljem in upa, aa zaupajo dobri volji vlade.
Angleška dolnja zbornica.
MILAN, 13. (Kor.) Po londonskem poročilu »Corriere della Sera« so se predvčerajšnjim pritoževali v angleški dolnji zbornici proti pogodnostim. ki jih je dovolila angleška vlada Italiji z rekvizicijo angleških trgovinskih ladij v svrho prevoza amerikanskega in avstralskega žita v Italijo. Posl. Houston je grajal, da morajo Angleži zaradi vladnih ukrepov plačevati višje ladijske tovornine kot Italijani, in je zahteval, da se vsi parniki. ki se ne porabljajo naravnost v vojaške namene, prepuste prosti razpolagi lastnikov, ki bi tako tudi sami odločevali o tovornih tarifi! ž.	_
Tihotapstvo na Romunskem.
BUKAPE5T, 10. (Kor.) — Zakasnelo.) V senatu je z czirom na poročilo ministra za notranje stvari v noslanski zbornici o soudeležbi visokih oseb vseh strank
f>ri tihotapstvu, zahteval Margiloman T\ar-amentarno preiskavo, ne da bi v tem bil sovražen čin proti vladi ali nezaupanje proti komurkoli. Predsednik je ugotovil, da predlog nima potrebnega števila podpisov in da je zato brezpredmeten.
Romunski parlament.
BUKAREŠT, 14. (Kor.) Zasedanje parlamenta je podaljšano do 17. aprila.
Moratorij na Romunskem.
BUKAREŠT, 14. (Kor.) Moratorij se je podaljšal za nadaline štiri mesece.
Portugalska ministrska kriza.
LIZBONA, 13. (Agence Havas. — Kor.) Ministrstvo ostane na svojem mestu.
Naš minister zunanjih stvari v Berolinu.
BEROLIN, 14. (Kor.) Minister zunanjih stvari baron Burian je dopoldne prispel semkaj ter so ga na kolodvoru sprejeli veleposlanik princ Hohenlohe in gospodje veleposlaništva. Minister je odšel v hotel »Adlon«, kjer se je nastanil. Opoldne se Je peljal bar. Burian k državnemu kan-Celarju, da je konferiral Žnjini. Opoldne Je bil pri državnem kancelarju zajtrk, ki sta se ga poleg ministra udeležila veleposlanik princ Hohenlohe in legacijski svetnik prof Larisch. Zvečer priredi veleposlanik v čast ministra večerjo, h kateri so povabljeni državni kancelar, državni tajnik pl. Jagow in državni podtajnik Zim-inermann.
Dunajski očinski svet.
DUNAJ, 14. (Kor.) Dunajski občinski »vet je v svoji današnji seji nadaljeval razpravo o uredbi vodne poti od Rena do Črnega morja.
DunaMri boigarslU pomnik odpotoval
DUNAJ, 13. (Kor.) Bolgarski poslanik na Dunaju, dr. Toftev, Je odpotoval v Švico. Tekom njegove odsotnosti poslale prvi legacijski tajnik dr. Stojanov kot zastopnik Bolgarske.
Zaprisega olomuškega nadškofa.
DUNAJ, 14. (Kar.) Cesar je danes v
Schdnbrunnu zaprisegel novega oiomu-škega kneza-nadškofa, kardinala dr. Leona bar. Skrbenskega. Po zaprisegi je vladar sprejel cerkvenega kneza v posebni avdijenci.
Položaj.
14 aprila.
»Corriere della Sera« je prinesel neko vest, ki drastično ilustrira težavni položaj Nizozemske in kaže, na kake načine straši ententa to nevtralno državo. Milanski list pripoveduje namreč, da se v kratkem času prične nova nemška ofenziva na severu in velika bitka na reki Yser. V odseku med Ypernom in Severnim morjem da se z nemške strani koncentrira Številna artiljerija, a v belgijska mesta za fronto da so došla silna ojačenja in sanitetne čete da so se potrojile. Zato da je hoiandska vlada zbrala na mefl velike mase čet, ker ni izključeno, da se ta bitka konča z nemškim umikom. Milanski list priznava sicer, da se ta pariška vest opira le na znake, ali zdi se — tako pravi —, da Nemci namerujejo ta napad na terenu, ki jim je ugodneji nego pri Verdunu.
Mi sodimo, da je ta vest tendencijozna in da jej je namen dvojen: v prvo ta, da kaže. kako da Nizozemski od strani Nemčije grozi nevarnost, v drugo ta, da bi vzbujali domnevo, češ, da Nemci sami smatrajo svojo stvar pri Verdunu za izgubljeno. Prvo in drugo pa pomenja poizkus drznega varanja evropske javnosti.
O položaju v Kolandskl je dobila »Ar-beiter Zeitung« zelo zanimive informacije, ki utegnejo biti vsa blizo resnici. Prvi val razburjenja je odnehal. Ali^krb,- da bi mogla biti tudi Hoiandska pritegnjena v vrtinec svetovne vojne, se ne umakne več prejšnji brezskrbnosti. Izjava vlade je v pomirjenje in v svarilo ob enem. Hoiandska se opozarja, da stoji na vulkanu, o katerem ne beleži seismograf nič hudega, ki pa vendar deluje. V deželah centralnih vlasti naj se ne varajo. Preobrata v razpoloženju njim v prilog ni opažati. V čustvovanju ljudstva se je malo izpremenilo. iNepovoljno razpoloženje, ki je vzplamtelo proti Nemčiji po udretju v Belgijo, po begu iz Antvverpna, po torpediranju »Tu-bantije« — vse to je še živo kakor popred. Nepriljubljenost Nemcev ni nič boljša in nič slabša. Tudi delavstvo ni ostalo nedotaknjeno po tem valovenju čutov. Sicer je angleško posezanje v svobodo prometa Holandske, gospodarski pritisk angleških odredb vznemiril male tržce in podjetnike zaplenitev holandske pošte na holandskih ladjah pa posedujoče kroge. Vendar se ne more govoriti o razburjenju mas proti Angliji.
Iz Romunske, torej tudi iz nevtralne države, ki je vsled pritiska in agitacij od strani entente v težkem položaju, je prišla važna vest, da je prišlo med romunsko in nemško vlado do dogovora glede izmenjave blaga. Dogodek ni sicer ne inili-tarične in ne politične naravi, ali vest je važna kot znak, da razmere v Romunski nikakor niso tako dozorele ententi v prilog kakor so glasila entente kričala. Po vesti o tem dogovoru postaja verjetna vest, ki se je širila pred par dnevi, da je namreč Rusija zaprla svoje meje proti Romunski v svrho gospodarskega blokiranja centralnih vlasti. Dejstvo, da isti hip odpira Romunska svoje meje nemškemu blagu in narobe, bi bil skoraj demonstrativen odgovor na rusko odredbo. Ali vkljub vsemu temu ostajamo mi pri svojem starem in vedno naglašanem mnenju, da romunskemu vremenu ni preveč zaupati ker je zelo — aprilsko, tako da tam včasih veter piha na dve strani.
O pariških konferencah prodira v svet še marsikaka vest, ki je zabeleženja vredna. Vršil da se je poseben sestanek med Kitchenerjem, Cadorno in Joffre-om o položaju pri Verdunu. Joffre da je zahteval ojačenja, kar pa da je Kitchener odklonil. Cadorna da je bil pripravljen poslati mal kontigent, ki pa ne bi imel imeti nikakega vpliva na potek dogodkov. Na to so možje sklenili, da store vse, kar bi moglo oslabiti nemški pritisk na Verdun. — No, to pa je že tako splošna beseda brez konkretne vsebine, da jo moramo smatrati le kot izraz skupne želje. V to pa verujemo radi. Sicer pa je bilo tudi to posvetovanje v čudno ilustracijo — soglasja v ententi.
Ali imamo danes še neko drugo tako, a še bolj markantno vest. Znani hrvatski politik Supilo je dospel v Rim in »Idea Nazionale« ga — strastno napada, očitajoč mu, da hoče s pospeševanjem jugoslovanskih stremljenj na Adriji kaliti intimno razmerje Italije do svojih zaveznikov. Supilo oporeka sicer tej trditvi v neki izjavi, doposlani listu, toda »Idea Nazionale« vztraja pri svojem stališču in svari italijansko vlado, naj ne pušča svobodne roke srbskim agitatorjem v Italiji. Tu imamo zopet slučaj, ki kaže, koliko so bila vredna nedavna zatrjevanja od strani italijanskih in srbskih mož, da ni med Srbijo m Italijo nikakega navskrižja v stremljenjih. In vendar ste Srbija in Italija uslužbenki ene in iste entente!! V hiSI vlada popoln in Idiličen mir, le nje prebivalci se — lasajo med seboj!
OIIM dan.
Ocfflčni pomožni odbor gospd za patri-JotiCne ki Človekoljubne prireditve pod pokroviteljstvom preblagorodne gospe baronice Fries^Skene je odredil, da bodo dijakinje srednjih, meščanskih in ljudskih šol, ki se v ta namen prostovoljno prijavijo, danes, 15. t. m., v soboto popoldne bi jutri, v nedeljo. 16. t. m., predpoldne, po ulicah in pred cerkvami v mestu in okolici prodajale oljčne vejice v korist zaloga za vdove In sirote padlih vojakov na Jugo-zapadnem bojišču ob Soči.
Cena za vsako vejico je določena na 20 vinarjev.
Šolska vodstva in učitelji naj priporoče učencem, da nakupijo po možnosti vsak po eno tako vejico v sivrho najboljšega uspeha za dobrodelni namen.
TRST, 12. aprila 1916.
Dr. Fabrizi m. p.
DomaČe testi.
Iz poštne službe. Cesar je višjemu poštnemu komisarju Alojziju Hutterju v priznanje izbomega službovanja pred sovražnikom podelil zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje.
Teden Rdečega križa. Prejeli smo: Preteklo sredo se je vršila seja izvrševal-nega odbora združenih deželnih organizacij Rdečega križa za Trst in Istro, na kateri je bil zastopan tudi damski odbor »Za vojake na bojišču«. Na seji se je ukrepalo o pripravljalnih delih za teden Rdečega križa, ki se bo, kakor je bilo že objavljeno, obdržaval v času od 30. aprila do 7. maja t. 1. Predsednik izvrševalnega odbora dr. Rabi je poudarjal namen tedna Rdečega križa, ki je v tem, da se ojačijo denarna sredstva Rdečega križa, ki jih je dolgo trajanje vojne precej izčrpalo, in da se nadalje okrepijo tudi pomožni fondi za sirote padlih vojakov. Izmed raznih prireditev, ki se uprizore, so posebno važni trije dnevi, tekom katerih se bodo po javnih ulicah prodajali znaki Rdečega križa in drugi znaki vojne pomoči, in sicer dan 30. aprila, 2. maja, obletnica predretja ruske fronte pri Gorlicah, ko se je obrnila vojna sreča, in 7. maja t. I. in pa dobrodelna prireditev v gledališču »Rosseti«, ljudska tobola v kakem gledališču, ki se šele določi, in druge javne prireditve. Nadalje je upati, da se bodo tudi tukajšnji kinematografi stavili za ta teden na razpolago Rdečemu križu. Ustanavljajo se tudi komiteji cd strani raznih zadrug, da se na ta način posploši tudi pomožna akcija javnih podjetij vseh vrst. — Gre za to. da se doseže sodelovanje vsega meščanstva za srečen izid tc velikodušne in patrijc-tične akcije. — Naaaljna naznanila se objavijo ob svojem času.
Podpisi na IV. vojno posojilo. — IV. izkaz. Banca Cooperativa v Trstu K 9000, Sklad za ustanovitev kolonije invalidnih tržaških vojakov K 2500, Marij Malabotic'n K 2000, Ivan Ed. Mihaleskul K 2000, He-ktor Padovan K 500, družina Ivan Krizio.
Od odlične strani o cenzuri. Dunajski »Information« od 10. aprila pišejo — kakor posebno naglaša — od odlične strani: Pruska gosposka zbornica se ni smatrala doslej kot kraj, kjer bi bile liberalne misli posebno prikupljene, ali bi se mogle lahko uveljavljati. Tem večje pozornosti je vredno, da so se tam izgovorile krepke besede proti vojni cenzuri hi v prilog svobodi tiska. Pri tem treba priznati odkritosrčno, da sta cenzura in svoboda tiska v Nemčiji na sploh veliko na boljem, nego pri nas. Opetovano smo že rekli in bi hoteli zopet ponoviti: Glede militaričnih vesti sta največja previdnost in največja strogost na svojem mestu, ker more tudi navidezno najneznatneja stvar donašati sovražniku informacije. Da pa se pri nas ovira ponatis stvari, ki so bile že priebčene v vnanjem časopisju, bodi v sovražnem, bodi v nevtralnem, to pa, kakor se nam zdi, nima smisla. Saj si je težko predstavljati, da bi sovražnik kako vest, ki je bila že objavljena, ali v Parizu, ali v Londonu, ali v Rotterdamu ali Curihu, izvedel šele tedaj, ko je bila ponatisnjena ali na Dunaju ali v Pragi! Zatiranje reprodukcijo inozemskih vesti služi le v to, da nastajajo vznemirljive govorice. Istotako neopravičeno je zabranievanje razpravljanja notranje političnih vprašanj, toliko politične, kolikor tudi čisto gospodarske naravi. Avstro-ogrska nagodba je v teku m marsikaj drugega tudi, ali za časopise ne eksistira. To niso zdrave razmere. Po našem trdnem prepričanju se s tem več škoduje, nego koristi in nujno potrebno je, da se temu odpomore. Cenzura je v vojnih časih neizogibna potreba, ali preveč »dobrega« ne koristi nič, marveč lc škoduje
Nemška šola v Kanfanaru. V puljskem »Hrvatskem listu« čitamo: Minolega ponedeljka so odprli v Kanfanaru nemško ljudsko šolo. Za to šolo je prosilo več kan-fanarskih očetov, da se jim otroci priuče nemškemu jeziku, s katerim so se v begunstvu nekoliko seznanili. V nemško šolo se je vpisalo kakih petdeset otrok. Sola bo imela na razpolago 2 sobi občinske šolske zgradbe. Poučevale bodo tri učne moči. Poleg nemške obstoji v Kanfaru tudi hrvatska šola, ki jo obiskuje 156 otrok. Ti imajo na razpolago eno sobo in eno učiteljsko moc!
Socleta d! S. M. M. (društvo za varstvo mladenk) nas prosi za objavo sledeče prošnje: Znano je, da se je od začetka vojne sem zateklo do našega društva (ulica deile Acque št 14, III.) za pomoč v raznih zadevah veliko število (nad 10.000) ubogih žensk, večinoma žena vpoklicanih. Da se bo mogk) vsaj najrevnejšim oskrbeti nekaj najpotrebnejše obleke, se obrača imenovano društvo do dobrih sro* zlasti do gospe!, da mu v io svtfeo blago-
hotno darujejo kak kos obnošene bleke ali perila. Če se pomisli, v kakem stanju se nahaja danes tisoče In tisoče revnih družin, je pač upati, da ta apel na usmiljena srca ne bo ostal brez odmeva.
MALI OGLASI.
Bitem
služkinjo za domaČe delo. Ulica Petronio »ter.	195
Afffrffl 8e ^koj meblirana, zračna in solčn* soba Ulillli T nI. Ginlia »ter. 66, Scoglietto 30, ViUa Jamar.	193
Kupim
Škropilnico Ze rabljeno, no pokraijeno. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 194
(intVMIfflfafl z *ep0 P*savo> vešča slovenskega, MllJpUlilltllll italijanskega in nemškega jezika sprejme inesto kot blagajni čarka. Prijazne ponndbe pod .Blagajničarka na Ins. odd. Edinosti. 196
PloHe Nje$. Veličanstvo
za dobrodel-
_ _ _____________ ne namene,
fonografi, plošče vsakih jezikov, baterije, električne svetiljke, vojaška posoda. Barriera 19. 192
Ho oljčno nedeljo
ostane odprto do 1 ure pop. skladišče iz-jotovljenih oblek „Alla Fiducia" v Trstu ulica korzeria 4, vogal ulice Arcata.	114
Čiste cunje,
odrszke, uzorce, strgane obleke« volnena In bombaževa pokrivala in star papir se plačuje po visoki ceni v nI. Amalia 4 in v ulici Fontauone 25.	196
nnflbmf kondenzirano mleko (polno mleko) UVIllirill holandsko znamka „Nursia" se proda v skladišču Fratelli Soletti & C.o, Trat, ulica S. Ni col o 3.	189
V nimfam zaklje vsake vr3te po najvišjih cenah, nupujelll J. Stebel Trst, ul. Torrente 36. 175
KUPUjCin	vsa^e vrste. Jakob Margon,
nišnici).
olitario št. 21 (pri mestni bol-
120
o ulici Giorsio vosorl 18
t«rl plaeuj« volno po K 10-50 kg. Pozor na Kov. It!	188
llfMft kA|A naravno Ima na prodaj Go-vlilu ilclu riško vinarsko društvo sedaj v Prvačinl, po zmernih cenah. 138
Ko debelo samo zo preprodajalce.
Nogavice, sukanec,—pipe, milo, gumijevo rodpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, m;-e?.ice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. 2£icolo štev. 19.	62
ZDRAVNIK
M. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11-1 pop«
Trst« ulica Giulla št. 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
Trst, ulica Solitorio stru. 23
Ob priliki
se proda v ulici Solitario št. 27 vino, špirit in razne likerje. — Cene zmerne.
Trst, ulica Solitario stou. 11
Pristno brnsko blago.
Pomladna in letna sezija 1916. Dokler še v zalogi !
1 kupon 310 m dolg, popolna obleka (suknja hlače in telovnik, blago za salonske obleke, porrSnike, športne obleke, svilene kamgarn kakor tudi blago za lenske obleke
pošilja po najnižjih tovarniških cenih, reelna in solidna tvrdka
Siegel Imhof v Brnu
Uzorci brezplačno in poštnine prosto. Prednosti, ki imajo privatni odjemalci, ako naročajo direktno pri tvrdki in zalogi Siegel Imhof, so dandanes očividnejše nego li kedaj. — Vsled pravočasne nabave blaga, zanioremo nuditi še danes svojim p. n. odjemalcem bogato izbero raznega blaga. Naročila se izvršujejo točno glasom nzorcev-
Hraellslco ia posojili v Solini pri Trsta
(registrovana zadruga z neomejeno zavezo)
vabi svoje člane na
ki se vrši
dne 25. aprila 1916. ob 4. url popoldne v latiKlMrosioriH.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Potrditev računskega zaključkn za I. 1915.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
NAČELSTVO.
V slučaju nesklepčnosti, vrši se pol ure kasneje istega dne, na istem prostoru in z istim dnevnim redom, glasom § 35 zadružnih pravil drugi občni zbor, ki je sklepčen brezpogojno z vsakim Številom navzočih {članov.
ulica Barriera oeccMa št. 10.
Veliko skladišče moških in deških izgotovljenih oblek. Velika zaloga oblek po meri, po starih cenah.
m
Zaloga (a in inozemskih vin, špirita, liker« fev in razprodala na drobno in debelo
Jakob P^rhauc
Trst, Via deflle Acqu@ št. 6
(Nasproti Calid Centrale).
Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih desertnih italijanskih iii avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bursrundfcr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovac slivovec in brinjavec. Izdelki 1. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtev o in franko.
Razprodaja od po3 litra naprel.
10.000 kg se Še dobi od 10 kg naprej po K 220 kg. K. Brandt v LJubljani, Celovška cesta 32.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Cerin ak
se le preseli! in ordinira sedal
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zoAovbrez Mm PMirsaje.
UMETNI ZOBJE. ^
za trgovino in obrt
(I. r. pri v. Siabilimento Austriaco di Credito per Ccmmercio ed Industria)
Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2
se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zollergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit")
Sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje do nadaljne odredbe po 3-7570 (rentni davek plača zavod sam) kakor tudi vloge na tekoči račun po pogodbi.
Blagajna je odprta od 9-12 in od 3-5 pop.
Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne.
Podpisujte airs&riisko	posoiiE® i
Ljubljanska kreditna banka
= Podružnica v Trstu
sprejema prijave za
w
J IZ I
|0 UVJIllJJUU vi
Natančneje informacije dale u svojih uradih
Ulica Caserma St. 11. Od 9-12, 3-5.
Podpisuje avstrijsko volno posolilo 1