St 82. V Gorici, v soboto dne 22 mafca 1913 Tečaj XLI1I. fehaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. Uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane mi.Jcto..Lf..W—.;: .'w. Vs leta . . • „ 5*— V* «... »Vso; Posamične številke sta- •] nejo . . .8 vin.A Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. ¦ Telefon št. 83. ^Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v^MILv I. nadstr. na dosno. •ravništvo |\% Gosposki ulici št. 7 na levo v Goriški To in oglase je plačati --------^rca. Oglan in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov, odklanjamo vsako odgovornost. Določnost slrasfcep (K predavanju dr. Korošca v Gorici 15. marca 1913). Da bi bilo res tako na naši slovenski severni meji, kakor nam je pripovedoval v .soboto »pri jelenu« v Gorici štajerski državni in deželni poslanec dr. Korošec! M ari turi vos saluitant! to zastarelo reklo ne velja več, Slovenci napredujemo, rastemo — tako je zvenelo ipd'dvo-' rani, tako trditev je ipoda! ninogobrojnini poslušalcem dr. Korošec. V orgauizato-ričnem pogledu smo Nemce že presegli, v Kulturnem pogledu pa ž njimi uspešno konkuriramo. — Kdor ije sledil poročilom o ljudskem štetju glede na našo severno mejo, kdor je čita'1 veselja prekipevajoče članke v nemških listih, ki so s suhimi števili naznanjali nemško prodiranje, kdor sledi delovanju Siidmarike na Štajerskem in Koroškem, kdor .pozna usipehe Schul-vereina ob severni meji, ta je pač začuden vprašal samega sebe: Ali sem prav slišal? Ali je res tam spredaj dr. Korošec i'' Štajerske oni govornik, ki tako govori? Kaj torej niso resnična poročila ljudskega..štetja, kaj je bik) heilanje Nemcev neutemeljeno, kaj ne odgovarjajo istim tiste no listih naših drugače se množeče vesti, kako se krči naša severna nnsja — kaj nas je varala obrambna razstava? Dr. JlešiČevo predavanje o malem »arodu je 'preveval globok pesimizem, ki je pustil v 'poslušalcih dolgo sled. Štajerski rojak je dr. Tlešič in pravil nam je, kako silijo v ponemčevanje Slovenci sami. Njegova .sestra doma na Štajerskem se ni mogila naouditi. kako da on, profesor, svoje otroke vzeaja slovensko: ona bi jih ¦dala v nemško šolo in nemško vzgojila. vfi«';ika-l nam je t>M položai. v katerem se nahaja mal narod naš, odprl pa nam vratca k novi bodočnosti v jugoslo-vnnstvti. Dr. Korošec je ostal v svojem nredavanhi na štaterskih tleh in lepo očrta! motirebo organizacije v raznih slojih: pok kmečko streho, lepo je govoril o organizaciji žene, v hiši trgovca in obrtnika, delavca, -posla. Če bi se res tako de- lalo in če se bo res tako delalo, potem bi smeli upati, da .prične veliko obrambno delo ob severni meji, ki bo želo uspehe. Ali v teoriji je marsiikaka reč lepa! Die Botschaft hor' ich \vobl___ Ne vidimo takega dela na Štajerskem, kakoršno nam je risal dr. Korošec, ne poznamo tistih slovenskih kmetov, ki kupujejo zemljišča v Št. llju, ne vidimo napredovanja in rasti, ampak vidimo, kako se umika slovenska meja nemškemu navalu, vidimo, kako je razširjen »Štajerc« in kako ziodej-sko se krohotajo Nemci, ko beležijo svoje nove pridobitve ob severni slovenski meji. Pred desetimi leti še je bila v Špil-foldu slovenska pridiga, danes je ni treba več, in petem ni še tako daleč nazaj, ko so v onem kraju cesarja slovenski pozdravili; dandanašnji?! Lansko leto je priobčil ljubljanski »Slovenec« zanimivo črto o žalostnih razmerah v obmejni cerkvi. Do leta 1912. so bile v Gmureku ob slovensko-nemški meji na Štajerskem v ta mošnji cerkvi slovenske pridige. Ali namesto slovenskega župnika je prišel Nemec in odpravil slovenske pridige, seveda 7. dovoljenjem graškega škofa. Krog tisoč Slovencev je prosilo za 'slovenske pridige in kaplan je Slovenec ;pa zaman: niso bili uslišani. Kaj le se godi v duši slovenskega kmečkega človeka, ako vidi, kako mu podijo materinščino celo iz cerkve: opeša in kmalu ho Cmurek čisto nemški. Vprašali bi dr. Korošca: Ali se je kdo zganil, da bi 'bil varoval ta em.ureški košček slovenstva pred zatonom? Če ne velja več »morituri vos salutant,« če napredujemo in rastemo! Tačas, ko so ustanovili »Slovensko stražo«, so v svojem »Narodnoobramb-nem vestniku« polagali glavno moč na organizacijo; klicali so po dostopu do mla-¦uine potom organizacije. Na to so devali večjo važnost nego na šolo. Da, glede šole so rekli, da ne vidijo rešitve obmejnih Slovencev v tem, da bi jim ustanavljali šole, ampak mladinska društva so hoteli na strogo katoliškem temelju; ta so priglasili za svoj ideal. Ni čudno potem, če je na sobotnem predavanju tudi dr. Korošec odpravil šolo precej na kratko, pospevši se do nezaslišane trditve: da nemška šola ne g e ,r m a n i z i r a. Nemci umi 'bodo hvaležni za to trditev; mi pa pravimo, da je potrebna šola in organizacija. Ali možje, ki so napisali prvo številko »Narodnoobrambnega vestnika«, .s ;> povedali tudi, da jim gre v gilavnem za to, da bodo varovali vero ob meji. V ta namen treba društev na strogo katoliškem temelju, društev, naperjenih proti prodi rajočemu protestantizmu. Nemec, ¦kadar presadi Slovencu mejo, hoče biti gotov svojega uspeha: naseljenec je Nemec in nemški vernik, to bo držalo. Nekdo, ki je slišal obe predavanji, dr. Ilešičevo in dr. Koroščevo, je rekel: Jezen sem bil na dr. Ilešiča, ker primorski Slovenci, ki res napredujemo, pač neradi poslušamo tako pesimistično potreseno predavanje o našem narodu, toda sedaj, ko sem slišal dr. Korošca, moram reči, kako bolje je name vplival končno dr. Ile-šičev govor in kako je prazno izvenelo dr. Koroščevo hvalisanje štajerskega napredovanja in raščenja. To uspava, to ne navdušuje, ker-oie sloni na trdnih realnih tleh, ampak se suče v neresnici in negotovem svetu problemov; ljubše mi je, kdor mi pove resnico, pa Če je še tako bridka, vsaj vem, pri čem sem in kaj je storiti. Te naj se drži tudi dr. Korošec, če pride še kdaj med nas predavat. Mi verujemo v bodočnost slovenskega naroda — ker verujemo v bodočnost Jugoslovansrva. POTAPENKO: Generalova hci. Prevel: A. M. (Dalje.) Hivrja je bila zelo razburjena. Prihod generala je bil zanjo neizrekljivo važen dogodek: ona, kakor tudi Manjička, je videla v vsem tem globoko dramo. Odšli sta domov. Ko pa je Zinajida Petrovna zvedela, kaj se je zgodilo, se je vsa vznemirila. »Sem bo prišel, gotovo, pri nas pa tak nered! A M bi obrisala prah s stolov, Mivria? Ah, Manjička, ali se ne boš pre-¦oblekla? Saj ga vendar me smeva pričakovati v tej obleki. On je vendar iz višjih slojev... General... Pomisli vendar!...« Maniička se je nasmehnila trpko in giedala, kako se je mati vsa vznemirila, in premišMevala je, kako čudna je ta materina glava. Ona vendar pozna »godbo o Klavdiji Antonovni, ve, da je general z njo izgubil vse, pa misli na take malenkosti. Ona tpač misli, da imajo vsi tako lahko srce, kakor ona sama, iin da bo ta starec, ki je izgubil hčer, svojo zadnjo uteho v življenju, predvsem pazil na njuno toaleto, teir da ga bo motil prah na stolih. In glej, že se lepotici, pričakujoč odličnega gosta, muči se s svojimi lasmi 'in izbira robec za na glavo, — temnejšega, ker je v;deti to primernejše. Ni ji pa prišlo v misli, da ne pride pred njo general, niti odlična oseba iz višjih slojev, marveč nesrečen starec — potrt, uničen, izgubivši zadnjo uteho v življenju. Tudi Manjička je bila vznemirjena in ga je pričakovala, toda to je bilo vse drugačno čuvstvo. Vedela je, da se bo raz-govarjala s starcem, in mu morda odkrila tudi tajnost Klavdije Antonovne. Brez -dvoma se mu bo zdelo njeno postopanje nejasno in mogel si ga bo razložiti le kot brez umnost, dočim je njej, Manjički, jasno, da je Klavdija Anitonovna postopala logično in da drugače sploh ni mogla postopati. Obedovali sta. Zinajida Petrovna je bila tudi zdaj razburjena. Zakaj mogel bi priti baš ta čas, najti jih pri kosilu, in njuno posodje je tako navadno in grdo, pa tudi inaipizmi prit ima luknjo na najbolj vidnem mestu. To je pravi škandal. umorjen. Morilec je Grk Aleksander Schinas. V sredo je pretresla svet vest, da je bil umorjen grški kralj Jurij, in sicer v Solunu popoludne okoli 5l/2, ko se je vračal v spremstvu svojega adjutanta iz palače svojega sina princa Nikolaja. Morilec se je skril za oglom ceste riadži Lazar. Ko je šel kralj preko imenovane ceste, je ustrelil nenadoma nanj morilec iz bližine dveh korakov. Dva orožnika, ki sta sledila kralju, sta se vrgla razkačena na atentatorja in ga aretirala, ne da bi «e kaj branil. Pri prvem strelu je hotel kraljev spremljevalec ustreliti, a morilec je pričel takoj nanj streljati. K sreči ie strel odpo- vedal. Ko je spremljevalec videl, da je atentator aretiran, se je obrnil h kralju v nadi, da ni zadet. A kralj se je med tem že zgrudil pred trgovino nekega trgovca nezavesten na tla. Trgovec je takoj priskočil !i kralju, ki ni zinil besedice in ga skušal dvigniti. Na trotoarju .ni bilo nobenih sledov krvi. Kralja so odpeljali vojaki v bolnišnico. Morilca je policija takoj preiskala .in našla pri njem več patron. Na vprašanje policije je morilec vedno odgovarjal: »Saj imate sodnijo! Tam bom odgovarjal!« Ker policija le ni hotela 'Odnehati, je odgovoril: ^Peljite me na komisar i jat, da me množica ne masakirira!« Prepeljali so ga nato v resnici takoj na policijski komisarijat, kjer je izjavil, da se piše Schinas. Živel je v tujini in se je po padcu Soluna vrnil v Solun. Morilec Schinas je Grk in degeneriran človek. »Agence Havas« poroča iz Soluna: Atentat na grškega kralja se je'izvršil ob 5 popoldne. Kralj se je nahajal v spremstvu svojega adjutanta. Morilec je Grk in se piše Schinas. Sicer je degeneriran človek. Atentator je okolu 40 let star. Odklanja odločno vsako izjavo o motivu umora. Izjavlja, da se piše Schinas, da je so-! cijalisf. Po obnašanju se zdi, da ni popol-| noma normalen in da si ne more biti v I s vesti posledic svojega dejanja. I Neposredno po atentatu je izbruhnila | v Solunu velika panika. Ljudje so kričali j po ulicah: »Turki in Židi so umorili kralja!« Prišlo je do krvavih spopadov, pri 1 katerih je bilo 12 Turkov in Židov ubitih, ( mnogo pa lahko ali težko ranjenih. Šele | vojaštvo je napravilo mir in red in po-' mirilo občinstvo, češ da je morilec žalibog Grk. »Jaz ne bi imeia trada, da bi prišel baš zdaj; sicer je to nepristojno, —«je trdila, ozrla se iskozi okno in vzkliknila tisti hip preplašeno: »Ah, sta že tu!... Oče Semjon in on!... Moj Bog! Hivrja, pospravi brž z mize, kako revno je vse to!...« In Hivrtja se je gotovo bala pravtako. Tudi njej se je zdelo, da se ne spodobi, da bi bilo to navadno posodje pred generalom. Prišlo ji je celo na um, da bi odpeljala gosta najpreje v šolsko sobo, ako ne bi mogla pospraviti pravočasno. No, gosta sta se bližala počasi, m soba je bila pripravljena preje. Petrovna je s strahom gledala Manjičkino obleko, ki ni bila baš izhorna. ZaČuli so se koraki, gosta sta vstopila. Oče Semjon je postal na pragu, ter se prekrižal pred ikeno; njegov vzgled je posnemal tudi starec. »Dovolite, da vas seznanim,« je spregovoril oče. ;>To je general Anton Niko-lajevič Porh,jvski, oče Klavdije Antonovne; ta je naša učiteljica, Marja Vladimi-rovna, ta pa je njena mati...« Starec se je nalahko poklonil damama in sedel molče na ponudeni mu stol. Kralj Jurij I. Kralj Jurij I. se je rodi! dne 24. decembra 1845 v Kodanju (Kopenhagen) kot drugi sin danskega kralja Kristijana IX. in naslednik grškega kralja Otona, ki se je moral 1. 1862. za časa revolucije odpovedati prestolu. Dne 30. marca 1863. ga je grška narodna skupščina enoglasno izvolila za Manjička se je pozorno zagledala v njegov obraz. V potezah je bila podobnost s Klavdijo Antonov.no. Obraz je bil bled, topa bolest se je izražala na njem. Dolga siva brada mu je dajala podobo starca meniha, ki živi puščavmiško življenje. »Jaz sem vaju vznemiril, mes dames..." Prosim, oprostite!« «je spregovoril z naravnim moškim glasom, počasi izgovarjajoč besede. »Nasprotno... Zelo nama je prijetno!« je odvrnila hitro Zinajida Petrovna s prirojeno, .izbrano spoštljivo in se pripravljala, da pove še par ljubeznivih besed, toda Maniička jo je pogledala tako estro, da je umolknila takoj. Manjička se je bala, da blekne kako brezmerno neumnost. »Prišel sem, da pogledam njeno bivališče,« je spregovoril starec, ozrl se po sobi in zavzdihnil težko. »Kadar človek izgubi tisto, česar ni anal ceniti, spoštuje potem, ko je že prekasno, vsako malenkost ...« Vzdihnil je zopet in obmolknil. In vsi so molčali in vsem je bilo težko. »Torej je tukajle umrla?« je vprašal slaireB po dolgem molku. Pond^.K,4.marca >pretoi Ob 4 uri pop, predstava za p tujce in družine s popolnim večernim vsporedom. Ob 8 uri zvečer gala-prfdatava. Zrni raj nov vspored. kralja in 30. oktobra 1863. je imel že slavnosten vhod v Atene. L. 1867. se Je poročil z rusko veliko kneginjo Olgo, s katero je imel 8 otrok: Konstantina, Jurija, Aleksandro, Nikolaja, Marijo, Olgo, Andreja in Krištofa. Novi krati Konstantin XII. Novi grški kralj Konstantin, ki se je izredno odlikoval v sedanji vojni je bil rojen leta 1868 in je tedaj star 45 'let. Zasedel bo prestol kot Konstantni XII. in se tako neposredno priključil zadnjemu bizantinskemu cesarju Konstantinu XI. Povsodi je napravila smrt grškega kralja Jurija globok utis, pred vsem na Balkanu v Balkanski zvezi in na vseh evropskih dvorih. Morilec Aleksander Schinas. Dosedanje poizvedbe o atentatorju Aleksandru Schinasu so dognale, da je morilec degeneriran človek, zavržen od svoje rodbine in velik nevrastenik. Svoje-časno je študiral medicino na atenskem vseučilišču. Bil je .navdušen socijalist in je vedno oznanjal, da pride kmalu do popolne enakosti med človeštvom. Živel je v veliki bedi. Pred dvema iletoma se je hotel obrniti do kralja s' prošnjo za denarno podporo, a kraljev adjutant. ga je surovo 7.avrafl, te ga le še sedaj žalostilo. Zakaj je .pravzaprav kralia umoril, noče podati nobene izpovedi. IziavJja, da je bil prepričan, da se mu bliža smrt. vsled česar le hotel drago mlačaiti svoje živlienie. V žepu je imel svoi životopis in pristavljeno opazko, nai se objavi. Oni žuroalisti, ki tega ne bi hoteli storiti, naj bodo prekleti. Naglasa, da roma nobenih sokrivcev. Prihod novega kralja v Atene. Atene 20. Kralj Konstantin je dospel danes ob 8 zjutraj semkaj z avtomobilom. Kljub temu, da je občinstvo zvedelo o prihodu šele o polnoči, se je zbrala velikanska množica liudstva. ki je novega kralia spoštljivo sprdela. Kralja je pri prihodu sprejel ves kabinet. Slovnostna zaprisega novega grškega kralia. Atene 21. Danes dopoldne ob 10.30 se jep odal krali Konstantin v spremstvu prestolonaslednika Jurija in .princa Aleksandra v zbornico, da slovesno priseže na ustavo. Ko je metropolit opravil predpisano molitev, ?e prečita! prisežno formulo, katero (je kralj .ponovi m konečno tudi podpisal. Ministri in .si navzoči poslanci so priredili kralju, viharne ovacije. Ko se je kralj vračal v svoj jrrad, ga ie po ulicah pozdravljala velikanska množica s klici: Živel kralj! »Da, prav na tej postelji!« je rekla fTivrja, In glas ji je bil poln milobe in turobnega sočutja. »Prav na tej posteljji je umrla, pred mojhni očmi, ljubljenka moja...« Starec je poeledal rfivrjo. »Vi ste bili pri njej v zadnjem času?« »o je vprašal. »Ne samo v zadnjem času, marveč ves čas... Na mojih rokah je umrla!.. Spominjam se njenih zadnjih besed: »Vse prosim, -naj mi odpuste,« je rekla, »in tudi jaz odpuščam vsem!..« To so bile njene zadnie besede...« Starec je zavzdihnil zopet, posedel še nekoliko m vstal nato. , »Oprostite, prosim vas... Vznemiril sem vas, mes dames!...« je rekel ter $e obrniJ proti vratom. »Dovolite, -prosim, da govorim z vami!« je spregovorila Mairja Vladfmirovna z drhtečim., razburjenim glasom. Bila je' straišno razburjena, čuteč, da je na vsak način dolžna, da govora z njim. (^i Jo je pogledal vprašujoče, potem pa je sklonil glavo in rekel: »Na usta), gospodična!« »Jaz M želela.,. da govorim samo z vami...« Morilec Schinas izročen sodni}!. Solun 21. (Kor.) Atentatorja Aleksandra ochinasa so izročili včeraj vojaški kazenski sodniji, ker obstoji v Solunu še vedno obsedno stanje. Kral}a pokopljejo v Atenah. Pod predsedstvom namestniškega podpredsednika grofa Attemsa je zborovala v Trstu od 13.—17. t. m. komisija za uravnavo vodnih tokov v Goriško-Gradiš-čanski; to je uravnava Soče, Tera, Idrije, Vipave in dotokov, kakor jo vsebuje deželni zakon z dne 26. julija 1912. Troškov za uravnavo je proračunjenih enajst milijonov kron. V komisiji so zastopniki poljedelskega ministerstva, iministerstva za javna dela, funkcijonarji namestništva in člani goriškega deželnega odbora. Ta komisija si je tudi ogledala na liou mesta že zapo-četo delo. V seji 17. t. m. je storjenih več sklepov, nanašajočih se na uravnavna dela. Potem je tli sestavljen in odobren program del, ki se imajo izvršiti do konca septembra letos. Določenih je do Konca septembra uravnavnih del za • svoto 350.000 kron. Med temi den' treba omeniti posebno deta pri Soči pri Ladrih, piri I. ib usnjem, pri Marcorini in dalje uravnava Bele in Idrije. . Meseca oktobra se izopet snide komisija, da doJoči dela za daljnih šest mesecev. Ali dela, določena lani v oktobru za dobo do konca marca i. L, še zdaleka niso cotova. ne.ka.tera niso niti začeta^ Del je bilo do'očenih za svoto 323.000 K- Nekaj se dela in gre delo dobro izpod rok, toda dokler se ta dela, že započeta. ne izvršijo in ne prično že določena v oktobru lani, pač ne morejo priti še in pri tem zlorabljali So-kolstvo? Še dan pred voMitvijo ste se hoteli vezati 'z Lahi z Liberalno listo, samo da bi nas vrgli!! Rribijem, da Vas je silila v to le pohlepnost po časti ne pa občni narodni in gospodarski interesi! Dokaz za je obvestil o njeni smrti Moro- 70V?« »Vi vesite to? Da, on je bil tako dober... Dobil sem ponočilo- v Varšavo... Že nekoliko let sem upokojen, tam sem imel opravke... Žena pri je umrla.. .od žalasti, seveda... Jaz potujem od mesta do mesta brez vsakega smotra... Vi ste mi hoteli povedati nekaj, kar se tiče moje nesrečne hčere? ...« »Najpreje to, da vaša hči ni.bila nesrečna ...« »To je vaše mnenje, gospodična? Ne boni se prerekal,« je pripomnil general s hladno spoštlijivostjo. »To je moje mnenje, toda tudi njeno, vaše hčere...« »Ali site jo poznaii? Vi ste govovili z njo 7 Tu vi mi morete 'povedati, kaj je mislila, kako ije tolmačila svoje postopanje?« Je vprašal starec živo. Manjička je odkimala zanikajoče z glavo. »Ne; jarz sem prišla sem nekaj >ine-st-cev po njeni smrti,« Na generalovem obrazu se je pokazalo razočara/nje, »Da... A vi »te rekli... Mislil sem... Zmotil sem se. Ti ljudje — duhovnik in ske matere sin, volil proti Vam za laškega kandidata? Slovenci smo imeli z Vašim bratom sjdem starešin in Lahi ie pet!! Koliko mož pa je zastopalo pri sejah slovenske interese? Ali je/to narodno delo;"glasovati pri sejah proti svojim slovenskim kolegom! Gospodje Kodermaci et. comp,, govorite!! Razjasnite nam, če smo v zmoiti. Potem preklicema vse to! V izasmeh-Ijivem tonu nas naizlvate »veliki narodnjaki«. Da, mi še nismo zatajili svoje narodnosti nikjer in n i k d a r n i it i n i s m o s r a m o it i I i slovenskega naroda, pač pa smo vselej in v s i k d a r zastopali naše narodne interese! Ali ste vi drugi tudi? Aili se spominjate, ko je prea dverni leti imel g. vikairij iz Fo-jane mašo v Neblem, n a k a k način je sramotil pašo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda! Isto družbo, katera vzdržuje v Krminu boli potrebno . narodno šolo, katera je iv ponos vsem onim Bricem katerim tli še kakšna iskrica ljubezni do svojega milega slovenskega naroda. Ako napadate družbo ste gotovo nasprotni tudi naši krminski slovenski šoli! Ali pa Vas ni israrn? Ali se ne sramujete tako v blato teptati svoj materni jezik? Sramujte se, vi vsi, ki tej šoli nasprotujete! Ali Vam je še v spominu dogodek, kateri se je odigral leta 1907. na Križadi, ko se je *.'¦• . ^^^J^^J^jM-S^) .mu2Skjw se za-tujimi narodi v marsičem, ^rrtfte^iiift *^lša lirf tem na podporo vseh .pravih rodoljubov.. t; ¦ * '';-------------------------------- Občnega zbora Muzejskega društva za Goriško, ki se je vrSil 10. t. m. pri Zlatem Jelenu, se je udeležilo precejšnje levilo članov. Za to važno društvo se kaže vedno več zanimanja in Vrkratkem bo lahko pokazalo v Narodnem muzeju, da so se tudi^š^edni^ie.J^h^oJ^sali f"s:mi narodi "v maršiSbfti? 'Vrštito***^ gosp. profesor Gvaiz, je pozdravil vse navzoče, želeč, .naj bi pristopilo društvu kolikor mogoče dosti članov ter mu pri-, pomoglo, da čim prej in kar najdostojneje clvori Narodni muzej. S toplimi bese*damf se je spominjal pokojnega cesarskega svetnika Vodopivea, ki je bil jako vnet za društvo in katerega je poklical Večni prvega izmed čianov Muzejskega društva k sebi. Vsi zborovalci so vstali s sedežev, da počaste s tem pokojnikov spomin. Gosp. tajnik je poročat o »stanju društva. Izstopila sta 2 člana, ker sta se izselila iz Gorice, 1 je umrl, na novo sta pristopila.2: vseh članov je sedaj 70. Odbor je praiv pridno zboroval. Obrnil se je pismeno do različnih gospodov, naj prispevajo kaj iz svojih zbirk za .naš muzej. Vložil je tudi prošnjo za podporo in stanovanje na deželni odbor, a dozdaj ta ni še rešil prošnje. Iz blagaijnikovega poročila se spozna, da je stanje blagajne sicer skromno, a povoljno. Velikih stroškov društvo dozdaj ni imelo, zato je ostala skoro vsa članarina nedotaknjena. Važno je • poročilo društvenega gospodarja. Preteklo leto je prispevalo za muzej okrog 700 strank do 7000 predmetov. Največ, je daroval gosp. učitelj Josip Balič z Vrha sv. Mihaela, kj je*, poslal društvu 29 darov, v katerih, so i>'.!c prav redke in zanimive stvari. Krasno zbirko narodnih stvari je podaril gosp. TomaŽ ftinspieler, c. kr. sodni svetnik v I iubljani. Lepo zbirko slik je poklonil g. uadučitelj v p. Stres v Gorici. Po večkrat sta se spomnila društva z darovi gg. E. Prinčič, nadučitelj v Pevmi in VI. Koiršič, . učitelj v Šolskem Domu. Nabral pa je za društvo največ g. Josip Prijatelj, c. kr. vadniški učitelj v Gorici, kojemu sta prav pridno pomagala vrla gg. Josip Gruntar in Hrane Gruntar iz Kobarida. Prav marljivo sta nabirala tudi g. Peter Jejčič, krojaški mojster v Šmarji in g. Leopold Brezigar; slikar v Plaveh. Občni zbor izreče vsem gospodom, ki so se trudili za iprospeh Narodnega muzeja, najsrčnejšo zahvalo, proseč jih, naj ostanejo sotrudniki tudi v ! odoče. ' Mnogo stvari bodo dali še razni gospodje. Gosp. Ignacij Gruntar, c. kr. notar v Ribnici, ki je bil najboljši prijatelj pokojnega S;mona Gregorčiča, je obljubil -muzeju rokopise in pisma pesnikova, g. Andrej Lasič. c. kr. okrajni šolski nadzornik v Tolminu pa zibelko, v kateri se je zibal Gregorčič. Ker se je nabralo že toliko stvarij, sklenil je občni zbor, da najame za sedaj majhno stanovanje v Gosposki uVci št. 3, kjer bo mogoče obširno zbirko osnažiti, urediti in pripraviti za razstavo. Upamo, da dobi med tem društvo kako podporo in bo kmalu lahko otvorilo Narodni muzej. Prosimo pa vse rodoljube, ki so obljubili .za muzej kaj prispevkov, naj nam dotične. predmete kmalu pošljejo. 'Iudi do drugih,,ki imajo kaj zanimivega, se obračamo s prošnjo, naj podare te Slovensko bralno, in podporno društvo v sprejme to nalogo, ali najpVej-' imenu zbora g. dr. Madvefe' še &9tane bodoči društveni Ko pa g. doktor ostaja prisvoji zahvali se imu g. rHrovatin y'w društvenikov za dosedanje nje-^______ vanje, proseč ga, da ostane itudi v bodoče naklonjen društvu,'iter pozove zbor, da, mu zakliče srčni: Živio, Slava! čemur se ge zbor z (navdušenjem odzval:-^« to. je g. Hrovatin prečkal listo nasvetovanih v ¦odbor, kakor smo jo že priobčili! »rosi v . da naj sdsednik, sklepni, >riu!yšeh delo- k Na kratko smo že omenili, da se je vršil v nedeljo občni zbor Slov. 'bralnega in podpornega društva. Kakor vsako leto podaijemio tudi o letošnjem občnem zboru obširneje poročilo. Gasp. predsednik dr. P.. Medvešček Je. otvoril zborovanje okoli 11. ure predip. -- Pozdravil je v lepi, krepki besedi zbrane društvenilke, .zahvaljujoč se iskreno ,na vdeležbi. Povdarjal je ipale-g.dpu-ziga zanimivega korist tega prepotreb-' nega društva, ki je izvzemši '»Čitalnice« najstarejše slov. društvo v Gorici -tfu* imenoval zapisnikarjem občnega zbora g. Ant. Kacafura. Preidoč k prvi -točki dnevnega reda je povabil ig. 'tajnika Ivana Bano. da poda letno poročilo odbora.- G. 'tajnik na to poroča, da je bil zadnji letni občni'zbor dne 24. marca 1912. — Izvoljen je bil ^predsednikom g. P. Medvešček. Odbor je imel 11 sej, v kojih-so se reševale društvene zadeve. Začetkom .1. 1912 je bilo vseh podporničarjev 238; tekom leta prirasttlo 89, vseh skupaj 327. Ker pa je izstopilo med telom 98, ostalo še 229. — V teku 'leta sta »umrla člana: Mihael "Leban in Ivan Mozetič. Naj počivata, v miru in blag jima spomin! Bralničarjev jo štelo društvo 38, podpirateljev šest in eden častni član. — Društvo je naročeno na več časnikov ter ima bogato (knjižnico. Obč. zbor je poročilo soglasno sprejel. K drugi točki dnev. reda je povabil g. predsednik denarničarja 'g. Tv. 'Kendo, da naj poroča o računu ,z'a 1 19t'2. — Gosp! de-narničar pripomni: Ker iirrtajo gg. člani tiskane račune pred seboj, iki so jih pregledovale! računov že pregledali in potrdili, torej ne bom istih čital postavko za postavko, marveč prosim m. društveni-,kc, dij me vprašajo pojasnila pri postavkah' računov* koja jim morda niso jasna. -¦- Zbor,je temu pritrdil. Oglasil se je na to g. razsodnik .los. Hrovatin ter .prosil pojasnila pri nekaterih postavkah. G. de-narničar je vse tozadevne izdatke natanko pojasnil, :le .ak nalaga novemu odboru. rt» no svoii previdnosti glede Časnikov in kniior za knjižnico potrebno ukrene. — 7fo'v iie socrlasno. ta ipredloe Sprejel. Pri zadnli točki: »Volitev«, povzame br-sedo tr. predsednik ter naznani vže naprti. 4a mu vstad raznih druzih oprav-Vnv r»i TrocoSe več snreieti v bodoče pred-st^niškesa mesta. Mesto njega pa predlaga v izvolitev mladega, smrotneca in ^krbnpKTfi «. dr. VladrnVira Orla. odvet. •Vhnr|inilP!nfa v pisarni g. idr. Novaka, ka-W tudi vse na volilni listi zaznamovane n •Kfrnikp, namestnike, pregledoval« e rakunov In razsodnike, vabeč p. .Tos. IRrova • tiua, da jih zboru prečita. O. Hrovatin Občni zbor SMaditta živil v Gorici. Preteklo nedeljo 16..-t. m. se jevršil v brzovoznem skladišču c. kr. drž. železnic občni zbor te železničarske zadruge. Zanimanje je bilo med člani zelo veliko, zlasti z oziram na dejstvo, da so do-sedaj gospodarili v tej zadrugi nemški nacijonalci in nemški socijalni demo-Rratje. -Krožile so med železničarji tudi vesti, da je gospodarstvo precej pomanjkljivo ter da se vrše ra^ne nerednosti v škodo članov. No, tudi občni zbor ni prinesel tozadevno doVolj jasnosti.. Iz rač. zaključka posnamemo, da je imela zadruga v pretečenem letu okrog 1 milijon kron prometa. Bilanca konča s 1351 K čistega dobička, ki pa ije z ozirom na ogromen prounet naravnost neznaten, a bi se še zmanjšal, ako bi bile postavke točno navedene. Sp.ob je cel računski zak^uček tako konfuzen, da se posamezne postavke ne dajo prekontrahrati. Vnela se je zara-rtitejra na občnem zboru precej ostra debata, a klhib temu se je ta računski sklep odobril ter se je podelil načelstvu abso-ititorii. Pri nato vršečlh se volitvah so bili izvoljeni v načels-tvo soc. demokrati: "Scbwairz. rfoma. BirtiČ in Kremžar.s 379 glasovi, slovenski kaididatie so dobili 339; ne,m?ik' nnoitonaJc? pa 27 srlasov. Sološno /?vfr5evanie med železničarji n*> prav;. dn iso socHal. demokrati nobi-r-iM nnoblastila v imenu narodnih želez-T!''2a«-'ev ter na ta način spravili svoje kn)nd''r^fe v nnčelstvo. A-li reis? Osupne na naravnost sramotno Šte-vilo orV.^ov nmiški-b «ac%na1cev. Hudo-nni.šne/i praviio. da bi morali iti kot 27. regiment v Ljubliano. — b — Denundacije. Nekoliko slovenskih (književnikov se je začelo zanimati za vprašanje, ali ni v življenskem interesu Slovencev, da se njih jezik vedno bolj približuje hrvatskemu. Zgodilo se je to ob času, ko še nikdo ni sanjal o kalkih balkanskih zmagah. To je tako razkačilo izdajatelja Napredne misli, praškega kričača Rostdharja, da je napisal v edinem nemško pisanem slovanskem listu Avstrije, praški .»Union«, dva članka, v katerima robni proti vsem onim, ki so pristaši takozvanega novoilirskega giba-uia, ki stremi za .približevanjem slovenščine hrvatskemu jeziku. Ros-tohar je ne-iv.pre^n možakar, med Sovenci edini avstrijski patriot, ki bo Slovenijo še ubranil strašne ikuge ilirstva. Ne pozabljamo ¦ tudi, da -je ta Rostohar oni junak, ki se je drznil v svoji Napredmi misli se zavzemati -za Albanijo in proti Srbom. Čudno samo, da zunanje ministerstvo ni poslal« gospoda Rostoharja na albanski kongres v Trst, tam bi bil na vsak način v družbi, ki bi hila njega v polni meri vredna*. Za te svoje albanske simpatije ije mož že dobil od slovenskega časopisja tako lekcijo, ki mu bode na vsak način ostala v spominu celo žlvlienje. Pa praškemu »učeiriaku« 5e ni zado-stovaila >ta blamaža v slovenski javnosti. Segel ie k oro3iu, ki je najgnusneiše, k demmciiaciji. Očital je VoŠn^akn, Ilešiču in — Ušeinčniku. da so oni ustvarili novo-PirsiVo igibanje, ki ima bojda naravnost izdajalske smotre. ; Avstrija birazpadJa, ako se bi slovenščina vedno bolj približevala hrvatskemu jeziku,!''ako 'bi Slovenci -začeli pisati hrvatske knjige. S prstom ka*e na -te tri može in na novorliirstvo, ki so ga (OpMicali-v živiMenje >tuiji vplivi«. Ti wvenavsfr ^ski ^tuii vplivi« so krivi, da se š;ri po slovenskih deželah kuga ilirstva. M ie *io mnenhi g. Rotstoharia avstrijski državi v no>«mibo..AvstrHa naj pazi; da ji ne. nastane Skoda iiz tega. kar snujejo no-voilirci. .Tako 'kliče fe. Rostohar naravnost državnega prasvdniikana pomoč proti vsi- : ¦ijivhn iiovoiliircem, teiin grdim slovenskimi renegatom', kakor Jih" imenufe praSki laži-učenjak,. Trditi sm,emo, da so ,V , slovenske«! časopisju,.neredko besneli najhujši, žurna-listični boji,_ pa vendar se še ni spozabil kak.kulturni' delavecrtafto dalefi, da/bi se v boju proti, svojim nasprotnikom posluževal denunciacije, ki je izvita povsem iz. trte in ima sarnio ta namen, da bi se avtor članka prikupi! na Dunaju. V članku imenovani gospodje bodo že sami odgovorili na natolcevanja, s katerimi jih je počastil g. Rostohar. Čudimo se samo, da je tako resnoben list, kakoršen je praška -»Union« sprejela tako denuncijantsko zmašilo, ki more ugledu .lista edinole .silno škodovati. Obžalovali bi/samo slovensko javnost, ako bi se rari nas udomačile -take žurnalisitične šejre, ki na vsak način niso v prilog moralnemu in zdravemu aavnemu življenju. Slovenska mladina, ki študira v Pragi, si nai b.ližje pogleda 'tega moža, »ki se ji en vsHnije kot učitelj in moralist. Tak čin, kakonsen je članek v »Union«, mora izbrisati iz mladih duš še oni preostanek nekdanjih simpatij ki jih še ima izza časa, ko še ni bil privatni docent in ko je Še *'-mel več zdrave pameti. Praška vsetrei-liščna mUvlina nai ne posluša te&a krivega nroroka, ki je padel na nivo navadnega denuncijanta. Prepričani smo-,, da se bo praska vseučiliščma mladina popotoorm osvobodila Rostoharjevega. pogubnega vpliva. Z najčistejšimi namerami in mislimi so nekateri slovenski književniki se posvečali veliki ideji hrvatsko-sfovenskega kulturnega edinstva. Rostohar bi želel to idejo oskruniti, očitajoč jim, da Le njih po-čenjanje opasno državnemu obstoju. Smeh nas prime. Hrvatski uradni, jezik v Primorau je torej državi nevaren in ko hi se ga posluževali Slovenci, bi bil konec Avstrije! Rostohar je storil nekaj, kar ni storil izza Dežmanih časov noben Slovenec, niti ne inaši najhujši narodni nasprotniki. Srčna hvala mu za to. Krinka je pandla z obraza. Sedaj je prilika, da spozna tega junaka jugoslovanska javnost Naš'»n hrvatskim bratom smo pa dolžn*, da damo praškemu žurnalkstu odgovor, ki ga zasluži. Nadaljevanje vome na Balkanu. Mali Bardanjol padel? Praga, 20. iinarca, »Narodni Politika« poroča, da so Srbi zavzeli Mali Bardanjol pred Skadrum. Poveljnik Ibrahim Talaat. je baje padel. Skader -gori. O aferi »Skodre«. Reka, 20. marca. Kapitan Blažič od »Skodre« pripoveduje: Ko smo došli v Sv. Ivan in hoteli naše blago izkrcati, nas ie pristaniški poveljjnik in črnogorski vojaški poveljnik pozval, da pomagaano pri vkrcevanju srbskih (čet iz štirih g-rŠkili transportnih ladij. Blažič je izjavil, da po mednarodnem pravu v to ni dolžan. Nato so mu Črnogorci zapreti!!, da ga ustrele, in se je moral udati. »Skodra« je začeia izkircevaiti srbske vojake iz enega parnika, kar pridrvi »Hamidie«. Dve ladji je turška križanka potopila. »Hamidie« je nait-o odplula. Zdaj je hotel Blažič svoje blago izkrcati, toda pristaniški in vojaški poveljnik sta izjavila, da so vsi častniki aretirani, češ, da so avstrijski špioni, ki so ^gsašfi/ prišli h vohunit, kaj ;^Črnogorci v Medni, počenjajo, tfa iladfc) iso" stopili ¦Smogorski Častniki in prevali nad njo poveljstvo. Zraven vsakega pomorščaka se je postavil, Črnogorec .z revolverjem. Kar .se čuje-signal, da se je »Haihidie« zope^pojavila. Čfinogorči so avstrijsko ladjo Jaitro za-pustili. »Skadra« }e nato odplulav JJlčraj, kjer so Črnogorci kapitana z revolverjem prisilili, da je podpisa! nek .reverz. , Avstrija in Črnagora. . Med Avstrijo in Črnogoro iso nastaile velike ;napeJtosti. Nemško časopisje toriči na črnogoro, -divjo gonjo je pričelo proti njej^ s amo d a b i s e ustav i lo % a v-zetje Skaidira! — Ti nemški listi vedo, da je v Skado-iu zažganih več poslopij avstroogrskih podanikov, konzularnih poslopji, en samositan itd. Potem poročajo, da ije umorjen katoliški duhovnik Paiič v Djakovici in iz dogodkov »Skodre« na^-pravlJ?**o cele iromane — radi vsega tega zahteva Avstrija zadoščenje od črne* gore. Avstrijski {poslanik v Getitrju je že dobil tozadevni nalog. .— D je.t avstrijske moirna 'i ce je o.dplul. iz P ulj a tje dol ob kraje nemira. Italija zavzetje Skadra ne namerava preprečiti. . Rim. — Italijanska vlada nima še nobenega obvestila o tem, je bilo li v Ska-dru res osem laških redovnic vsled bom-bardementa ubitih. Italija je črnogorsko vlado v zelo prijateljski obliki opomnila, naj se obstreljevanje vrši v kolikor mogoče humanni obliki, obstreljevanja samega pa Črnigori ne more nihče zabraniti. IUalija ne prepreči, da Črnagora Ska-der osvoji, ker ve, da se bosta črnagora in Srbija sklepu velesil pokorili, ampak hoče pojasniti le glede svojih podanikov v obleganem mestu. Obstreljevanje Skadra. Sarajeva >• Srbska Rječ« poroča iz Skadra, da so pi:čeli Srb; iz težkih topov streljati na Skader. IMmck obstreljevanja je strašen. Sm.uier gori. W.000 srbskih vo-iak'.'V, ki jim kralj Ms-laj poveljuje, :e pripravljenih, da mesto napade, ki Se ne more več dol" ) držati. Preiirana afera »Skodre«.. - Reka, 21. marca. Hrvaški pomorski krogi izjavljajo, da je poveljnik »Skodre«? svoj slučaj v Medui hudo pretiraval. '>Skodra« ni nobenih srbskih transportov prepeljavala, ker je medtem »Hamidie« začela pristanišče obstreljevati. Zahtevalo se je od njega s silo, le d a r e Š u j e v o -j a k e, ki so padli v morje, za kar so pa Črnogorci po mednarodnem pravu bili opravičeni. En sam črnogorski orožnik je pomolil revolver strojevodji pod nos, drugim se pa ni tako pretilo, niti kapitanu Rlažiču. Odpliri je brez težav. Tudi cficiema izpoved kapitana je veliko milejša nego so bila prvotna poročila. Česa se na Dunaju boje. Dunaj. Grof Berchtok1 je v prvi vrsti zato sklenil energičnojše proti črnigori nastopiti, ker je dunajska diplomacija dobila zaupno obvestilo, da je radikalna srbska vojaška struja sklenila delati na to, da Črnogorci v slučaju, ako jim velesile Skader odrečejo, mesto tako porušijo, da ne bo ostal kamen ni kamnu. Kaj zahteva Avstrija od Črnegore? Pogon Avstrije so sledeči: 1. Črnagora mora pripustiti prost odhod vseh nevo-jakov iz Skadra. 2. Črnagora mora dati primerna pc jssnila o umoru, izvršenem na katoliškem /upniku PaJiČu v Djakovici. 3. Avstr.'»-ogrska vlada zahteva, da ustavi Črnagora vse nasilne prekrvitve v Albaniji in da črno.4» »ci ne smejo siliti ka':i/li ških Albancev na prestar v pravoslavno cerkev. 4. A v«trc-ogrska zahteva popolno zadoščenje za nabila, izvršeha nad parni-kom Ungaro-Croate *Skodra«, - katerega se Črnogorci prisilili, da je,služil Srbom v transportne svrhe. Odgovor črnogorske vlade. Kriza med Avstrijo ki Črnogoro se je poslahlaŠala nt pooštraJa. Črnogorska vlada je odgovorila na avstrijsko demaVSo, a nepovolfeio. Na intervencijo radi odštevanja notranjega mesta Skadra je kralj Nikoja odgovoril, da sicer obŽaflujeyda; trpe vsled Bombardiranja tudi nedolžni me- ščani, a to je neteogibno v vojni in se. ne da preprečiti — Avstrijsko zahtevo glede prostega odhoda vseh civilnih oseb iz Skadra, je črnogorska vlaida. iz vojaških razlogov kratkomalo odklonila. —; Na zahtevo, naj prepusti Črnagora preiskavo O; umoru katoliškega albanskega župnika. Palica v Djakovici. avstrijskemu konzu* larnemu uradniku in cerkvenim fukcijo-narjem, je črnogorska vlada odgovorila, da se sklicuje za ta slučaj na suverensko pravico v novoo&vojenem teritoriju. .Na poziv avstrijske vlade, naj kaznuje" vse one osebe, ki so v slučaju parnika »Skod-ra« prekršili mednarodno pravo, črnogorska vlada še ni odgovorila. Avstrijska vlada je naročila svojemu poslanika na Cetinju, naj zahteva še enkrat, da Črnagora ugodi vsem avstrijskim zahtevam. Nova demarša ima po vsebini in obliki popolnoma značaj ultimata. < * ¦' •'•':. No, upajniio, da tudi iz tega; konflikta^ ne bo hudih posledic. Javnost 'razburjajo preveč nemški hujskači 'in diplomaciji preveč rada sledi tem hujskačem, potem pa se prerado pokaže, da je bilo razburjenje neumestno; krive so bile pretirane vesti. ¦ '' Politični pregled. / Avstro-Ogrska. Volilna reforma za Galicijo. — Iz Lvova poročajo: Narodni demokrati so sklenili preprečiti, da bi se sklenila volilna reforma na podlagi kompromisaš/rKed poljskimi strankami večine in Ukrajinci, Če treba tudi z abstrakcijo. Odsek za volilno reformo bo imel takoj po Veliki noči dnevno po dve seji, tako da bodo dela naj-brže že 5. aprila končana. Kakor se zdi, bo sodeloval centrum z vzhodnogališko skupino konservativcev. Če se te skupine res ne udeleže razprav v plenumu dežela nega zbora, je gališka volilna reforma Inozemstvo. Italija in Avstrija na morju., r^ Pas!,ir 11'^c Palma je ime! v itaMjanski- zbornici znaiiier.it aj:;vor, \ .katerem seje bavilsz vprašanjem o "obdr^aina" "ravnotežja.; v. Sre.Iozeihskeni mor];: nasproti Franci; Avstnja in »talija :s:a poklicani, vzdržaM t.v ravnotežje in množit'; svoje. brpdoj/ie, ka'- je rn:H"ž: Francija. Torej skupno .-proti Franciji! Ne ena proti drugi, Avstrija :'TTiti Italiji, (»ziroma Jalija proti Avstfi-j:, ampak skuj) proti Franciji. Ta bo ime,la 22 dreadnougtov do leta 1912; treba torej, da Italija zgradi zope: 4 dreadnouglra in zop«*t 4 v letu 1910. A\strija pa po dva vsaka tri leta do 1920 Dimltriev o Balkanski zvezi. — pc-ttrburg, 21. marcai General Radko Qimj-triev, ki je tu v važni politični misiji, >je izjavil, da bodo balkanske.df.rŽan ve tvorile velesilo in da imajo izvršiti v bodočnosti še veli-., ko n a *1 o g o. Dimitriev je izročil. čaru lastnoročno pismo čara Ferdinanda. ..^ Ruski rezervisti. — Ali so že odpuščeni, aH še služijo? Poljski Usti so -20./J. m. iz Varšave poročali, da do takrat ni bil odpuščen še niti jeden rezervist. Poljski rezervisti baje niso dobili niti dopusta ža katoliške velikonočne praznike. • Darovi./ j;";' Podpornemu društvu za slov. visoko-šolce na Dunaju je v času od 13. febrvidtt-' 14.-marca 1913 došlo darov skupaj 531 K. Z iskreno zahvalo za izkazane darove se obrača 'društveni odbor na mnogoštevilne slov. denarne zavode in občinske zastope z uljudno prošnjo, da pri sklepanju računov in proračunov ne pozabijo^ na naše društvo. ¦! i Darovi naj se pošiljajo na položnice ali naslov prvega društvenega blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, dv. in sod. odvetnik ne Dunaju T. Brauiiefstr. 10. Domače vesti. Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim p. n. naročnikom iu prijateljem, proseč jih, naj bi o praznikih poagi-tirali mak) m naš domači list iter mu pridobili vsak enega naročnika. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, ki biva sedaj s svojo družino v Miraanaru ter ostane tam d*Je Časa, obišče v tem Času baje tudi GorLoo. Za namestnlškega konclpista je imenovan nam. konceptni praktikant dr. K. Mazelle v Trstu. Razpečevale! ponarejenega denarja. Tržaška policija je preiskala stanovanja v Gorici zaprtih dveh tičkov in se prepričala, da imata sokrivce. Fabrika ia ponarejanje bankovcev pa se nahaja nekje v Italiji. Sedaj jo iščejo. En policijski uradnik je šel radi tega v Italijo. V Trstu so aretirali 5 osumljencev, ti so: O. Pa-idovan, U. Canerini, Al. Barbierato, U. Grego, L. Mankič. Vse te so pripeljali v Gorico, ker se bo tu vodila preiskava. Kdo je prišel na sled razpečevalcem ponarejenega denarja? — Finančno mi-nisterstvo je razpisalo nagrado 20.000 K za onega, ki je prišel na sled 'družbi, kije širila ponarejene bankovce. Ker so -zasledili in aretirali v Gorici dva- irazpečevalca denarja, treba ViGorici iskati onega, ki je prvi zasilecUl ponarejeni denar in pokazal na. razpečevalca. Ta je g. P a v e I P o s e-ga,' poslovodja bvrdke Julius Meinl na Korsu. K njemu je prišel učenec tvrdke Miseri in Pinautsig menjat bankovec 20 K in on |e hitro spoznal bankovec za ponarejen, šel v ono itrgovino in svetoval gospodarju, naj gre hitiro na policijo. Posega je šel potem tudi v trgovino Wehrle in tam našel ponarejeni bankovec K 20; tudi njega je napotM na policijo. Na podlagi tega ie bilo mogoče policiji v Gorici .prijeti oba iločtnca — ako bi ne bil g. Posega pozoren m bi ne bil hitro poslal onih dveh trgovcev na policijo, bi se bila ona dva gospodiča s ponarejenimi bankovci že odpravila h Gorice in potem, išči jih. Komu torej gre nagrada? Posega igotovo Zasluži, da dobi plačilo za "svojo pozornost in svoj trud. Izredni občni zbor akad. fer. društva »Adrija« v Gorici se bo vršil v sredo ob 8*. tiri zvečer »pri jelenu«. Dnevni red: nagovor predsednika, poročilo tajnika, bla-gajnika, volitve, slučajnosti, predavanje dr. H. Turne o Kantu in Marxu in diskusija. Vabi se vse Adrijaše in starešine. Goriška garnizija bode ostro streljala ha sevenio od sd Podšabotina in Podse-nice ležečean hribu Sabotira. Strelna črta je od zahoda do vzhoda proti vrhu Sa-botin. Streljalo se bode od 6. ure predpol-dne do 1. ure 'popoldne, dne 31. marca, 1," i, 11., 12., 14., 15., 16., 18., 19., 21., 22., 2.3., 25., in 26. aprila, 5., 6., 7., 9., 10., 13., 14., 16., 17., 19., 20., 21., 23., 24., 26., 27., 28., 30., in 31. maja. Nevarni prostor bode zaznamovan: a) z rdečimi zastavami na razvalini' Sv. Valentina, pri hiši Št. 34, v Št. Mavru," na zvoniku v Podsenici, na gorah vzhodni od Podsenice in Dola ter na vrhu Sa~ botina. * b) vrh tega po vojaških stražah, katere bodo stale v črti od razvaline Sv. Valentina do §t. Mavra, potem na poti, ki, pelje nad vinogradi od Mavra v Pod-sabotin in slednjič od Podsabotina poprek brega do Dola blizu Podsenice. Kje in kdaj se bode vršila razprava glede odškodnine, se razglasi pozneje. — (Razglas c. kr. okr. glavarstva.) Železniška nesreča. — V corek popol-dine bi se bila zgodila kmalu med Podmel-csm-in Sv. Lucijo železniška nesreča. Za vlakom, tik za njim, ki je šel gor proti ^Podmeicu, je padla iia tir velika skgla, kar j kih 100 kvintalav težka, udarila na tračnice, jih razbila in raztegmila ter še zvalila dol v vodo. Na to je prišel vlak iz Podmel-ca, ki prihaja v Gorico ob" 4.44. Zavozil je v razdrte tračnice, stroj je skočil s tira in vlekel vozove, ki so sproti skakali s tira, P.o pragovih; samo en vozirti skočil s tira. Strojevodja je ustavil vlak. Potniki so se seveda močno prestrašili, treslo jih je in suvalo sem in tje. Šli so do Sv. Lucije in tam stopili v drug vlak. Strojevodja Kremžar, fki je tako brzo ustavi! vlak,.zasluži pač vsega priznanja. Le 30—40 m naj bi vlak oral še tako dalje po gramozu, bi bil prišel v krivino /ter bi se bil, ker je raztračena lokomotiva spredaj pokvarila vse itračnice, prevrnil ves vlak črez nasip, in najbrže bi .ne ostalo na licu mesta od vlaka in potnikov nič druzega nego kup železa, lesa ter Člo-velkega meja, Vsi .potniki so potem pre* stopili v pomožni vlak, kt Je prlgel Iz Gorice na pomoč, ter se odpeljali od tam ^e-Ie po 10 zvečer proti Gorici, Seveda je bil ustavljen ves promet in potniki so morali prestopati iz vlakov, ki so vozili od obeh strani do mesta nesreče, kar je provzročalo vlakom večurno zamudo. •Sreča 'je bila ta, da 3e šel vlak v notranjost tira ter ni stroj skočil izven tračnic, v katerem slučaju bi bil vlak adrčal ha njive in pod te v vodo. Vožnjo, kakor je vozil vlak po razdrtem tiru, imenujejo železničarji »Gabelfahrt«. Škode bo mogoče do 100.000 K, ker so vsi vozovi poškodovani. Pripravljalni odbor za oskrbo avto-tnobilne zveze v Brdih sklicuje dne 25. t. m. ob 3. uri pop. javni ljudski shod k Pe-ternelu v prostore g. Jos. Blažiča, na .katerem se bo posvetovalo o vstanovitvi avtcimobilne zveze med Gorico inKrmi-hom po Brdih. Želeti je, da se.tega. shoda vdeleže vsi interesenti zlasti zastopniki.. občin zapadnih Brd. — Jako veselita;nas , bo, če se shoda vdele^ C. kr. finančno ravnateljstvo. Novo podjetje. — V Gorici se Je -ustanovilo podjetje za snaženje po sistemu Vačam«!, kakor imajo /to že* druga velika mesta. To .podjetje ne sprejema le nato-^ta-/^M\9#W^-JwmU stai»4emveč o-^gttffrule snaženje sanatorijev, hotelov, restavracij, .kavarn, ipodov, sten, drapetfj, postellj, zaves, oblazinjenega, pohištva itd. Nič več iztepavanja in okr.tačevanja. Ves pa je sedel trUedne; po novi.;postavi.-soJ..prah vsesava higienično ai>arat Vacuum. mu vžteli Preiskovalni*zapor in ciganček *' --1--1— " ' ' je bil puščen hitro na svobodo; pravzaprav' ima Še en teden »na dobrem« ZL prihodnjič. •Na teden dni zapora je bil obsojen Ivan Mikelin iz Ogleja, ke nje izgnan iz Gorice ali.trni je naše mesto tako pri srcu, da se -vfrača v-Gorico ikljub temu, da je izgnan. .•¦.-»! ¦'< ••¦•., ... ¦< Tihotapci ob meji. — Meja je sicer res dobro zastražena in finančni stražniki prežijo noč in dan na-tihotapce, toda ti so taki tiči, da le uidejo financi. Slednjič pa se preveč zanesejo' na svojo srečo in prime jih za vrat roka pravice. Iz Červi-njanske okolice so pripeljali zadnje dni v zapore štiri tihotapce, Y\ se pišejo Adoli Ponton, Julij, Spanighero, Felice Zanolla in Vincenzo Mitnin. Praznik sv. Jožefa sicer ni. zapovedan praznik, ati obhajal se je povsodi pri nas kot navaden praznik. Central Bio. — Za Velikonočne praznike se bo (predvajal Jako zanimiv vspo-red in sicer: Komedianti«. Pri tej igri ima glavno vlogo As ta Nielsen, vstvariteljica moderne kinematografske drame, ki vživa po zaslugi na tem polju svetovno ime. — »Quo Vadiš« se bo predvajal v kratkem v tuk. Central-Bio, kakor smo že omenili v našem listu. — >Quo Vadiš« se predstavlja sedaj na Dunaju in vsi listi so i>olni hvale in priznanja o dovršenosti tega kirasnega umotvora. S tem delom se je'prebil led tudi onim ozkošrčheZem, ki se še ne ogrevajo za kineiliia-togirafične predstave. Kinematograf si mora priboriti tudi pri nas ono veijavb, Kl-^o že zdavnaj vživa v modernem svetu. Zelo obsežna in bogato iiustrovana je velikonočna številka »Slovenskega IIu-strovanega Tednika«. Priobčuje 24 slik z vojne na Balkanu in dr., nadaljevanje -znamenitega romana-»Za svobodo i;i ljubezen«, itd. »Slovenski Ihistrovarri Tednik« ni naj ne manjkal v nobeni slovenski hiši; ?.ito pa.priporočamo vsem, da si ga na-rt,če. Zasačcn tihotapec. — Finančna straža v Ncgaredu je prve dni tega meseca zasačila Valentina Schlauserja iz Noga ¦reda, ko je Itotel vtihotapiti čez mejo mamifakturno blago. Te dni so Schlauserja privedli v zapore goriške sodnijc, kjer. je v teku proti njemu dvojna preiskava in sicer od stranij finančne oblasti radi tihotapstva,- od strani sodne oblasti pa radi hudodelstva javnega nasilja, ker se je ob priliki aretacije nasilno vedel proti finančni straži. Epilog k zgodovini pohujšanja v Vipavski, dolini. — Znan je čitateljem oni nesrečni Junak Ivan Cigoj iz Malovš, znano je pohujšanje, ki ga je povzročil v Vipavski .dolmi, kojega, žotve ,so. bili;nesrečni PiŠot hi drugi; mladeniči, — Cigoi ie bil-prvikrat kaznovan meseca aprila lanske-^ ga leta radi hiidkKtetetra nečistoči na s,e-detn mesecev težke ječe; ni se priznal krivim in ie prijavil proti razsodbi pritožbo ničnosti. — Par mesecev (potem so ga orožniki zopet aretirali in meseca avgusta l. 1. se je moral zopet zagovarjati pred goriško okrožno sodnijjo zaradi hudodelstva nečistosti doprinešemh na škodo raznih je obsojen takrat na štirinajst mesecev težke Ječe: uda-T se je bil razsodbi in dostaja -sedaj to kazen v koprski kažnrlriici. — Razprava o ničnosti pritožbi proti prvoomenjeni razsodbi I»o pač glavna krivda na strani Italijanov, ki pač morajo vedeti, da tiče na škofovsko mesto v Poreču slovanski škof. Ali so taki, da imajo rajši Nemca; posebno če bo »drugi Nagi«! — Kandidat za poreško " škofovsko mesto je, tudi hrvaški duhovnik monsignor' Bonefačič. V Trstu bodo letos občinske volitve. Kakor hitro su bile razpisane, je pričelo veliko delo za te volitve. Italijani se gibljejo, ali gibljejo se in delajo neumorna tudi Slovenci, ki hočejo pri volitvah pokazati svojo moč in svojo veljavo. Poštena in trudapolna slovenska borba mam roditi zaželjenč uspehe: . ' .' ' »Čudna reklama«. — »Gorica« iti »prhn. list« sta pisala, da neki goriški list je prinesel oglas, da išče službo 16 letno dekle lepe zunanjosti ter sta dostavila, da kakor se vidi, pride v sedanjem modernem svetu v ipoštev majprej lepa zunanjost, potem Šele ipoštenje in kr-š v a n s k o ži v J j em J e. — Ker so nekateri mislili, da se tiče to »Soče«, prifoije-mo, da je omi oglas priobčil — »Novi Čas«. ; < 'juMatica Hrvatska« izda za I. 1913 poleg drugih leposlovnih knjig »Aškerčeve pesmi« v izboru; urednik knjigi profesor filozofije na zagrebškem vseučilišču dr. A, Bazaila. V uvodu bo obširnejša te vrste. T- Gbenem izidejo i»Novoyeki izumi«, »Zgodovina hrvatske književnosti«.od dr. Drechslerja M. — »Aškerčeve pesmi« bodo obsegale vse ikar je res pesniški vrednega in značilnega v njegovih delili. Slovenci naj zato v Čim večjem številu pristopijo k »Matici Hrvatski«. »Vošnjakova korespondenca« in »Matica Slovenska«. — Matica Slovenska izda 'v uredništvu g. dr. Drag. Lončarja v Idriji -korespondenco drl Jos. Vošhiakal lLcr je bil pokojni dr. Vošnjak eden izmed liajagilnejših mož v zadnji tretjini prešlega stoletja, bo it a korespondenca zelo važna za spoznavanje one dobe slovenske zgodovine. Publikacija bo naravno obsegala dva dela: I. Pisma, ki so jih drugi p;sali Vošnjaku. II. Pisma, ki j''.h je pisal Vodnjak: Dopisovali so Vošnjaku n. pr. A. Aškerc, dr. J. Bleiweis, Caf. Cimper-man. dr. Gosta, A. Einspieler, P. pl. Grats-selli, Freuenfeld, A. Funtek, Fr. Govekar, fv. Hribar, grof Hohenwa,nt, dr. B. Ipavic, Jurčič,. Klodič -pl. :Sa.bladolski, dr. Št. Kcčevar, Kome* pl. Sočebran, dr. Gr. Krek. Fr. Levstik, Lutman (župnik na Km<.;)> Maciin, dr. D. Majaron, Fr. Ks. Me-ško.iGgrinec, dr. Rrelog, Rapoc, dr. Razlag,'dr. F. Snnec, Spinčič, Stritar, L. Sve-tec, 'Juri Šubič, dr. Iv. Tavčar, Tomšič, A. Trstenjak„ dr. P. Turner, baron VVinkler: nadalje: A»pih, firiavec. idr. Pražak, B. Raič, vitez Schneid, Šmnan, Dav. Trste-nja:K. — Matica Slovenska se obrača s tem'do vseh. p. n. gg„ ki hranijo katera Vo§irjakova pisma š 'prošn;o, da bi blagovolili to koirespondeco za omenjeno Mati-čjno publikacijo dati na razipolago. Narav-lijp je, da se bo iz te korespondence, koli-a&r se tiče živečih osebV izločilo vse, kar l| JS«eaIO; v čisto'.privatno -življenje ali tjnzftralo osebno čast z ene ali. druge sfr^nL iRevlaija Je kazaja vedno več in več iptimanjkljaja, govori se.že o velikih svo- .. tah, nad 20.000, nad 30.000 ^K in pričakuje se.Še več,' '.:-'_ Klerikalni listi vpijejo za Rozino, da.; je bil diberalec, baje zato, ker je nekoč na« hrulil, če' je res, kar pravijo ti »listi, nekega učitelja, daje »faršM 'podreipnik«. Že mogoče pa, da je Rozina rekel kaj. takega: Kdor je poz/na'1 njegove ananire, se temu ne bo čudil. Vemo pa tudi, kako je zabavljal na tega in onega učit&ja, ki ni klerikalec, -ga zmerjal s psovkami in mu dajal razna imena, ki jih tu ne,moremo zapisati. -Po 'Idgiki,. jki vlada v klerikalnih listih, je moral biti ,ta pobegli. Rozina presneto zagrizen klerikalec L Iz goriške okolice. Iz Šempasa. ~ Na dan 8. t m. >smo imeli 'diražbo občinskega lova za 8 let. Bivše starešinstvo Je bilo oddalo lov za 200.K in skledo -makaronov; sedaj so si pa drugače uniisliili; zložili so se večobči-iiarjev in šli na dražbo in zrasite! Je lov od 200 K na 500 K in Še eno pO vrhu. Zdaj naj pomisli vsak občinar, kaj je dobrega naredilo prejšnje starešinstvo! Pred par tedni smo imeli misijon. Kdor je bil Sokol, je moral jpri spovedi obljubiti, da bo »Orel«, če ne, ne dobi odveze. Prepovedane časnike se ne sme citati, smo tudi slišali. Samo pozabil je povedati gospod misijonar, kateri časniki so prepovedani, ker ijudstvo tega ine Ve; najbr-že so tisti prepovedani časniki »Gorica«, »Primorski list« in »Novi čas«. — Culi smo tudi, da moramo voliti samo one za poslance, katere nam priporoči gospod župnik! DOPISI. Narodna obramba. Velika Ciril-Metodova veselica. — Kakor smo Že zadnjič omenili priredita združena odbora ženske in možke po-. družnice Ciril-Metodove družbe v Gorici skupno z gojenci tukajšnjega možkega učiteljišča veliko veselico v dvorani Trgovskega doma v s o'b o t o, d n e 5. a p-r 11 a. Sodeč ,po predpripravah bo ta ve- l Iz G.orice. (Kje ie Rozina?) Pravijo, da takrat, ko je odšel in ga ni več, je odšel ,s. svojo psico; spravijo, 'da se je psiea čez čas vrnila v mesto. Če je to res, po-teinj.si je Rozina najbrže vzel življenje kje v kakem skritem 'kTaju v goriški okolji. Kot strasten ilovec je ipoznal dobro vse poti, gozde, luknje v okolici. Morda leži kje mrtev-ter ga dobijo spomladi kje ali pa nikoli, če bi bil padel v kako brez-dno. —• Raiznašajo se dalje govorice, da je šel na Balkan in 'ljudje, ki ne govore vedno resnice, vedo, da je pisal iz Soluna razglednico v Gorico. Kje je pač, se ne ve nič. . Iz bovškega okraja. Z Bovškega. — (Na naslov dežel n e g a od b o r a v G o r i c i.) Isti je .razposlal okrožnico glede nabav umetnih gnojil za gnojenje -travnikov, katero nabavo naj bi poitrebni posestniki, upravičenci, dobili po znižani ceni od istega. Na tozadevno okrožnico se je odzvalo več upravičencev, kateri so zadostili novsem določilom dotične okrožnice. Spomlad je m, a o preskrbi gnojila ni duha ne sluha; •rikrožniea dež. odbofa stavila ije termin, do kedaj se prošnje uvažujejo. A na večkratno urgiranje,dasi smo stvar pravilno izvršili, od strani deželnega odbora nismo vredni še odgovora. Kaj naj mislimo, da je šlo za nas vse zopet »ftič«. Radovedni smo, koliko so dobili Furlami? Na večkratno urgiranje (3X) bi vsaj mogli biti deležni odgovora. Kedo Plača škodo, katero nam je s tem deželni odbor iprizadjal? Ako bi se ne zanašali, bi po svojej moči vsj iTOtaebno ukrenili on naši travniki bi bili lahko pognojeni, na jeden ali na drugi način. Vidi se, da naš deželni odbor nima ču-ta za ubogegakmeta. Prosimo .pojasnila od dež. odbora^ kako se je s preskrbo z umetnimi gnojili postopalo? Več podpisov. \% aidouskega okraja. Cirll-Metodova podružnica za Sv. Krlž-Dobravlje-Velike Zabije priredi na velikonočni pondeljek dne 24. t m. v dvorani gosp. Ferjančiča v Sv. Križu veselico. Vspored: 1. V. Parma: »V. petju oglasimo.;.«, možM zbor s spremljevanjem klavirja. 2. Dr, A. Schwab: »Dekleit-ce. podaj ini roko...«, mešan zbor. 3. Fr. Korun: »Potrkali na okno./.«/ možki zbor. 4. Hr. Vogrič; »Temu treba s&i.pri- -i------' ODLIKOVANO —----- MIZARSTVO • z električtiiin mehaničnim obratom : ANT. eERNIGQ3 Gorica, Tržaška: cestami ;i8. ledclnje: vsa. stavbeM» del»v • ' oknu, vrata, podove. -i - - -Zalog«, pohištvaomare, iitiE©, ' postelje, stoHces oikvirjo, bl»- ; sine in šaste* .*>.'- r....... fitloga: Striagarskih !»»trgu 12 vozov sena: na živinskem trgu 520 volov, 30 telet. 12 Konj. 720 prešičev. Koliko se je leta 1911 v Avstriji plačalo osebno dohodninskega davka. — Osebno dohodninski davek je moralo plačati leta r!?n v Avstriji 4,235.071 oseba, 14'9 odstotkov vsega prebivalstva. Dohodki vseh teh oseb so bili proračunani s 5382 milijoni kron. okroglo 400 milijonov več kakor leta 1910. Plačal se je osebno dohodninski davek v znesku 93.200.000 kron in še je za 7.700.000 K povišal. Na Kranjskem se je plačalo 740,000, na Štajerskem 3,970,000, na Koroškem 820.000, v Trstu 2,180.000, v Isitri 470.000; na Goriškem 360/100 m v Dalmaciji 450.000 K dohodninskega davka. Vžitninski davek je prinesel državi leta 1911 423,900.000 K, 30,600.000 taron več kakor leta 1910. Žganje' je dalo 106,600.000 K, špiritove drože 760.000, nadzorna pristojbina za denaturiranje špirita 1,100,000, pivo 87,800.000, sladkor 159,900.000. petrolej 26,100.000, vino 13;500.000, meso 18,000.000, dr,ugi pred-meti 1,700.000, vžitninski zakupi 5 milijonov 900.000, dohodarstvene varščine 2,040.000 kron. .Društvo »Vrtnarska šola« bo imelo svoj redni občni zbor dne. 6. malega travna v Kamniku v kavarni Vanossi ob tretji uri popoldan. S >kolski vestnik. Bratje! Naznanjamo Vam, da je zvezno predsedstvo proti odloku c. kr. deželnega predsedništva, glasom katerega se nam naš zlet prepoveduje, vložilo pritožbo na c. kr. ministerstvo za notranje zadeve, tu-rii je zvezni podstarosta brat dr. Otokar Rybaf že osebno interveniral pri minl-sterstvu. Zlethe predpriprave vrše se naprej! Na zdar! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze. Bratskim društvom naznanjamo, da je »Slovenska Sokolska Zveza« poverila zalogo gramofonskih piošč k žletnim pro- \ sthn vajam, edindle bratu Milko Krapežu J v Ljubljani. Originalne ptošCe, fabrikst svetovno znane tvrdke »Odlon« stanejo skupaj K 9 s poštnino K 10. Plošče, katere so v vsakem oziru kar najbolje vspele, toplo priporočamo. Na zdar! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze. Sokol v Št. Andrežu je bil naznami!, tla priredi na drugi Velikonočni praznik plesno veselico. Danes pa naznanja, da te veselice ne bo, ker glavarstvo ni dovolilo zaprošenega društvenega plesa. je s* n» fetalen trpeče neprekodjiro. sredftro totem im prednost pred nemi drahmi dr« ftUblni fiitff. kroglami in gžgtCbami. Cena o rt* škatlje K2<- Pfun^ajB se M**i]»ko ualefej«. Iiili-vs Fmic. nanje toni H ritme «r«k - BolcCfne flUjftjšee te o-rcf e^Jače tt*~ zrnom jre&tf« pwtt fefutfi in prebujenj« tiske wrte, Orlgr. steklenica X 2--' N» jpt«(»j po noi lekarnah i. in jBfoffifoiesa, GUva* lei»rn* " t MIL, «. 1& far. fttntl uldaik, »w»J, Z*log» ˇ florld t lekarni; A. CHionooH. Razne vesti. , Ministri v Pulju. — V sredo zjutraj je dospel v Pulj naš minister javnih idel p!. Trmka. Diner je bil. na dTeadnoughtu --Viribus -unitis«. Potem je dospel v Pulj bc deželnobramoni minister p!. Georgi. Prochaska konzul v Rio de Janeiro. — Uradni Jist s srede je objavi,! imenor vanje prosJulega Oskarja Prochaska za vodjo generalnega konzulata v Rio de Janeiro. Zeppeiinov zrakoplov razdejan. — Iz Karlsrune: Zrakoplov :»"Z 1* je zajel -močan vihar .in ga razdejal. Zrakoplov se je moral -spustiti na tla, vihar pa ga je vzdignil in treščil na to -na tla, da se je zrakoplov ves razbil. n Masaryk o dohodu Srbov na Kosovo. — V nekem češkem listu je napisal prof, Toma Masarvk svoj spomin iz Beograda. Neki ranjeni srbski stotnik mu je opisal tako lepo in toplo dohod svojega oddelka na Kosovo, -da si je Masarvk čutil v dolžnost, obelodaniiti ta opis vrlega srbskega stotnika: »Nikdar nisem čuti! tako, kaj je narodna zavest, kakor pri pripovedovanja nekega ranjenega stotnika, s katerim sem. govoril v Belemgradu. Šli simo čez goire in doline — je pripovedoval stotnik —-¦¦ in prešedši jih sem vojakom pokazal nai polje pred murni: Brat de, tam je Kosovo! Polk je za trenotek zastal,' ali* samo za trenotek in krenili smo dalje z ostrim korakam. Vojaki so korakali tako hitro, da smo brzo dospeli tje. Zapazil sem, kako kar nakrat polk tiho koraka. Okrenem se m glej: vsi vojaki gredo po prstih, t-iho, kakor da bi kdo v bližini: spal, da koga ne prebudijo. In kar nakrat, vrsto za vrsto, vsi vojaki se vržejo1 na zemljo, poljubljal semljo in kličejo: Kosovo! Kosovo! Kličejo tako ljubko in nežno, zorstvom jednega oficirja režejo iz raznih listov vse one članke, ki bi cesarja ¦zanimali. Izrezke in prevode nalepijo na velike kartone in jih stavijo v .mapo, ria kateri je cesarski grb. Cesar vstane ob 6. uri, ob 7. imu prinesejo mapo in potem, oborožen s svinčnikom, čita ter dela zraven člankov svoje opazke. Po en nemški .list bere še potem v jutro in izvečer. V postelji bere pri električni luči. Garderoba nemškega cesarja. — Garderoba obsega deset velikih sob, v katerih je 300 vojaških uniform, -rastrih mečev in; drugega orožja. Pomanjkanje zdravnikov v Srbiji. — Okoli 40 vojaških izdravniikov leži bolnih po raznih bolnišnicah; od tifusa v Ku-manavu, v Negotinu, v Bitolju. Zdravnikov prrnanjkuje, izato se hoče srbska vlada zopet obrniti 2a pomoč na slovanske zdravnike. Turčija izganja albanske notable. — Feczi bejv bivši vali na Kosovem, advokat Gjako in bivši policijski ravnatelj Mali! v Bitolju, so izgnani iz Turčije. 21. t. m. so morali iz Ca.igrada v albanske gore. Otrok v goreči postelji. — V Trstu je pustila 'gospa" Tomažič svojo dveletno hčerko Marijo .v vafstvu 4 letne druge hčerke, ko je šla na trg nakupovati 4 letna hčerka pa se je igrala z vžigalicami in zažgala 'postelj 2 ..letne Marjje. Pretekla je na kri>k' soseda, ki je potegnila deklico iz postelje, ali otrok je tako opečen, da podleže ranam. Kongres za antialkoholično vzgojo mladine. — V Berolinu se otvori dne 26. t. m. prvi nemški kongres za antialkoholično vzgojo mladine. Kongresu bo predsedoval državni kancelar. Kanonl, ki bodo razstreljevali zrakoplove. — V Juterbogu pri Berolinu delajo ¦poskuse z novimi kanoni, ki streljajo na zrakoplove. Konstruirani so tako, d:i topničar lahko gleda v zrak, ne da bi ga moti/o solrtce in strel zleti naravnost v zrak proti zrakoplovu. Poskusi so se db-sedaj dobro obnesli. Ženska moda. — V državi Ohio skli-čejo posebno komisijo, v kateri bodo tudi ženske, kateri bo maloga, izreči se o ženski modi ter postaviti za uzor.ee modo, ki ne bo žalila morale. Reforme pri artileriji. — Jeseni 1912. so poljski artilerijski regimenti dobili vsak še peto baterijo, tako da ima sedaj vsak regiment po 30 kanoriov. V kratkem pa še stvorijo nove baterije tako, da bo štel vsak poik 36 topov. Grozna nevesta. ~~ Iz Maka na Ogrskem poročajo: 25-4etnega instalaterja Janeza Nemetha je pregovorila njegova ljubica, sestra mlinarja Jožefa Szendi-liorvatha, naj se Jsavaruje za 8000 kron in naj da izstaviti polico na njeno ime, Komaj je bila polica veljavna, je nevesta skupaj s svojim bratom umorila svojega ženina ter vrgla tr.upto na železniški tir. Vlak je truplo raztrgal na kosce. Dekle je pri zaslišanju priznala zločin. "Obenem pa: je izpovedala, da je že osem V začetku vojne se je nahajalo v Kpiru okoli 15.000 »rnaviiskih vojakov. Nad polovico teh vojakov je pobeglo že v prvem mesecu vojne. Vstrajno so branili Janino ssavno mladi turški oficirji in turški vojalki. Borili smio se osamljeni, pod slabimi okolnostimi, iprašati treba le onih 5000 vojakov, ki trpijo v bolnišnicah. Tri mesece nismo dobili nikakih obvestil, nikake inštrukcije od 'turške vlade. Nismo vedeli, ali se borimo za Turčijo aH za AJ-ba nijo. 7 druge strani, Arnavti so nas izdajali, bcfali iz našega 'tabora, puščajoč nas same, dasi so dobro vedeli da se v Janini brani meja bodoče Albanije. Arnavti bi nam morali preskrbeti vsaj moko, ali samo dvakrat smo dobili nekaj Malega iz Valotie. Arnavti nimajo čuta za domovino, oni niso ničesar storili za svojo avtonomijo.« Esad paša gotovo dobro pozna Ar-r.avte in i.?, njegovih reči doni, kako malo zaslužijo Amnavti avtonomijo. Ali hoče jfcn jo dati Dunaj, da — zmanjša vojne uspehe Srbije! ima 2 pred- in 2 zadobitkaj v vrednosti po K 30. Ii. glavni dobitek v vrednosti K 1000 ima 2 pred- in 2 zadobitka, v vrednosti po, K 30. HI. 'glavni dobitek v vrednosti K 800 ima 2 pred- ir 2 zadobitka v vrednosti po k 30. ¦?msJ2b8te&&toto&. Y vtedjiosti K 600 fffpr21pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30. '": . V.' glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2'pred- in 2 zadobitka v vrednosti po K 30. ' * - . . ' "". " VI. glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2 ipred- in 2 (zadobitka v vrednosti po K 30. VII. glavni dobitek v vrednosti K 400 ima 2 pred- in 2 i bilojtrebairaliiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in nblažujejo peBeoje in pogosto uriniranje; edini .korenito ozdravijo uretralna zožen/a (prostatitis,'uretritis, olstitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-državanje urina, sluzaste tokove' itd. -^ Šk^tlja konfetijev Gasilo L 4'-. ' IornMtt Casile, najboljšo protisiffiiti8no ta. poživljajoSe kriCistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifflidi, anemiji, hnpotenci, kostoboli, ishias, vnetja Žlez, poltnira madežem, izgobi semena, poluoijam, spermatoroi, storili-teti, nentasteniji, energičen Tazkrojevaleo nri-novo kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3-SO. Tbritganeo Casile zdtavi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretrette, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganoa Oasilo K 3*50. " Kdor 2eli veBjih pojasnil, tifkovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. - V Gorici v lekarnah Cristofolettl in Tromba. 6—2 Poziv. Odgovorni urednik in Izdafatdi IvanKavCIC v Oorid. j Ttaka: »OoriMca Ttakarna« A. Oabrifeft (odgov. J. Pabfič). Zalaga: Družbi; xa izdajanje Itttov »So&u (n »Primorec«. Stari slovanski običaj barvanja velikonočnih jajc (ijHr.uhov, pisarne) je tudi med Slovenci ina Primorskem v navadi. Piruhe barvajo eno- ali večbarvno, V drugem slučaju se v.prabljajo v novejšem času v tvornicah izdelani z barvami prepojeni papirji, s katerimi, se jajca omotajo in nato skuhajo; nekateri (pokrivajo jajca ?.. listjem in jih nato barvajo tako, da ostane iprostor pod listom bel; zopet drugi omotajo enostavno jajce z raznobarvnimi krpami, ki -zapuščajo ipri kuhanju sledove na njem. Vsi opijani mehanični načini barvanja seveda nimajo prav nobene vrednosti za onega, ki hoče p-roučavati pristno narodne običaje. Tem zanimiveje je ,pa študirati ornamentiko po starem narodnem načinu barvanih gaje. Tu se .postopa na sledeči način: Omamenti se narišejo na jajcu z raztopljenim voskom. Ko se vosek strdi se jajce namoči oziroma skuha v barvi, nato se omamenti pokažejo v beli barvi. Tudi večbarvne ornamente delajo s ponavljanjem opisanega »pokrivanja z voskom. Zbiratelji narodnih orna-mentov imajo tu hvaležen delokrog, kajti take zbirke ne zaostajajo 'glede zanimivosti za zbirkami narodnega vezenja in podobnega. V nekaterih muzejih (Praga, Dunaj, Lvov, itd.) hranijo že velike zbirke takih pisanic. Kdor jih je videl, bo priznal, da je naša dolžnost, zbirati tudi na Primorskem lepe piruhe poleg drugega »narodnega blaga«. Zbirka- teh piruhov je najprej namenjena za Jadransko razstavo na Dunaju, vporabi-la se bode pa ipozneje še v druge kulturne namene. Zato se pa obračam do slov. inteligence (posebno na deželi) z ulju dno prošnjo, da mi vsre pri tem zbiranju na roko. Posebno dijaštvo, ki je sedaj doma, bi mogilo pri tem dehi uspešno sodelovati. — Nabrane pisanice (seveda le z omamenti okrašene) nao se pošiljejo podpisanemu ali v dar a!:. s pridoženim računom. Na zahtevo se po zaključku razstave vrnejo. Dobrodošla b? bila tudi pisana obvestila, kje bi se opisano blago dobilo; Prof. Saša Šantel Paizin (Istra). Malt oglasi. I Hajmujla prtstojbun stane 60 v t n. Ako Je oglu obsetnqjll tb raCona n vsako besedo 3 Tis. lajprtpraviejle iaserfranje aa trgoTee is obrtnike. Koliko Je manjllh trgcvcov in obrtnikov v Ooriol, katerik na dololi (In jslo t moatn) nihBa na potna, kar ailtjar «• laa«riraJo. Skoda nI majhna. FOlOJirSf Ai JBrklC Ilabem,°temnemeJvje-' menu in tudi zvečer pri električni svetilki j nJupiteru. — Senzacionelna novost, krasen • umetniški efekt! po najnovejšem kroja. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro hi najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAI Gorica, Travnik štev. 5. Proda aa motor 8 konjskih sil in mlin na^l francoski kamen. Vse je 5e malo rabljeno, Dena se izve pri lastniku Pahorju na Volcjidragi 225 110-1 Meblovano sobo L^ ffiMS Redka prilika za gostilničarje. Dne 27. marca t. 1. ob l uri popoldan vrši se dražba pri g. Antonu ! Slarnič, gostilničarju v Cerničah (Pri-' morsk-) na kateri bode prodan en še v dobrem stanu se nahajajoči godbeni I automat obstoječ iz glasovirja, 2 bobnov, činele J in tubafoni z vložkom po 10 vin. — Cenjen je na 400 kron. 112-1 Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen fiORICH Jus. tfcrdl lefeillieic Steo. 3?, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na. kaučukove plošče: uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordinlra n soDlem ateSicin od 9. ve dop. do 5. ure pop. Prvo Vacuum goriško čistilno podjetje Gorica, Via Ascoli št 20. Priporoča se za čiščenje novili" stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. -^ Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperlje,, postelje itd. -r- Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje šip. — V'shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in poželo nizkih cenah. ic9~ga Posluži se s prora&rai in prospekti. Patentooani sidro-slrešniki (Patent Hnfcer Falizlfleel.) Nora, viharju in dežju kljubujoča kritba. Najednostavnejae, najlažje in najcenejše strešno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati. Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varuje pred mrazom h vročino. — Sidro strežniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način. Glavni zastopnik za Goriško, vipavski in tolminski okraj ter za Kras ; tvrdka z žeteznino Q# Zflj&C " UOriCala Gosposka ulica št* 7., telefon št. 107. jlLekarna Cristofoletti l.6™ na *€f* Trskioo (Stokfllevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. . Izvirna steklenica tega olja naravno 1 rmene barve po K HO, bele barve & i I Trskino ielemato Jetrno olje. j Raha tega olja je sosebno prij oro8- j Ijiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. I Trskino Jetrno olje se zelenita jodecem. S tem oljem se ozdravijo Tj™*6*1 5asu z 8otovoatio I vse kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost ud. ittt. i ¦ Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno is Homglje, preiSCe se vedno. i'mojem kem. ^bmatorHo, predno se napolnijo steklenice. Zato samorem jamClti svojim M. odjemalcem glede Cistote in | ===== stalne sposobnosti xa zdravljenje. - i Cristofolettljeva pijača Iz kina In železa. Najbcljil pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Kupujte samo dvokolesa JHIfena", ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bo- diši za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCtOlla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako- vrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trnu it. 9. GORIC luan Krauos - Gorica *«=_-*„ na Koran št. M. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- P^pggs^ ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se ljtp|gŽ|Sl izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. 400.000 frankov se zamere 1870 z mesečnim vplačilom samo kron 4*75 dne 1. aprila t. I. z renomirano turško državno srečko iz L Wm~ zadeti! -*« - - ^arao naložen denar, zasigurirani dobitki! - - Skupine srečk v različnih kombinacijah na mesečne obroke od višje. — Zahtevajte prospekte! Češke Industrijske tenke glavno zastopstvo h Ljubljani, «,.., K 3-- Ljnbi moj kam greste ? k BATJEL-U ^v Gorico S'0'na ii'ica 2-4 po novo dvokolo, Micka pomivalni stroj, Jože po gramofon in TinCe po kmet. stroj. Tam je velika zaloga in mehanična delavnica. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Odlikovana pekarfja (a iladčiCarna Karol Droščik v Gorici na Kornu v (lastni hiii) avrSine naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vin« In Ukori« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo B**- do Jako smerni?) csmaft. -*« Anton Fotatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. Na »redi RsMeljft «. TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Na]oeae]e kapaviliSe ¦Iroberikega li drtbaega bltgt ter tkaiii, preja Ia alti]. POTREBŠČINE ?a pitarnfce, Mta in popotnike. Najbolje šivanke za Šivalne »troje. POTREBŠČINE ta krojaše in hvlfarie. Svetfnjlce. — Rožni venci. — HaSne knllllee. tišsa obuvala m vse letne časa. Semena za zslmiave, trave ie latelle. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. ueltka zaloga oljkinega olja prve vrste nijbiljilh tunik Iz Istre, Dalmacije fliHtiteJarl ii lice a prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'96,1'04, 112 1*20, 1-28, 1-36, 144, 1'60, 1*80, 2'-, 240 za luči do 72 ?ln. ------ Na debelo cene nerodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč. —------------- Cene zmerne. Glavna zaloga Palma podpetnikov 0.' G mm A. , Gorica, Raštelj 3. Kgfl Zaloga usnja. Najbolje otkrMjerp zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sej mih in trgih _________ ter na deželi. 9 3u~8 I IZIDOR NANUT autorizouana stavbena turdka * gorici t ulica Adelaide Ristori štev. 5 i se priporočata p. n. občinstvu za vsa j stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne 1 načrte, proračune in kohivdacije po 1 najnižjih cenah. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga ~z omejenim jamstvom« (V lastal hiši, Sospaska ulica it. 7, I. naduti-.) — TaEafoa it. 78. RaBun poltne hranilnice Ite?. 837.315. Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 5%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica «ama. wr»^|in«» vloge «a spralemalo od vsa*o«ra)r. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki, Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišat! so se morale sorazmerno tndi dosedanje 5/, oz. 6% obresti od posojil. Slavni ifalail se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 81. dee.1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. - Hranilne vloge: 1,103.25498. —Posojila: 1,068.002-—. — Reiervni z a k 1 a d: 100.451-56. — Vrednost hiš: