NOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
22. februar 1990 • številka 8 • leto XUV • cena 7 dinarjev
Prva slovenska
avtomatska puška
v Gorenju so jo razvili, zdaj pa v svoji kranjski Puškami že serijsko
izdelujejo avtomatsko puško z oznako MGV 176; ki po znanih podatkih
prekaša vse orožje sodobnega namena, ki ga v svetu ta čas izdelujejo.
Objavljamo najpomembnejše tehnične podatke za avtomatsko puško in
ugibamo, kakšne načrte ima Gorenje z njo ter kaj se zna iz tega izcimiti.
Stran 13.
Evropski delovni
čas po balkansko
Vas
zanima?
Ali prihajajo za obrt-
nike boljši časi?
Celjska občina je
uvedla za nove obrtni-
ke določene popuste
in olajšave. Kaže pa,
da pri uresničevanju
tega načrta ne bo šlo
vse gladko.
Prisluhnite oddaji na
to temo v ponedeljek,
26. februarja med 16.
in 17. uro na Radiu Ce-
lje (UKW 100,3 in 95,9
MHz ali SV 963 KHz).
Avstrija Je
»odpovedala«
Tokrat smo se za vas podali v mesnice; ugo-
tovili smo, da lahko pri nakupu mesa potni
list pustite doma, saj je meso v Avstriji sko-
raj za polovico dražje kot pri nas. Najugod-
nejše pa so cene mesa v Šentjurju in v krajih
preko Sotle. Stran 7.
Foto: EDI MASNEC
Oče s pestjo udaril
dvomesečnega sina
Dojenčka so v kritičnem stanju prepeljali
v ljubljanski Klinični center. Stran 24.
2. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
DOGODKI
Kandidati se ogrevalo in preštevalo
Na Celjskem bo večina preUlogov v aružbenopolitične zbore znana vendarle šele z objavo sirankarsklb list
Prejšnji teden je potekla večina rokov za
predlaganje kandidatov v občinske in repu-
bliške zbore, ta teden pa še preostali. Ostale
so še možnosti kandidiranja z zbiranjem
podpisov, predlaganja na zborih volilcev
ter vlaganje seznamov kandidatov politič-
nih strank. Koliko predlogov za posamezne
zbore so do petka prejele občinske volilne
komisije v regiji in s čem se ta čas ukvar-
jajo?
Kandidati v številicali
Velenjski zbori občinske skupščine bodo
imeli v novem mandatu po 27 mest. Za
občinski zbor združenega dela so nekaj dni
pred iztekom roka prejeli 51 predlogov, za
zbor krajevnih skupnosti 92, za družbeno-
politični zbor skupščine občine pa 8. Za
zbor občin republiške skupščine imajo
5 predlogov, za zbor združenega dela, ka-
mor bodo kandidirali skupaj z občinama
Žalec in Mozirje, 7. Ker bodo za nekatere
dejavnosti volilne enote za zbor združenega
dela še širše, ta številka torej ni dokončna,
to pa velja tudi za ostale občine.
Za 25-članske celjske občinske zbore je
zaenkrat 78 predlogov v zbor krajevnih
skupnosti, 111 v zbor združenega dela,
v družbenopolitični zbor skupščine občine
pa le 4. Volilna komisija zdaj torej čaka na
strankarske Uste. Za zbor občin skupščine
Slovenije so prejeh 11 predlogov, za repu-
bliški družbenopolitični zbor 5, z zborom
združenega dela republike pa je enako kot
v ostalih občinah; volilne enote so različno
velike, od večih regij do vse republike.
V Šentjurju imajo dosedaj za 15-članske
občinske zbore naslednje število predlo-
gov: v zbor krajevni skupnosti okoli 60,
v zbor združenega dela nekaj več, v družbe-
nopolitični zbor pa 7. Tudi oni pričakujejo,
da bodo zveze v družbenopolitični zbor
kandidirale preko strankarskih list. Za re-
publiški zbor občin so v Šentjurju do petka
prejeli 8 predlogov, za republiški družbeno-
politični zbor pa 5.
V Slovenskih Konjicah so dobili za 25-
članske občinske zbore do konca prejšnje-
ga tedna 78 predlogov za zbor krajevnih
skupnosti, 67 a zbor združenega dela, 2 za
družbenopolitični zbor ter za republiški
zbor občin 6.
V Žalcu, kjer imajo 20 krajevnih skupno-
sti, bodo občinski zbori šteli po 25 članov.
Za zbor krajevnih skupnosti imajo 77 pred-
logov, za družbenopolitični zbor pa 8. V re-
publiški zbor občin so v Žalcu predlagali
3 kandidate.
Šmarje pri Jelšah ima 25 krajevnih skup-
nosti, v občinskih zborih pa bo sedelo po 28
članov. Za zbor krajevnih skupnosti imajo
69 predlogov, za zbor združenega dela 84, za
družbenopolitični pa do petka še nobene-
ga.^ V republiški zbor občin kandidirajo
v Šmarju trije, v zbor združenega dela pa
5 občanov.
Mozirski občinski zbori bodo šteli po 21
članov, za zbor krajevnih skupnosti pa so
že prejeli 48 predlogov iz vseh 10 krajevnih
skupnosti. Za svoj zbor dzruženega dela
imajo 47 predlogov, za republiški zbor ob-
čin pa 3.
V Laškem, kjer imajo 12 krajevnih skup-
nosti, imajo za 15 mest v zboru krajevnih
skupnosti 41 predlogov. Za občinski druž-
benoplitični zbor so imeli do četrtka le ene-
ga kandidata. Za republiški zbor občin 6 ter
za republiški družbenopolitični zbor 5.
Kandidiranje s podpisi
Povsod v regiji so na voljo tudi obrazci za
podpisovanje podpore občanom, ki neod-
visno kandidirajo v posamezne zbore in
predsedstvo SRS, večinoma pa je mogoče
svoj podpis potrditi le na sedežih občinskih
skupščin. Tako so v Laškem do konca
prejšnjega tedna potrdili 7 podpisov, zane-
marljivo število pa tudi v občini Mozirje,
kjer je vendarle mogoče podpisati podporo
na občini ter na sedmih krajevnih uradih.
Tudi v občini Šmarje pri Jelšah potrjujejo
podpise na sedmih krajevnih uradih, pod-
pisov pa dosedaj ni bilo veliko. V Žalcu je
podporo mogoče opraviti le na občini, potr-
diU pa so vsega 29 podpisov. V Slovenskih
Konjicah prav tako zaenkrat ni veliko zani-
manja občanov za podporo neodvisnim
kandidatom s podpisovanjem obrazcev,
opraviti pa je zadevo mogoče v Konjicah,
VitanjUj Zrečah in Ločah na krajevnih ura-
dih. V Šentjurju so dosedaj na občini, kjer
je to edino mogoče opraviti, potrdili 58
obrazcev za podporo. V občini Velenje so
do petka potrdili le 22 podpisov, v Celju pa
prav tako do petka kar 389. V Celju so imele
uslužbenke, ki občanom potrjujejo obraz-
ce, precej težav s tistimi, ki nikakor niso
mogli razumeti, da lahko potrdijo le lasten
podpis, ne pa tudi obrazcev za druge ob-
čane.
Povsod v regiji je bilo mogoče s podpisi
podpreti tudi kandidate za zbore združene-
ga dela, obrazce pa so imeli v vseh kadrov-
skih službah podjetij.
BRANE PIANO
»Demos bo imel večino v sicupščini«
Jože Pučnik za konfederacija, pogodbo z armado In proti revanšizmu
Prejšnjo sredo se je Celja-
nom v Narodnem domu pred-
stavil Jože Pučnik, kandidat
Demosa za predsednika slo-
venskega predsedstva. Govo-
ril je o volilnem programu
Demosa in Socialdemokrat-
ske zveze Slovenije, se dota-
knil nekaterih aktualnih
vprašanj in odgovarjal na
vprašanja iz povsem polne
dvorane.
Po njegovem bo jugoslovan-
ska armada trezno presojala
spremembe v Sloveniji in zato
ni pričakovati drastičnejših in-
tervencij z njene strani. Z JNA,
ki mora čimprej iz političnega
življenja, se bo treba pogoditi
tudi po volitvah, saj si Sloveni-
ja lastne vojske ne more pri-
voščiti, kasneje pa bi veljalo
razmisliti o vključitvi Sloveni-
je v nekakšno obetajočo se de-
militarizirano območje v Evro-
pi. Pučnik je zatrdil, da je kon-
federalna ureditev med Slove-
nijo in ostalo Jugoslavijo edi-
no sprejemljiva, vso samostoj-
nost pa namerava Demos uve-
ljavljati v slovenski skupščini
in ne v Beogradu.
O Markovičevih reformah je
menil, da žal nimajo veliko
možnosti na uspeh, saj po nje-
govem mešajo tržno gospodar-
jenje s socialistično ekonomijo
- kako naj drugače razumemo
prenos izgub in dolgov v ne-
kakšen javni državni dolg. Ob-
čani so prejšnjo sredo z aplav-
zom pozdravili tudi Pučnikovo
trditev, da je jugoslovanska fe-
deracija  španovija, v kateri
pravila igre niso poštena in
kjer se mešetari s slovenskimi
interesi. Zato, je dejal Jože
Pučnik, bo kot predsednik
Slovenije dosegel, da se že do
konca leta ustrezno spremeni
tudi slovenska ustava. Ob
vprašanju o Demosovih in last-
nih volilnih možnostih pa je
dejal, da je zdaj še prezgodaj
kaj točnega napovedovati, vse-
kakor pa naj bi Demos
v skupščini republike dobil
najmanj polovico mest, morda
celo 60 odstotkov. O predsed-
niških protikandidatih, Milanu
Kučanu in Ivanu Kramberger-
ju, pa je menil, da je imel Ku-
čan že dovolj možnosti v zad-
njih 20 letih pokazati, koliko se
je pripravljen zavzemati za in-
terese slovenskega naroda, pa
tega ni izkoristil; volilni pro-
gram pa premalo pozna, da bi
ga lahko ocenjeval.
Pučnik-je tudi v Celju pono-
vil že znano stališče, da je proti
vsakršnemu revanšizmu proti
tistim, ki so po vojni zagrešili
velike napake ali celo zločine,
saj to ob rojevanju nove Slove-
nije ne bi nikomur koristilo.
Po drugi strani pa je seveda
nujno čimveč krivic popraviti.
BRANE PIANO
Socialdemokrat Jože Puč-
nik, kandidat Demosa za,
predsednika Slovenije, je
v petek v nabito polni šent-
jurski skupščinski dvorani
predstavil volilni program
slovenskega Demosa. Pouda-
ril je predvsem potrebo po od-
pravi enopartijskega sistema
v Sloveniji. Predsedniški
kandidat je tudi odgovarjal
na vprašanja številnega ob-
činstva. Volilni program je
predstavila tudi združena
šentjurska opozicija Demosa,
ki jo sestavljajo kmečka zve-
za, demokrati in krščanski de-
mokrati.
Jutri ob osemnajstih bo
v rogaški kinodvorani zbor
Demosa, združene demokra-
tične opozicije v občini Šmar-
je pri Jelšah.
Politilia Je icurba
Tudi skrbna analiza volilnih
programov slovenskih politič-
nih subjektov nas privede do
ocene, da se drug od drugega
razlikujejo le v nekaterih, na
prvi pogled težko razpoznav-
nih odtenkih. Seveda se s tem
ne mislimo vključevati v brez-
plodno polemiko o »kraji
idej«, očitku, ki ga v zadnjem
času pogosto slišimo iz ust pr-
vakov opozicije, temveč bi že-
leli opozoriti zlasti na faktum,
da se pred volilce resnično po-
stavlja vprašanje: koga voliti,
če pa vsi. v^ en glas vpijejo
o prestrukturiranju gospodar-
stva, o ekološko prijaznem
okolju, o socialni pravičnosti,
o modernizaciji in napredku in
vstopu v Evropo? Podobnost
programov volilce sih, da se,
namesto za stranke, odločajo
za kandidate, to pa je moment,
. s katerim računata tako partija
kot tudi opozicija. Velika pri-
ljubljenost vodilnih sloven-
skih komunistov, kije posledi-
ca njihovih, dolgo časa priča-
kovanih »možatih nastopov«
v jugoslovanski prestolnici,
daje partiji velike možnosti za
uspeh. Prednost opozicije pa
leži v preprostem, a neizpod-
bitnem dejstvu, da si njeni
kandidati še niso imeli možno-
sti »umazati rok«. Argument:
»partija je v 45 letih pripeljala
državo na rob katastrofe«, je
v predvolilnem boju vedno
glasnejši, možnost ponovitve
»Bulčevega sindroma« iz lan-
skoletnih predsedniških voli-
tev pa je velika in realna.
Razumljivo je torej, če vse
politične grupacije posvečajo
veliko pozornost prav izbiri
kandidatov in njihovi medijski
promociji. Vendar pa v lovu na
kandidate in volilce prihaja tu-
di do presenetljivih spodrslja-
jev, ki jih lahko ponazorimo
s celjskim primerom: za razli-
ko od nekaterih radikalnejših,
kratkoročno nerealnih zahtev
opozicije (zaprtje Cinkarne),
lahko osnutku volilnega pro-
grama celjske partije za druž-
benopolitični zbor občinske
skupščine očitamo le to, da se
preveč naslanja na »elemente
za konkretizacijo volilnih pro-
gramov« partija kot celote. Za-
to pa je toliko bolj presenetlji-
vo, da na listi kandidatov (go-
vorimo seveda o osnutku) spet
mrgoli imen »tovarišev za več-
ne čase«, ljudi, katerih edina
kvaliteta je kameleonsko prila-
gajanje novo nastalih situaci-
jam: ljudi, ki bodo le s težavo
uresničili že tako in tako ne-
rodno formulirano sklepno
zahtevo, naj Celje postane
»prijetna evropska občina«
(kot da živimo kje na severov-
zhodu Mongolije!). Brez pri-
stranskosti lahko rečemo, da si
kaj takšnega ne bi smela pri-
voščiti nobena stranka, ki res-
no računa na volilni uspeh - še
najmanj takšna, ki je najbolj
obremenjena s hipotekami
preteklosti!
Da zaključimo: čeprav so si
nekateri politični subjekti
v svoje volilne programe zapi-
sali tudi zahteve, kijih v bližnji
prihodnosti ne moremo realizi-
rati niti s pomočjo » Vsemogoč-
nega« z njegovimi svetimi po-
močniki vred, drugi pa so na-
redili očitne napake pri izboru
kandidatov, je razveseljivo, da
je v predvolilnih bojih »etika
odgovornosti« prevladala nad
»etiko absolutnega cilja«. Poli-
tični subjekti, ki bi si radi pri-
dobili trajnejše zaupanje volil-
ne baze, se zavedajo, daje daja-
nje praznih obljub, ki jih ni
mogoče realizirati, izrazito
kratkoročna opcija, nekdanji
podcenjevalni odnos do volil-
cev pa najhitrejša pot s politič-
ne scene (Vendarle so se iz zgo-
dovine nekaj naučili!).
Seveda pa na drugi strani tu-
di volilci v prevelikem priča-
kovanju ne bi smeh pozabiti,
da se bo realnost te ali one po-
litike pokazala šele po voli-
tvah. Se tako skrbna analiza
posameznih političnih potez in
premišljen izbor kandidatov,
namreč ne dajeta popolne ga-
rancije za uspeh. Vsaka politič-
na akcija vedno pomeni korak
v negotovost. Se tako dobra
ideja se lahko kaj kmalu spre-
vrže v svoje nasprotje (spomni-
mo se samo nesrečnega Karde-
lja, ki mu idej ni nikoli zmanj-
kalo), »želeti« ni isto kot »mo-
či«. Povedano z besedami pre-
svetega Pavla: »Ne delam na-
mreč dobrega, kar hočem, am-
pak hiido delam, česar no-
čem«. In prevedeno v običajen
jezik: v politiki si pa vsakdo
umaže roke, četudi dela v ro-
kavicah.
Ne, dragi bralci, nikakor vas
ne nagovarjamo k politični pa-
sivnosti, čeprav mora biti tudi
v najbolj demokratičnih siste-
mih vsakomur zagotovljena
pravica, da se politično ne
udejstvuje (Nekateri so pač sa-
mo kuharji, zdravniki ali de-
lavci). Nasprotno. Časi so resni
in majhna doza politične
osveščenosti ne more škoditi
nikomur Mar bomo »delanje
politike« spet prepustih poli-
tičnim šarlatanom in ponesre-
čenim fantastom?
JANEZ CVIRN
Krščanski
demokrati
v Šmarju
v ponedeljek ob osemnaj-
stih bo v šmarskem Kultur-
nem domu ustanovni zbor Slo-
venskih krščanskih demokra-
tov v občini Šmarje pri Jelšah.
Kramberger v Ceiju
Večtisočglava množica se je
prejšnji teden zbrala na Tom-
šičevem trgu v Celju, da bi
slišala, kaj vse se bo spreme-
nilo, ko bo Ivan Kramberger
izvoljen za slovenskega pred-
sednika.
Nekateri so prišli iz radoved-
nosti, drugi iz dolgega časa,
tretji, ker verjamejo njegovim
obljubam. Povedal je, da bo
v Celju, ko bo predsednik, za-
prl Cinkarrio, če bo delala brez
filtrov, v Štorah bo ugotovil
krivce za propad tovarne trak-
torjev, na Teharjah pa postavil
spomenik žrtvam povojnih
obračunov. Sicer pa je v svo-
jem več kot dve uri trajajočem
govoru večkrat ponovil glavne
točke svojega programa, kot so
na primer 80-odstotno zmanj-
šanje vojske, preusmeritev de-
narja za zdravstvo, zasebna
praksa zdravnikov... Celjane
je pozval, naj gredo na občino
in podpišejo izjavo o podpori
njegovi kandidaturi, saj potre-
buje 5 tisoč podpisov, nekaj od
teh pa se jih je medtem že izgu-
bilo neznano kam, kot je še po-
vedal Ivan Kramberger.   E.E.
Mozirski komunisti
Tudi v Zgornji Savinjski
dolini bo na volitvah sode-
lovala ZSMS liberalna
stranka, ki je že oblikovala
svoj volilni program in
prav zdaj predstavlja kan-
didate, s katerimi bo samo-
stojno nastopala na voli-
tvah.
v svoj volilni program so
na eno prvih mest postavih
gospodarstvo, ki mora biti
čisto in ekološko neoporeč-
no, saj mladim ni vseeno,
kakšno dolino bomo zapusti-
li svojim otrokom. Poleg
predstavljanja svojega pro-
grama pa se zdaj lotevajo tu-
di okroglih miz.
v kulturnem domu v Na-
zarjah bodo pripravili tri, pr-
vo o ekologiji, z delovnim
naslovom Ali nas bo iverna
še vedno dušila, so sklicali za
2. marca, vodil pa jo bo aka-
demski slikar Marjan Keršič-
Belač. Pogovor s članom
predsedstva RK ZSMS Moj-
mirjem Ocvirkom bo 16.
marca, z dr. Vekoslavom Gr-
mičem pa se bodo o politiki,
poštenosti in veri pogovarja-
h 30. marca. ZSMS-jevci in
ostali simpatizerji liberalne
stranke se bodo 21. marca
udeležili protestne manife-
stacije z zahtevami za grad-
njo avtoceste Maribor-Ljub-
Ijana v Celju.
ANDREJA BRITOVŠEK
Konvencija
komunistov
v sredo popoldne ob štirih
bo v Narodnem domu v Celju
konvencija celjske ZKS-SDP,
na kateri bodo celjski komuni-
sti sprejeli listo kandidatov za
celjski družbenopolitični zbor,
predstavili ključne kandidate
in svoj program ter podobno.
OBČINSKI SVETZSS
CELJE
VABI NA
JAVNO TRiBUNO
SiNDiKAT DANES ZA
JUTRi
ki bo v ponedeijek, 26.
februarja ob 17. uri
v veliki dvorani Narodnega
doma v Ceiju.
Na razgovoru z MIHOM RAVNIKOM,
predsednikom republiškega sveta
ZSS boste lahko s svojimi predlogi,
mnenji in pobudami pomagali
oblikovati
SVOBODNE
SINDIKATE
SLOVENIJE
DOGODKI
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 3
Teharje v vozlu pravnih vprašanj
Tožilec mora razrešiti še precej dilem
Ker so se pojavili očitki,
da celjsko javno tožilstvo
namenoma zavlačuje v »za-
devi Teharje«, je celjski
javni tožilec Milan Birsa
prejšnji teden sklical novi-
narsko konferenco, na kate-
ri je pojasnil, da gre še ved-
no le za takoimenovani
predhodni postopek, v kate-
rem bo moral razjasniti šte-
vilna pravna vprašanja.
Prav od tega pa je odvisno
nadaljevanje kazenskega
postopka.
Tožilec je dobil ovadbo od
časopisa Tribuna že prejšnji
mesec, dejansko pa se je za-
čel z zadevo ukvarjati, kot je
povedal na tiskovni konfe-
renci, takoj, ko so se v našem
Novem tedniku pojavili prvi
zapisi Romana Leljaka o po-
bojih na Teharjah po vojni.
Ovadba, ki jo je tožilec dobil,
se nanaša samo na kaznivo
dejanje vojnega hudodelstva
nad vojnimi ujetniki, med-
tem ko usmrtitve civilistov
v taborišču na Teharjah tožil-
stvo ne bo obravnavalo. Voj-
no hudodelstvo nad civilni-
mi osebami je namreč mogo-
če storiti le med vojno, med
oboroženim spopadom ali
med okupacijo. V teharskem
primeru ni nobenega od teh
elementov in bi torej lahko
šlo le za »klasično« kaznivo
dejanje, ki pa zastara v 25
letih oziroma absolutno v 50
letih (če bi v 25 letih bil spro-
žen kazenski postopek).
Sicer pa je javni tožilec tu-
di pri obravnavanju ovadbe
naletel na številna pravna
vprašanja, od katerih bo ne-
katera moral še razjasniti.
Kot prvo bo potrebno ugoto-
viti in zanesljivo dokazati
status vojnih ujetnikov oseb,
ki so bile usmrčene. Za voj-
ne ujetnike pa se štejejo pri-
padniki oboroženih sil na-
sprotnikov.
Drugo je vprašanje časov-
ne veljavnosti kazenske za-
konodaje oziroma katere
predpise uporabiti - tiste, ki
so veljali v času pobojev ali
kasnejšo zakonodajo. Tu si-
cer velja splošno pravno na-
čelo, da se za obtoženca upo-
rabijo milejši predpisi, a se
hkrati zastavlja vprašanje,
kateri predpisi so milejši.
Potrebno bo razjasniti tu-
di, kako gledati na repatri-
acijo vojnih ujetnikov. Neka-
tere mednarodne konvencije
pravijo, da ujetniki uživajo
status vojnega ujetnika le
dokler niso repatriirani. To-
rej bi vsi kvizlinški vojaki,
takoj ko so jih zavezniki vr-
nili nazaj v Jugoslavijo, izgu-
bili status vojnih ujetnikov.
Prav tako je vprašanje, ka-
ko gledati na tiste, ki so bili
v sovražnikovih oboroženih
silah. Naša novejša zakono-
daja tudi tem ne priznava
statusa voinih ujetnikov.
Tožilec je naletel tudi na
precejšnja razhajanja oziro-
ma neskladja med našim in
mednarodnim pravom, ver-
jetno pa se bo, pravi, med
postopkom srečal tudi s poj-
mom vojnega zločina in voj-
nega zločinca.
Ker pa gre za širši pro-
blem, kot je ocenil, je spis
odstopil tudi repubhškemu
javnemu tožilcu, da da svoje
strokovno mnenje okrog
uporabe zakonov in medna-
rodnega prava. Glede prav-
nih vprašanj pa se bo verjet-
no obrnil tudi na nekatere
naše pravne institucije, ki
naj bi pomagale s svojimi
mnenji, veliko pa celjski jav-
ni tožilec pričakuje od novo-
ustanovljene skupščinske
komisije, ki naj bi raziskala
poboje takoj po vojni.
Skratka, tožilec se še ni lo-
til ugotavljanja dejanskega
stanja kaznivega dejanja, ki
je navedeno v ovadbi Tribu-
ne, in se ga verjetno še nekaj
časa tudi ne bo, saj je nejas-
nosti precej. Postopek bo za-
to temu primerno dolgo
trajal.
SREČKO SROT
Z vojnimi ujetniki se uk-
varja že konvencija iz leta
1907, kasneje pa je bilo spre-
jetih še več mednarodnih
konvencij. Tako na primer
konvencija OZN iz leta 1952
priznava status vojnega
ujetnika tudi tistim ujetni-
kom, ki so bili repatriirani
(korejska vojna). Naša zako-
nodaja je tu nedvoumna
- izdajalcem ne priznava
statusa vojnega ujetnika.
Ob vsem skupaj se po-
stavlja še vprašanje, če je
celjsko sodišče sploh pri-
stojno za »zadevo Teharje«.
Ugotoviti bo potrebno, kdo
je sodeloval v pobojih na
Teharju; če so bili to pri-
padniki oboroženih sil, po-
tem zadeva sodi v pristoj-
nost vojaških sodišč.
Ob vsem tem se postavlja
tudi vprašanje skrunitve
grobišč, ki je tudi kaznivo.
Kot tako bi lahko označili
nadaljnje odlaganje odpad-
kov Cinkarne v Teharju, ne-
katere gradnje na grobiščih
(Medlog) in pa tudi kopanje
na grobišču v Košnici (sku-
pina občanov, ki je hotela
dokazati, da so žrtve tam
dejansko pokopane).
Cinkarnino odlagališče na Teharjah - gre za naklepno skrunitev grobišč?
»Priletna evropska občina«
Na zadnji seji občinskega
komiteja ZKS - Stranke de-
mokratične prenove v Celju
so razpravljali o osnutku svo-
jega volilnega programa in se
seznanili z listo kandidatov
za občinski družbenopolitični
zbor. Na listi je zaenkrat 17
imen, z desetimi pa do seje
komiteja se niso opravili raz-
govora. Predlog liste bodo
skupaj s programom predsta-
vili na občinski konvenciji, ki
bo v sredo, 28. februarja ob
16. uri v Narodnem domu.
V razpravi o osnutku progra-
ma so člani komiteja menili, da
vsebuje vse bistvene poudar-
ke, ki naj bi jih stranka oblju-
bila in se za njih zavzemala.
Program je razdeljen v več te-
matskih delov in zajema poli-
tični sistem, gospodarstvo,
skrb za čistejše okolje in izbolj-
šanje socialnih programov.
V posebnem delu programa so
se opredelili tudi do dogodkov
v preteklosti in zapisali, da naj
postane zgodovina stvar znan-
stveno-kritične analize in
sodb. Po programu celjske
ZKS-SDP naj bi Celje postalo
prijetna evropska občina s sa-
niranim okoljem, učinkovitim
gospodarstvom, socialnimi
programi in povezavami z dru-
gimi okolji. Nekateri člani ko-
miteja so menili, daje program
preobsežen in da obljublja pre-
več. Drugi pa so ugotavljali, da
mora biti v njem nekaj sploš-
nih opredelitev skupaj z neka-
terimi konkretnimi cilji, sicer
bodo volilci ocenili, da je pro-
gram premedel. Program naj
bi po mnenju članov dopolnili
z opredelitvami do vprašanja
žensk in družine, predvsem pa
naj bi v program zajeli vse po-
zitivne pridobitve preteklega
razvoja Celja, kjer je imela po-
membno vlogo tudi stranka na
oblasti. Komisija pri občin-
skem komiteju bo program še
dopolnila in takšnega bodo
sprejemali na konvenciji, ki jo
bodo sestavljali delegati iz os-
novnih organizacij skupaj
s člani komiteja.
TC
Danes
upokojencem
Danes ob sedemnajstih bo
v celjskem Narodnem domu
javna tribuna za upokojence in
druge starejše občane z naslo-
vom Dodajmo življenje letom,
ne leta življenju. Pripravljajo
celjske ZKS - Stranka demo-
kratične prenove, nanjo pa so
povabili tudi Ljudmilo Terček,
dr. Rudija Krajnca, Majdo
Brenčič, Petra Kvalarja in pa-
tronažno službo ter Center za
socialno delo.
Sociaiisti za
bogatejše živijenje
Javna tribuna v Celju
Slovenski socialisti za ma-
terialno in duhovno bogatejše
življenje so naslovili javno
tribuno v Celju, kjer sta,se
predstavila mag. Viktor Ža-
kelj, podpredsednik RK SZS
in dr. Peter Novak, kandidat
za člana predsedstva SRS.
Govorila sta nekaterih glav-
nih usmeritvah v programu
Socialistične zveze Slovenije.
Slavko Pezdir, predsednik
OK SZS v Celju pa je predsta-
vil občinski program.
Viktor Žakelj je poudaril, da
socialisti nočejo biti stranka
poklica ali vezani na določen
socialni sloj, kot se v zadnjem
času oblikujejo različne poli-
tične stranke. Socialistična
stranka naj bi bila levo sredin-
ska, socialna država pa je eden
njihovih temeljev programa.
Govoril je tudi o odnosu do
preteklosti in menil, da prihaja
v zadnjem času do politizacije
zgodovine in njenega novega
razlaganja. Žakelj je ocenil, da
socialisti kot stranka ne more-
jo razsojati o zgodovini, pač pa
mora to storiti stroka. Sprego-
voril je tudi o odnosu do Jugo-
slavije in pri tem poudaril, da
morajo narodi ugotoviti skup-
ne elemente in se nato odločiti
za pravno obliko skupnega živ-
ljenja. V kolikor teh ne bodo
našli, lahko Slovenci razmi-
šljamo o odhodu iz te skupno-
sti, je menil Žakelj.
Peter Novak pa je svoja raz-
mišljanja usmeril predvsem
v ekologijo. Menil je, da var-
stva okolja ne moremo prepu-
stiti le ekologom, ker je to
stvar vseh. Ocenil je, da je
v zadnjih letih prišlo na tem
področju do sprememb. Tako
bodo v nekaj letih zgrajene či-
stilne naprave na rekah, reše-
vanje onesnaževanja zraka pa
so zagotovili z ekološkim dav-
kom. V prihodnjih letih naj bi
Slovenija dobila dodatne koli-
čine plina, ki naj bi ga gospo-
dinjstva plačevala po taki ceni,
da bodo zamenjala star način
ogrevanja s čistejšim. Napove-
dal je tudi ekološki davek za
vse, ki močno škodujejo oko-
lju. Ocenil je, da zamude pri
izgradnji čistilnih naprav v in-
dustriji niso tako velik pro-
blem, saj je bolje počakati in
proizvodnjo preusmeriti, kot
pa graditi naprave na zastareli
tehnologiji. Z nekaterimi od
teh mnenj Petra Novaka so na-
to polemizirali udeleženci jav-
ne tribune, ki jih je zlasti zani-
mal tudi odnos Socialistične
zveze do nekaterih dogodkov
v naši zgodovini kot je osvobo-
dilna vojna in z njo povezani
predlogi o spravi.
TC
Jutri bo podpredsednik slo-
venske Socialistične zveze,
Viktor Žakelj, nastopil tudi
v Žalcu. V občinski knjižnici
se bo ob osemnajstih z njim
pričel pogovor o prihodnosti
slovenske družbe in vlogi so-
cialistične zveze.
V torek je bila občinska
kandidacijska konferenca so-
cialistične zveze Žalec. Pred-
stavili so svoj volilni pro-
gram in kandidate za občin-
ski družbenopolitični zbor.
Na listi imajo 25 kandidatov.
Po oceni predsednika sociali-
stične zveze Milana Zupanca
imajo na listi kandidate, ki
zastopajo gospodarstvo, obrt,
kulturo, skratka ljudi, ki bo-
do.znali uresničevati zastav-
ljeni program. Tudi z eviden-
tiranjem po njegovih besedah
tokrat ni bilo posebnih težav.
Na tokratni seji so imeli tu-
di nadomestne volitve za čla-
ne predsedstva. Pred časom
so namreč ukinili vse odbore
in komisije, po novem pa bo-
do oblikovali le tiste odbore,
ki jih bodo v resnici potrebo-
vali.
TRAČnice!
Da Emovo novo vod-
stvo ni za hece, seje izka-
zalo na javni razpravi
(celjsko Javnost' je pred-
stavljalo ducat občanov)
o njihovi sanaciji v Na-
rodnem domu. Tehnični
direktor Robert Jedlovč-
nik je namreč z govorni-
škega odra zatulil na celj-
ske ekologe: »Ne me zaje-
bavat!« Kdo ve, če je tako
neposreden tudi v stikih
z delavci.
V ljubiteljskih gledali-
ških vrstah se sliši, da
smo v Celju pri podelje-
vanju nagrad za kulturni
praznik že pri črki »V«.
Potem pridejo menda na
vrsto dosežki iz amater-
skih vrst.
Rubrika Kje so naše la-
dje. Fregata Tone Zimšek
z bratsko posadko plove
proti Razvojnemu centru.
Pristala bo po volitvah.
Konvoj Miloš Pešec je na
generalnem servisu v pri-
stanišču Ljubljanske
banke. Škuner Uroš Gori-
čan seje zasidral v prista-
nišču Znanstvene fanta-
stike v Celju, med laiki
imenovnim tudi služba
družbenega knjigovod-
stva. Trebušasta jadrnica
Veljko Kolar je v sprem-
stvu cestarskih direktor-
jev v petek ponoči iz
Šmarja odplula v Milano.
Gre za plovbo tovarištva
in pozabe šmarskih cest-
nih dolgov. Tanker Titovi
Šulekje že zasidran v Go-
renju Delti, kmalu pa bo
krenil proti Bermudske-
mu trikotniku. Na krovu
kapitanova familija še
vedno razigrano pleše.
Prve podgane so vsi pu-
stili na ladjah.
Največ zanimanja Ce-
ljanov so zadnji čas pov-
zročile okrogla miza
o Teharjih, predvolilni
nastop Ivana Kramber-
gerja in predavanje Zvo-
ne ta Šeruge s popotova-
nja po Afriki. Torej mrli-
či, ledvični bolniki in za-
morci. Zveza za ohrani-
tev enakopravnosti ob-
čanov že sestavlja pro-
testno pismo.
Če 26. februarja ne bo-
do stavkali celjski učite-
lji, bodo stavkali njihovi
učenci, saj so za ta dan že
načrtovali igranje biljar-
da in pitje piva.
Janez Sever - Greniv-
ka je bil opažen na služ-
benem sestanku s svojo
soprogo Marlen Die-
trich-Premšak. Imel je
čjornajo brado, v avtu
pa poljska olja na
platnu.
Neodvisni kandidat za
celjsko skupščino, Edo
Einspiler, je v ponedeljek
lastnoročno spravil brata
Vilija na letalo za Saraje-
vo. Da mu ne bi delal te-
žav v celjskem časopisu,
oprostite, časopisih.
Napoved: po volitvah
bo tudi nek gigant s Celj-
skega dobil svojega Fi-
kreta Abdiča, ki je repu-
bliki požrl že nekaj aku-
mulacij, milijonske do-
larske dobičke pa knjižil
tako, da je pošiljke ene
in iste robe vozil po ne-
kajkrat čez mejo in nato
nazaj pa spet čez mejo in
spet nazaj pa...
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
OBČINSKA KONFERENCA ŽALEC
VABI
svoje člane in simpatizerje, da s podpredsednikom Republiške
konference socialistične zveze Slovenije mag. VIKTORJEM
ŽAKLJEM
sodelujete v pogovoru o
PRIHODNOSTI SLOVENSKE DRUŽBE IN
VLOGI SOCIALISTIČNE ZVEZE,
ki bo v
PETEK, 23. FEBRUARJA 1990 OB 18. URI
v Občinski matični knjižnici ŽALEC.
VLJUDNO VABLJENI!
4. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
GOSPODARSTVO
Ustanovite podjetje
Do konca tega leta naj bi
v Jugoslaviji ustanovili 15
do 25 tisoč manjših, pred-
vsem zasebnih podjetij, de-
lavnic in trgovin. Preraču-
nano v ure bi morale vsako
uro vznikniti tri nove firme.
Takšno statistiko je pripra-
vila zvezna vlada, zato je
vprašanje, koliko novih po-
djetij bomo imeli, a kljub
temu velja, da je zanimanje
za podjetništvo zelo veliko.
Tudi na celjskem območju
gredo številke novousta-
novljenih podjetij v stotine.
Samo pri celjskem sodišču
je bilo od oktobra lani do za-
četka februarja letos nekaj
več kot 1000 priglasitev za
ustanovitev podjetja. K te-
mu je prištetih tudi 300 že
obstoječih, nekdanjih orga-
nizacij tozdov in ozdov. Šte-
vilka je zelo vehka, saj toliko
prijav, kot jih je bilo vloženo
zadnje štiri mesece, v regi-
stru niso imeli niti v desetih
letih skupaj.
Nadpovprečno zanimanje
za podjetništvo je seveda po-
sledica splošnih društvenih
gibanj, predvsem pa tega, da
smo pri nas resneje začeli go-
voriti o trgu, nehali pa govo-
riti o socializmu. Podjetni-
štvo ni več dosegljivo le ti-
stim, ki uživajo v družbi po-
seben status, ampak vsako-
mur, ki ima idejo, kapital,
voljo do dela in željo biti sam
svoj gospod. A takšna ne-
nadna sprememba ima, ra-
zen dolgih vrst pred sodnimi
registri, tudi še druge plati.
(Raz)krajanje
družbenega kapitala
Prva plat, ki zasluži poseb-
no obravnavo, je da podjet-
ništvo dobiva krila ravno
v času splošnega pravnega
kaosa, pri čemer pa ekono-
misti poudarjajo, da druge
rešitve, kot ustvarjanje prav-
nega kaosa, sploh ni, saj naj
bi bil to predpogoj, da se kar-
koli spremeni. A še po-
membneje od tega je tudi, da
je nastalo tudi obdobje po-
polnega kaosa v prerazdelje-
vanju bogastva, ki gre pred-
vsem na račun prerazdelje-
vanja družbenega kapitala.
Zanimiva bi bila analiza,
koliko direktorjev, komerci-
alistov, uvozno-izvoznih re-
ferentov itn. je ustanovilo
svojo firmo ter pri tem kori-
stilo vse poslovne vezi iz pre-
teklosti ter, seveda, prevzelo
firmam najboljše poslovne
partnerje. Takšen, tipičen
primer razkrajanja družbene
lastnine, da znotraj firme
ustanoviš lastno firmo, je
mogoč le pri nas, je povedal
dr. Jože Mencinger s pravne
fakultete v Ljubljani, ki pa je
v isti sapi dodal, da sam ne
vidi rešitve, kako čimprej
priti do prevlade zasebne
lastnine.
V prednosti so tisti ki so že
»pri koritu«. Pri tem bo ne-
katerim verjetno uspelo upo-
rabiti lastnino učinkoviteje,
kot je bila doslej uporablje-
na. Slaba plat vsega pa je, da
kljub vsemu ne bodo odstra-
njeni nekateri monopoh, ki
jih bodo odslej ohranjali pri
življenju predvsem bolj se-
bični interesi lastnikov za-
sebnega kapitala. Sprijazniti
se namreč moramo, da je za
globlje spremembe treba več
časa in da bo pač treba potr-
peti, da bodo tudi ti monopo-
listi slej ko prej dobili kon-
kurente.
Prav zato, ker gre pri raz-
krajanju družbenega kapita-
la kar za množičen pojav, bi
bilo nesmiselno moralizirati
na primeru kakšnega posa-
meznika, ki je bil toliko po-
djeten (oz. pameten), da je
»opetnajstil« svoje bivše po-
djetje, ki mu je prevzel naj-
boljše poslovne partnerje, ali
ki je sklenil tako dobro po-
godbo, da si o tem še sanjati
ne bi upal. Nekaj takšnih pri-
merov imamo tudi na Celj-
skem, pri čemer pa lahko sa-
mo ugotavljamo, da takšne
ljudi pač potrebujemo, saj to
konec koncev je podjetni-
štvo.
Boljše, cenejše,
kvalitetneje...
Konkurenca bo, tudi že v za-
četnem obdobju, opravila
svoje. Ali bo ostalo le 10 ali
morda celo 50 ah več odstot-
kov podjetij, ki so zrasla
v zadnjih mesecih, je težko
prerokovati. Predvsem ver-
jetno ne bo kruha za tolikšno
število podjetij svetovalnega
tipa, kjer tisti, ki so zadnjih
nekaj desetletij »prodajali
meglo«, sedaj nudijo vse
v zvezi z ustanavljanjem no-
vih podjetij. A dobra plat te-
ga, da se vsi ne bodo znašli
v krutem metežu podjetni-
štva, je ta, da bodo bolj znah
ceniti delo, ki so se mu zara-
di »zdravih« podjetniških
ambicij odrekli.
Verjetno tudi ne bo več
prostora za vse številčnejše
gostinske obrate bifejskega
tipa, saj bomo kmalu učakali
čas, ko bomo začeli delati in
ko ne bo več časa za dopol-
dansko in popoldansko po-
pivanje. Tudi plaz odpiranja
novih trgovinic se bo, verjet-
no le začasno, malce pretr-
gal, saj bo v sedanjih časih
težko najti dovolj kupcev.
A zagotovo za vse velja, da se
bodo obdržali tisti, ki bodo
nudili boljše, cenejše, kvali-
tetnejše ...
Da je konkurenca zdrava,
je potrdil tudi Jani Zupane,
direktor IRC-ja v Razvojnem
centru Celje. Njihova konku-
renca na področju nuđenja
računalniških uslug izhaja
tudi iz njihovih vrst, kar po
Zupančevem mnenju ni tako
tragično, saj bo v prihodnje
delo dobil le tisti, ki bo nudil
nekaj več, zato je podjetni-
štvo v obliki zasebne konku-
rence le vzpodbuda za boljše
delo.
Konkurenco bi še bolj po-
trebovali na proizvodnih po-
dročjih, saj ta nudijo največ
novih delovnih mest, ki jih
ob rastoči nezaposlenosti
najbolj rabimo. Ta razcvet
lahko pričakujemo le takrat,
ko bodo znani vsi sistemski
in drugi pogoji, vse predno-
sti in slabosti, da bi se lahko
še več obrtnikov odločilo za
spremembo dejavnosti.
Podjetnost novega
tipa
Vsekakor podjetništvo pri-
naša veliko novega, kar naj
bi prispevalo k povečanju
družbenega proizvoda. Lep
primer so tako imenovane
zasebne marketinške usluge
oziroma posredniški posli in
zastopstva tujih firm.
Kakšne možnosti se odpi-
rajo na tem področju, nazor-
no potrjuje primer celjskega
podjetnika (ki ne želi, da bi
ga imenovah) ki je pred krat-
kim (pre)prodal 100 avtobu-
sov znamke Mercedes na
daljne Fihpine, posredoval
je pri prodaji nekaj sto ton
soli v Nigerijo in pri nekate-
rih podobnih poslih, za kate-
re bi pri nas v preteklosti do-
bil državno odlikovanje tipa
»red zaslug za narod z...«
»Če nam bodo pustili diha-
ti, potem lahko obljubimo
konkurenčno in dobro bla-
go. Našemu tržišču lahko po-
nudimo belo tehniko, teh-
nične aparate, tekstil itn. tu-
di do enkrat ceneje kot naša
trgovina, ki hoče na posa-
meznem televizorju, avto-
mobilu in drugem izdelku
zaslužiti še enega zraven.
Vsak hoče na hitro zaslužiti,
pri tem pa pozablja, da tr-
govci služijo na enem pfeni-
gu, šihngu ah dinarju, ne pa
na milijardah,« je komentiral
dogajanja pri nas podjetnik,
ki je samo eden mnogih, ki
naj bi prispevali k prevetri-
tvi naše miselnosti.
Za začetek pa je potreben
pogum, smešno nizek (2000
din) prispevek za ustanovi-
tev firme in nekaj potrplje-
nja v vrsti pred sodnim regi-
strom in tudi vi lahko posta-
nete podjetnik. In da ne bo
nepotrebnega spraševanja in
obremenjevanja uradnih
oseb, v Uradnih listih
(SFRJ) 21/89, 40/89, 66/89 lah-
ko poiščete vse, kar je po-
trebno za ustanovitev po-
djetja.
RADO PANTELIC
Juteks ustanavlja
mešana podjetja
v sivini povprečnih in
podpovprečnih gospodar-
skih rezultatov so dosežki
žalskega Juteksa v lanskem
letu pomembna vzpodbuda
ostalim, saj so v tem žal-
skem kolektivu dokazali,
da je samo z vlaganjem in
določenim tveganjem mož-
no ustvarjati več. Ambici-
oznosti se tudi letos ne bodo
odrekli.
V Juteksu so lani proiz-
vedh in prodali za 32 odstot-
kov več kot predlani, kar 81
odstotkov realizacije v skup-
ni višini 41 milijonov dolar-
jev pa so dosegli v tujini (dve
tretjini na konvertibilnih in
tretjino na klirinškem trgu).
K takšnim rezultatom je po-
membno prispevala prva fa-
za prestruktuiranja proiz-
vodnega programa Juteksa.
Lani so namreč modernizira-
li proizvodnjo talnih oblog in
proizvodnjo netkanih teksti-
lij, uspešno osvojili proiz-
vodnjo avtofilcev, pričeli
s povsem novo proizvodnjo
tehničnih monofilov ter"
uspešno pričeli razvoj skup-
ne proizvodnje z zahodno-
nemškim partnerjem.
Slabo plat lanskoletnega
poslovanja je predstavljala
precejšnja izguba vrednosti
zaradi podcenjenega dinarja.
To je sicer bila ugodnost za
uvoznike in tiste, ki že imajo
svoje firme v tujini, Juteks
in njemu podobne firme pa
so bile kljub dobremu delu
»kaznovane« zaradi previso-
kega izvoza.
Te nevšečnosti so sedaj
pozabljene. Po besedah di-
rektorja Milana Dolarja mo-
rajo v Juteksu pred pričet-
kom druge faza prestruktu-
riranja prevzeti vsa merila,ki
jih priznava svetovni trg, kar
pomeni, da bodo morali
zmanjšati vse vrste stroškov
in izvesti še druge racionali-
zacije poslovanja. Z reorga-
nizacijo v profitne tržne eno-
te so že storili prvi korak.
Razmišljajo tudi o evrop-
skem delovnem času.
Letos želijo dokončno raz-
rešiti sodelovanje z zahodno-
nemškim partnerjem. Po
vsej verjetnosti bodo ustano-
vili mešano delniško družbo,
razmišljajo pa tudi o ustano-
vitvi mešanega podjetja tr-
govske smeri v Zvezni repu-
bliki Nemčiji. Mešano firmo
bodo imeli tudi v Lenin-
gradu.
V Juteksu menijo, da so
dosedanji rezultati in ambi-
cije dovolj, da bodo uspešno
prestali preizkus zaupanja,
izdali bodo namreč obvezni-
ce, s čimer je Juteks, tretja
proizvodna organizacija pri
nas, ki nudi ljudem možnost,
da vlaga svoje prihranke tu-
di v gospodarstvo. Predsta-
vitev prodaje obveznic bodo
imeli jutri, v petek, v žal-
skem hotelu Rubin.
RADO PANTELIČ
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Bolje vojalci icot »prostovoljci«
Armada spet koraka po Kosovu. Samo - tokrat zares.
Potem ko so imeh pripadniki JLA v južni srbski pokrajini
le vaje, so v torek dobili prave krogle in nova povelja.
Predsedstvo SFRJ je v sporočilu zapisalo, da bodo enote
JLA na Kosovu »varovale ustavno ureditev in preventivno
preprečevale nasilje«.
Vsaka slaba stvar ima tudi dobro stran. Še zmeraj je
bolje, da so na Kosovu aktivnejši vojaki - žal tudi Slovenci
- pod strokovnim poveljstvom svojih oficirjev, kot da bi
Kosovo na silo okupirala tako imenovana črna vojska,
neobvladljiva množica »prostovoljcev«, ki bi s svojimi
dejanji povzročili začetek državljanske vojne.
V obrobnih delih Srbije - »srce in duša« te republike je
Kosovo, poudarjajo Srbi - se je namreč »ljudstvo« mno-
žično dvignilo na noge. Odrasli moški se niso mogli odreči
želje, da bi se igrali vojake, zahtevali so orožje, da bi šli
pomagat »zatiranim bratom« na Kosovo, nad katerimi
Albanci izvajajo »genocid« (po Slovenskem pravopisu:
pomor). Ne moti jih, da letos (od 24. januarja, ko so se spet
začeli nemiri) Srbom nihče ni hotel hudega - z izjemo
nekaj albanskih skrajnežev, ki so se zanesli nad avtobusi
s srbskimi registracijami oziroma so prestrašili 17 srbskih
in črnogorskih hiš, v katere je priletelo kamenje - na drugi
strani pa je bilo ubitih že (najverjetneje) 33 »teroristov« iz
vrst Albancev.
Pa ne le na obrobju Srbije (Niš, Kragujevac, Kraljevo in
drugi kraji), še bolj udarni so bili vojvodinski priseljenci.
Na izrecno zahtevo nekaj sto prostovoljcev, ki želijo oditi
na Kosovo in »pomagati pri urejanju razmer v tej pokra-
jini«, je delegate možnih in evidentiranih prostovoljcev
sprejel celo predsednik predsedstva SAP Vojvodina Jugo-
slav Kostič in se pogovaijal z njimi. Vročekrvneži so zahte-
vali orožje, da bi »branili ogrožene Srbe in Črnogorce in
vse prebivalce, celo jugoslovansko usmerjene Albance na
Kosovu«. Zahtevali pa niso samo orožja, ampak tudi uni-
forme in vojne razporede, hkrati pa naj bi jim mirovalo
delovno razmerje v podjetjih, v katerih so zaposleni.
Med najbolj glasnimi so bili skoraj zagotovo tisti, ki so
pred meseci najbolj vpili proti Sloveniji in njenemu vod-
stvu, mu očitali, da so v njem sami »izdajalci« in da jih
mora slovenski narod odstraniti.
Demagi zamenjal VVIlasija
Podobno kot imajo Srbi svojevrstnega junaka - poraže-
nega kneza Lazarja - ga imajo tudi Albanci na Kosovu.
Potem koje bil to nek^ časa Azem Vllasi, nekdanji Titov
mladinec, ki mu zdaj v Titovi Mitrovici - pod veliko Titovo
črno-belo sliko - sodijo zaradi »kontrarevolucionarnega
ogrožanja družbene ureditve SFRJ«, je ta teden kot
meteor zasijal Adem Dema?i. Nekateri skrajneži ga
namreč postavljajo v vrsto s slovitim Nelsonom Mandelo,
črnopoltim borcem za pravice Črncev, ki je leta in leta
preživel v zaporu.
Adam Demagi je po stažu najstarejši politični zapornik
v Evropi. Prvič so ga še kot srednješolca zaprli leta 1956,
ker seje že takrat ogreval za Kosovo republiko, protestiral
je proti prisilnemu izseljevanju kosovskih Albancev v Tur-
čijo. Za kratek čas (1961-1964) je bil na prostosti, medtem
pa je, kot poročajo policijski viri, ustanovil ilegalno orga-
nizacijo Revolucionarno gibanje za združitev Albancev.
Ujeli so ga in obsodili na 15 let zapora, odsedel je 10 let.
Kmalu potem, ko je kratkotrajno užival svobodo, so ga
spet prijeh, ker je ustanovil novo ilegalno organizacijo,
tokrat Narodnoosvobodilno gibanje Kosova. Marca leta
1976 je bil obsojen na 15 let zapora in je za zapahi še zdaj,
čeravno so se po Kosovu razširile novice, da so njihovega
narodnostnega junaka predčasno spustili iz zapora.
Uradni viri uvrščajo Adema Demagija med sovražnike
države, veliko pripadnikov albanske narodnosti pa je pre-
pričanih, da gre za njihovega rojaka, ki si je od malih nog
prizadeval za pravice Albancev na Kosovu, in to že v časih
pravega terorja, ki ga je nad njimi zganjal Aleksandar
Ranković. Ker drugačnih junakov kosovski Albanci
nimajo - Fadila Hoxha, voditelja NOB na Kosovu so
postavili pred sodišče, češ da je žalil srbske ženske in
podpihoval albanski separatizem in nacionalizem v pokra-
jini - so tokrat izbrali zapornika. Zdaj bodo nekateri spet
kazali na os Ljubljana-Priština-Tirana, na povezanost slo-
venskih in albanskih »separatistov«, češ, za junake si izbi-
rajo zapornike. Ne gre pozabiti, da so bili taki očitki iz
Enotne Srbije zelo glasni med lanskim procesom zoper
četverico v Ljubljani.
Oilpusti, Gospod, saj ne vedo,
kaj delajo
v Srbiji je veliko razburjenje zaradi »odkritja«, ki si gaje
privoščil mariborski dnevnik, češ da bodo v Močni Srbiji
žrtvovali dr. Borislava Joviča - sedanjega podpredsednika
predsedstva SFRJ, ki naj bi 15. maja na mestu predsed-
nika zamenjal dr. Janeza Drnovška - za utrditev položaja
Slobodana Miloševiča. Po pisanju Mariborčanov naj bi
Miloševič obtožil Joviča, češ da v predsedstvu SFRJ neza-
dostno brani interese SR Srbije. Proti Joviču naj bi začeli
časnikarsko kampanjo in prepričali srbsko javnost, da je
to res. Republiška skupščina Srbije naj bi zato odpoklicala
Joviča in ga zamenjala - z Miloševičem.
»Tako smo zvedeli,« so zapisale beograjske Večernje
novosti, »da se v državi pripravlja - nič več in nič manj
- udar na predsednika države. Čudno je, da oblasti,
državni organi, ki so za to plačani, sploh niso reagirali na
to odkritje. V vsaki normalni državi bi bili ljudje, ki sode-
lujejo pri pripravljanju prevrata, že pozaprti. Ali pa
državni organi ne berejo časnikov? Ali si je to časnik
izmislil - po drugem dobro premišljenem in pripravlje-
nem scenariju? Do tega velikega spektakla - Miloševiče-
vega državnega udara - pa lahko ustvarjalcem takšnih
scenarijev lahko le rečemo: Odpusti, Gospod, saj ne vedo,
kaj delajo...«, so zapisale Večernje novosti.
Medtem pa so pravi vojaški udar izvedli generali JLA
- komunisti, ki želijo v Sloveniji imeti novo stranko. Ker
jim ne ustreza program ZKS - Stranke demokratične pre-
nove, hočejo zdaj imeti v Sloveniji Novo zvezo komuni-
stov Slovenije. Pa še nihče jim ne bo rekel: Odpusti,
Gospod, saj ne vedo, kaj delajo... ,
OBRESTNE MERE
sredstev občanov za leto 1990
Negativni saldo na tekočem računu:
- dovoljen 26%
- nedovoljen 32%
DOGODKI
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 5
Za možgansko
mobilizacijo
Slovencev
s sklicem iniciativne-
ga sestanka in predstavi-
tvijo pobude Slovenske-
ga svetovnega kongresa
na celjski Gimnaziji je
tudi na našem območju
oživila dve leti stara ide-
ja o ideološko in moral-
no neodvisni instituciji,
ki bi za boljšo prihod-
nost združevala vse Slo-
vence. Idejo na Celjskem
podpirajo predvsem
mladi, ki si želijo podob-
ne aktivnosti tudi med
odraslimi.
Mladi na Gimnaziji so
se združili v začasni pri-
pravljalni odbor, sčasoma
pa želijo ustanoviti stalni
dijaški odbor Slovenske-
ga svetovnega kongresa
za celjsko območje. Vanj
želijo vključiti tudi učen-
ce ostalih srednjih šol, za-
to bodo pripravili nekaj
tribun in okroglih miz, na
katerih bodo predstavlja-
li program Slovenskega
svetovnega kongresa, iz-
dajali pa bodo tudi poseb-
na obvestila. Mladi
z Gimnazije se bodo že ta-
koj na začetku povezali
z vrstniki slovenske na-
rodnosti iz tujine, z njimi
pa si bodo sprva le dopi-
sovali. V pestro zastav-
ljen program dejavnosti
so člani začasnega dija-
škega pripravljalnega od-
bora Slovenskega svetov-
nega kongresa vključili
tudi povezovanje z odra-
shmi, saj pričakujejo, da
bodo le-ti ustanovili svoj
pripravljalni odbor.
Vsi, ki podpirajo pobu-
do za ustanovitev Sloven-
skega svetovnega kon-
gresa, so si enotni v tem,
da mora postati nadstran-
karska institucija, v kate-
ri bodo delovali ljudje
različnih ideologij in na-
zorov, vendar dobro stro-
kovno podkovani. Gre za
možgansko mobilizacijo
tistih predstavnikov slo-
venskega naroda, ki jim
lastna prihodnost in ka-
kovost življenja v njej kaj
pomenita, menijo pobud-
niki Slovenskega svetov-
nega kongresa. Ob tem pa
poudarjajo, da je srž nji-
hovega delovanja prav
v tem, da Slovenci, ki so
že imeli tri državotvorne
priložnosti, ponovne - če
se jim le-ta spet ponudi
- ne bodo izpustih iz rok
povsem nepripravljeni.
IVANA STAMEJCIČ
Celje ima prvo
slovensko Gimnazijo
Če upoštevamo še Celovec, Gorico In Trst - pa četrto
Nemalo ponosa in odkri-
tega zadovoljstva je bilo
med učenci in delavci Sred-
nje družboslovne šole v Ce-
lju, ko so prejšnji petek pre-
jeli odločbo celjske enote
Temeljnega sodišča o pre-
imenovanju njihove šole
nazaj v Gimnazijo. Srednja
šola s 180-letno tradicijo je
bila zadnjih osem let Sred-
nja družboslovna šola (z na-
zivu prilagojenimi učnimi
programi), zdaj pa je spet
Gimnazija z gimnazijskimi
programi.
Že septembra bodo učenci
v šestih oddelkih prvega let-
nika vpisani v gimnazijske
programe, na šoli pa so se
odločili, da razpišejo dva od-
delka klasične gimnazije
z obveznim poukom latinšči-
ne ter štiri oddelke v katerih
se bodo lahko učenci po
dveh letih enotnega učnega
programa odločili za izbirne
skupine predmetov jezikov-
ne, družboslovne in naravo-
slovno-matematične smeri.
Končni cilj celjske Gimnazi-
je je, da na šoh ostane 24 od-
delkov, v katerih bodo učen-
ci obiskovali pouk do-
poldne.
Junija bodo Gimnazijo za-
pustili učenci četrtih razre-
dov kot absolventi gimnazije
z opravljenim zaključnim iz-
pitom, na šoli in v strokov-
nih telesih na ravni repubU-
ke pa bodo imeli ta čas veli-
ko dela z določitvijo in potr-
ditvijo predmetnika. Dej-
stvo, da so na celjski Gimna-
ziji v času protireforme, že
jeseni 84, vpisali oddelek
splošne kulture in potem
razmerje med razpisanimi
oddelki boljšali v korist ka-
kovosti šole, jim bo pri tem
nedvomno pomagalo.
Gimnazijski program, ki
bo združeval dosedanji druž-
boslovni, jezikovni, klasič-
no-humanistični, naravn-
slovno-matematični, peda-
goški in računalniški učni
program, bodo jeseni uvedli
v 40 slovenskih šol, le neka-
tere med njimi pa imajo
možnosti za to, da postane to
program šole. Med njimi je
tudi celjska Gimnazija, ki
ima zagotovljene vse ka-
drovske, konec koncev pa
tudi večino tehnoloških po-
gojev za to.
IVANA STAMEJCIČ
Z reformo srednjega šol-
stva leta 1982 je celjska
Gimnazija kot zadnja v Slo-
veniji izgubila to ime in po-
stala Srednja družboslovna
šola, z odločbo celjske enote
Temeljnega sodišča pa je
Celje 16. februarja 1990 do-
bilo prvo Gimnazijo v Slo-
veniji.
Javna razprava brez Javnosti
Minuli petek je celjski Emo v Narodnem domu
pripravil javno razpravo o svojih ekoloških in raz-
vojnih načrtih. Takšno razpravo je moral organizi-
rati, če hoče, da bo občinska skupščina danes, v če-
trtek, po hitrem postopku sprejela odlok o spre-
membah zazidalnega načrta, ki predvideva grad-
njo čistilne naprave za fluoride in skladišča od-
padkov.
Očitno je šlo Emu pri organizaciji razprave pred-
vsem za zadostitev formalnosti. Kako naj si sicer
drugače razlagamo javno razpravo brez javnosti,
brez obvestila sredstvom obveščanja in brez pravo-
časno dostavljenih gradiv za oblikovanje stališč in
pripravo »tehtnih prispevkov v razpravi«, kot so za-
pisali v vabilu.
V petek popoldne smo bili tako v Narodnem domu
priča monologom vodilnih delavcev Ema, ki so pred-
stavili že znane razvojne koncepte podjetja in načrte
za ekološko sanacijo. Pri tem je gotovo najpomemb-
nejša izgradnja čistilne naprave za dimne pline iz
proizvodnje frit, od koder sedaj izpuščajo 15 kilogra-
mov fluoridov na uro, po izgradnji naprave pa naj bi
se količina zmanjšala na 0,1 kilograma. Za posebne
odpadke, ki bodo pri čiščenju nastali, mora Emo
zgraditi skladišče, ker pa so v zadnjih mesecih ugo-
tovili, da lahko odpadke vračajo v proizvodnjo in bo
zato potrebno le delno skladiščenje, so določili, da
v skladišču ne sme biti odpadkov več kot za trime-
sečno proizvodnjo. Čistilno napravo je kupilo že
prejšnje vodstvo Ema, njena namestitev pa je bila
problematična ravno zaradi nerešenega vprašanja
posebnih odpadkov.
S sprejemom sprememb zazidalnega načrta v ob-
činski skupščini naj bi nadaljevali lani prekinjen
postopek za namestitev naprave, javna razprava
o celoviti ekološki in ekonomski sanaciji podjetja pa
je bila prav tako načrtovana že za lansko pomlad. Do
nje ni prišlo, čeprav je takšen sklep sprejela občin-
ska skupščina, zahtevala pa jo je tudi Socialistična
zveza. V letu dni torej Emo ni bil sposo-
ben pripraviti takšne razprave, sedaj pa
jo je sklical tako rekoč čez noč. Vabila
z gradivom so namreč poslali v krajevne
skupnosti štiri dni pred razpravo, tisti
redki krajani, ki so prišli v Narodni dom,
pa so zanjo izvedeli povsem slučajno.
Kljub protestom, da razprava ne more
biti v skladu z določili o poteku takšnih
razprav, so jo nadaljevali, predstavnik
občinskega komiteja za urejanje prostora
pa je menil, da ni pri vsem skupaj nič
spornega.
Emo je torej zadostil zahtevi po sklicu
javne razprave, vsi Celjani pa lahko le
upajo, da ne bodo podobnih bližnjic
ubrali tudi pri gradnji čistilne naprave,
na katero čakajo že desetletje. O malo-
marnosti in brezbrižnosti v Emu namreč
zgovorno priča podatek, da ustvarijo frite
70 do 80 odstotkov celotne akumulacije
podjetja, fluoridi pa še vedno veselo uha-
jajo v zrak.
TATJANA CVIRN
Obnova pred
stečajem
v celjski Obnovi še vedno iščejo reši-
tve, da bi omilili posledice predvidene-
ga stečaja. Skrajni rok, do katerega ima
lahko podjetje blokiran račun, se na-
mreč izteče že jutri, 23. februarja, ko bo
morala služba družbenega knjigovod-
stva predlagati stečajni postopek.
Možnosti, da bi našlo kakšno drugo ta-
kojšnjo rešitev, po besedah vršilca dolž-
nosti direktorja Jureta Požuna (to funk-
cijo opravlja mesec dni), namreč ni. Zato
pa tembolj hitijo pripravljati rešitve, ki bi
prispevale, da bi bil stečaj kar najmanj
boleč in da bi na ruševinah stare Obnove
lahko zraslo bolj učinkovito podjetje. Pri
iskanju rešitev pomaga tudi Razvojni
center, s katerim pripravljajo oceno sana-
cijskih možnosti po stečaju. Vse je seve-
da odvisno od stečajnega upravitelja, ki
bo te predloge sprejel ali zavrnil.
Obnovo je sicer v kratkem času zapu-
stilo 150 delavcev, kar pa je bolj kot na
ozdravitev stanja vplivalo na njegovo po-
slabšanje. Kolektiv so namreč zapuščali
strokovno in kvalifikacijsko usposoblje-
ni kadri, tako da se je razmerje zaposle-
nih od ena proti 3,5 poslabšalo na ena
proti 2,2 v korist režije. Stroški poslova-
nja so se tako še povečali.
Korenine sedanjih slabosti pa segajo
v preteklost, ko Obnova ni znala izkori-
stiti svojih prednosti. Bolj kot kriza
v gradbeništvu so zato k sedanjemu polo-
žaju prispevala trenja vodstvenih ljudi in
slaba ter nepravilna poslovna politika.
Ker je režija v Obnovi še posebej bre-
menila proizvodno delo, je slutiti, da bo-
do posledice stečaja najbolj občutili režij-
ski delavci, medtem ko imajo proizvodni
delavci vsaj na papirju nekaj več možno-
sti, da ne bodo ostali brez zaposhtve.
RP
SVET MED TEDNOM
Piše Darijan Košir
Monetarna unila - pnra združitev
Združitev Nemčij, o kateri v dneh dokončnega odstra-
njevanja Berlinskega zidu nihče več ne dvomi, s^ je varij
privolila tako zahodnonemška kot vzbodnonemška poli-
tika, v Ottawi na srečanju zunanjih ministrov obeh voja-
ških zvez pa še ZDA in SZ, je le še vprašarye dneva. Tako
so Nemci, ki so dobili zeleno luč za združevanje po vojni
razdeljenih rojakov, že začeli konkretno delati v smeri
združevanja. Ni naključje, da seje že ta teden prvič sestala
mednemška skupina, zadolžena za pripravo monetarne
unije med državama (monetarna unija je ustreznejši izraz
kot denarna unija, sću monetarna politika obsega več kot
le skrb za lasten denar), ki sta jo ustanovila oba premiera
Nemčij, Modrow in Kohl na srečanju minuli teden.
Sedaj so znane že zelo hude podrobnosti te monetarne
unije (če se danes omejimo le na obravnavanje tega vidika
združevanja in pustimo ob strani politične in vojaške
vidike združitve, ki so po eni strani lažje rešljivi - vsaj
politična združitev po volitvah vNDR 18. marca, ko priča-
kujemo, da bo nastal soroden političen sistem kot v ZRN
- po drugi strani pa terjajo veliko časa, tako da je mone-
tarna unija tisto, kar pride najprej na vrsto in o čemer se
lahko Nemci med sabo sami dogovorijo). Helmut Hau-
smann, zahodnonemški minister za gospodarstvo, je v šte-
vilnih srečanjih s kolegico iz Vzhodnega Berlina Christo
Luft (čeprav je ta bo^ asistirala) že izdelal načrt unije
v treh fazah. Prva faza pomeni vzpostavitev sistema svo-
bodnega podjetništva in svobodne konkurence v NDR,
zasebno lastništvo v industriji, neomejen sistem tujih vla-
ganj, NDR naj bi izvedla reformo davčnega sistema,
odpravila nadzor nad cenami in zunanjo trgovino ter vzpo-
stavila bančni sistem, kakršen obstaja na Zahodu. To so
torej poteze, ki jih lahko opravi NDR večidel kar sama.
V drugi fazi naj bi NDR vzpostavila še svobodno konku-
renco v bančništvu in zavarovalništvu, ustvarila domači
trg kapitala, nato pa bi ob povezavi vzhodnonemške
marke z zahodnonemško ustvariU še skupni nemško-nem-
ški trg, kar bi omogočilo tudi svoboden pretok kapitala
v tem skupnem trgu. Hausmann je ob tem dejal, da bi
lahko zahodnonemška marka postala vzporedna valuta
v NDR že do konca leta, s čimer bi že prišh do druge faze
unije. Tretja faza pa pomeni vzpostavitev skupne gospo-
darske politike v skupnem nemškem trgu, v tem času pa
naj bi sprejeli tudi zahodnonemško marko kot skupno
oziroma edino valuto v obeh Nemčijah.
Obstaja več različic, kako izvesti ta projekt »inkorpora-
cije« oziroma vsrkavanja vzhodnonemške valute v zahod-
nonemški denarni sistem, ki naj bi bil osnova monetarni
uniji in osnova gospodarskega sistema v bodoče. Prvi
predlog - vzhodnonemški -je bil, da naj vzbodnonemška
marka takoj postane konvertibilna in sicer v fiksnem raz-
merju 1:4 (sedaj v NDR to razmerje štejejo kot 1:1). Iz ZRN
(oziroma iz vrst opozicije) pa je prišel predlog, naj bi bilo
fiksno razmerje 1:5, toda ne za menjalne transakcije. Nji-
hov izračun namreč kaže, daje trenutno v NDR v obtoku
170 milijard vzhodnonemških mark, kar bi bilo ob raz-
merju 1:5 samo 34 milijard zahodnonemških mark. Te bi
potem preprosto dodah denarni masi v obtoku v ZRN (1,2
bilijona mark), s čimer bi denarno maso ZRN povečali za
3 odstotke, kar pa ob trdni monetarni politiki njihove
finančne cerkve (Bundesbank) ne bi smel biti prehud
problem.
»Kontrare¥olucua*< - proti komu?
v nedeljo so protesti romunskih demonstrantov, ki so
teden dni vztrajaU na ulicah in zahtevah odstop obramb-
nega ministra Nicolaea Militara in notranjega ministra
Chitaca, odpravo - in to dokončno, torej likvidacijo - zlo-
glasne tajne policije Securitate in nastavitev obrambnega
ministra iz vrst civilov, doživeli vrhunec. Demonstranti so
vdrli v stavbo, kjer je začasna romunska vlada ter ugrabili
podpremierja Gelu Voicana in zahtevah uresničitev njiho-
vih zahtev. Posredovala je vojska, ki je sedaj na strani
začasne oblasti, združene v Fronti narodne rešitve pod
vodstvom Iona Iliesca, in demonstrante izgnala iz stavbe,
kar včasih ni šlo ravno preprosto, kot koncesijo pa so
ponudili odstop Militara. S tem so se dokončno razkrile
nekatere stvari, ki so Romune že dlje časa jezile in ki bodo
predmet sporov vse dotlej, dokler ne bo izvoljena nova
legalna romunska oblast, na volitvah predvidoma 20.
maja.
Dejstvo je namreč, da so trenutno na čelu države - to
velja predvsem za Iliesca in Militara, katerih odstope so
zahtevah demonstranti na bukareštanskem Trgu zmage
- nekdanji komunisti in pripadniki najožje oblasti, ki jih je
Ceausescu resda kasneje odstranil, kar pa ne zmanjšuje
njihove vpletenosti v »graditev sistema«, ki se je
dokončno razkril lanskega decembra. Ljudje, ki jih je
zgodovina naučila, kaj »zmorejo« komunisti, so to »pre-
varo« odkrih in zahtevah garancije, da se v državi ne bo
nikoh več ponovilo tisto, kar seje dogajalo za časa komu-
nizma. Olje na ogenj sta prilila tudi odstopa Doine Cornee
in Dumitra Mazila iz Fronte narodne rešitve, ki sta trdila,
da Fronti oziroma njenim čelnim možem ne gre za državo,
ampak za lastne koristi. Pri tem je značilno predvsem
priznanje Doine Cornee, ki šteje - in je vedno štela - kot
prava opozicija nekdanjemu režimu in ki je celo svoje
življenje vložila v padec komunizma. Drugič, tajna policija
očitno še ni povsem izginila s političnega prizorišča,
čeravno so jo formalno ukinili. Ne vemo natančno, na
kakšen načinje Securitata še služila Iliescu, toda ljudje, ki
dobro vedo za vse strahote, ki jih je zagrešila ta tajna
policija, nočejo nove prevare. Zato so toliko bolj značilni
pozivi ulice, da miru ne bo vse dotlej, dokler nekdanja
tajna policija ne izgine s političnega prizorišča, in to za
vedno. Tretjič, tudi vojska v preteklosti ni odigrala nič kaj
slavne vloge v Romuniji, zato je razplet dogodkov po
decembrski vstaji presenetil, saj so za obrambnega mini-
stra postavili nekdanjega zvestega vojaka partije, pa še
generala povrhu. Zato so bile zahteve po civilnem
obrambnem ministru (seveda ne iz vrst nekdanjih pajda-
šev Ceausesca in komunistov) povsem utemeljene. Toda
koje Militaru odstopil, so za obrambnega ministra znova
postavili vojaka, generala Stanculesca. S tem je začasno
romunsko vodstvo izpričalo svojo kratkovidnost: zato
v Romuniji miru ne bo vse do 20. maja, pa še ta dan je
v bistvu dosti dlje, kot seje sprva zdelo.
6. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
TEMA TEDNA
Evropski delovni čas po balkansko
Slovenski pesimizem vznika ob deljenem delovnem času
Evropski delovni čas, ki je menda tipično slovenska
časnikarska skovanka za pravilnejši izraz deljeni delovni
čas, je z novim letom udaril tudi na Celjsko. Medtem ko ga
ponekod uvajajo, so ga v Boru Laško že ukinili ali pa so
tako kot v konjiškem Konusu, z drsečim delovnim časom
ubrali variacijo na to temo ter ugotovili, da se stvar
obnese. Motivi za akrobacije z delovnim časom so različni.
Nekateri pravijo, da so v prid sodelovanju s tujimi poslov-
nimi partnerji, delavci šušljajo, da gre le za ukrep, kako se
na najenostavnejši način znebiti odvečne armade delovne
sile, drugi zopet prisegajo, da gre za obračun s sivo ekono-
mijo. Toda: »Siva ekonomija ustvarja tudi pomemben
delež narodnega dohodka, kot so spoznali tudi v razvitih
državah (npr. v Italiji),« nas je pred nedavnim v Sobotni
prilogi Dela poučil dr. Zdravko Kaltnekar. j
Po številnih gospodarskih
zablodah v minulih letih po-
meni tovrstno eksperimenti-
ranje morebiti tudi tipanje za
izhodom iz krize ali iskanje
vhodnih vrat v Evropo. Toda
zopet seje zgodilo, da smo se
prenagUh; spremenjenemu
delavniku še niso prilagojeni
vrtci, šole, prevoz na delo in
z njega ter še marsikaj. Pre-
budila seje Slovenčeva k pe-
simizmu nagibajoča se duša
in slišati je jeremiade na ra-
čun deljenega delovnega ča-
sa. Poglejmo, kako so se
s tem spopadli v Titovem
Velenju.
Gorenje - srečno
novo leto z deljenim
delovnim časom
1100 delavcev Gorenja iz
Titovega Velenja prvega de-
lovnega dne v letošnjem letu
ni pričelo tako kot običajno.
Na delovno mesto so prišli
med 7. in 8. uro zjutraj, do-
mov pa so smeli med 16. in
17. uro. Tako je v Gorenju še
danes, le da se jim je med-
tem pridružilo še okoli sto
delavcev, dva tisoč pa jih bo
začelo tako delati marca. Ob
petkih lahko delovno mesto
zapustijo že ob dvanajstih,
če so si med tednom prisluži-
li zadostno število ur. Opold-
ne imajo eno uro prosto,
pravzaprav je pol ure name-
njeno malici, kosil namreč še
nimajo urejenih, ostalo polo-
vico pa lahko izkoristijo, ka-
kor želijo.
Delovni teden je dolg 42
ur, čeprav je dejansko za
marsikoga daljši. »Opoldan-
ski odmor ni dovolj dolg, da
bi se izplačalo oditi iz tovar-
ne. Da bi si medtem privoš-
čili kosilo, ki ga še nimamo,
pa nam ne dopuščajo osebni
dohodki. Zato malico pogo-
sto na hitro pojemo kar tu
v pisarni, nato pa nadaljuje-
mo z delom. Ne morem si
privoščiti, da bi rekla stran-
ki: ,Oprostite, ne bom vam
skuhala kave, ker imam od-
mor.' Ali: ,Ne bom dvignila
slušalke, ker imam odmor in
me nič ne briga, kaj se doga-
ja okoli mne.' Po 15. uri sko-
raj nimamo več dela, telefoni
ne zvonijo, marsikdaj pa vo-
dilni delavci ob tem času ni-
so več na delovnem mestu,«
je dejala ena izmed usluž-
benk Gorenja, ki Je želela
ostati anonimna.
Nadomestne varušice
Največ pripomb imajo se-
veda ženske. Skrbi jih »var-
stvo otrok. Milka Ježovnik
iz skladišča Gorenje Servis
je pripovedovala: »Z evrop-
skim delovnim časom ne
moremo biti zadovoljni, ker
smo praktično ves dan od-
sotni, osebni dohodek pa je
takšen, da ni za nikamor. Za
majhne otroke je zelo hudo,
ker z njimi nisi več kot dve
uri dnevno. Imam štiri in
eno leto stara otroka; trenut-
no ju pazi mož, ker je doma,
marca pa ju bom morala od-
peljati v vrtec." Pridružila se
je Darja Jeseničnik: »Z otro-
ki je sedaj problem, nimaš
jih kam dati. Še sreča, da de-
la mož le do 14. ure in jih
lahko vzame iz vrtca, sicer bi
imela težave. Z uvedbo
evropskega delovnega časa
smo gotovo prikrajšani za
družinsko življenje, čeprav
se bomo skušali s tem spri-
jazniti. Kaj pa nam preo-
stane?«
Vzgojnovarstvene ustano-
ve v Titovem Velenju se sku-
šajo prilagajati željam star-
šev, v Šoštanju pa teh želja
še ni bilo. V velenjskih eno-
tah se je izkazalo, da je za
popoldansko varstvo otrok
zaprosilo le malo staršev.
Razlog je preprost. Starši bi
morali za to dodatno plače-
vati, tega pa si ne morejo pri-
voščiti. Raje so sami poiskali
koga, ki jim v popoldanskih
urah popazi na otroka. Me-
sečno naj bi namreč dodatni
strošek za popoldansko var-
stvo povišal vsoto, ki jo pla-
čujejo v vrtcih za varstvo
otrok, za dvajset odstotkov.
»Skupaj s predstavnico
strokovne službe v okviru
Komiteja za družbene dejav-
nosti smo pripravili nov
predlog tako, da bi starši-pla-
čali le popoldansko malico,
vzgojnovarstveni delež pa bi
prispevala družba,« je dejala
Marija Kuzman, ravnatelji-
ca VVE Šoštanj. »Za to smo
se odločili, ker starši za svoje
otroke dejansko ne potrebu-
jejo podaljšanega varstva.
Kasneje jih pripeljajo v vrtec
in kasneje pridejo tudi po-
nje, nič več pa ne potrebuje-
jo varušk ob sobotah. Mi
v vrtcu pa daljši odpiralni
čas potrebujemo, ker veliko
delavcev pričenja delovni
dan bolj zgodaj, zato pa nam
primanjkuje dodatnega
osebja.«
Predlog so na velenjskem
izvršnem svetu sprejeli, tako
da za varstvo otrok v popol-
danskem času v bodoče ne
bo potrebno dodatno plače-
vati, starši bodo plačali le po-
poldansko malico, pa še ta
bo subvencionirana. »V vrt-
cih smo prisiljeni oblikovati
nov predlog zaradi potrebe
po večjem številu zaposle-
nih. Prehajamo namreč iz
deveturnega na enajsturno
varstvo, kar pomeni, da nam
vzgojiteljica in pol ter varu-
ška na skupino ne zadostu-
jeta.«
Kako pa je v osnovnih šo-
lah? V Titovem Velenju ima
veliko šolarjev, tudi na pred-
metni stopnji, dvoizmenski
pouk. Dušan Dolinar, po-
močnik direktorja za peda-
goške zadeve Vzgojno izo-
braževalnega zavoda v Tito-
vem Velenju, je bil do delje-
nega delovnega časa v takšni
obliki, kot ga uvajajo v Gore-
nju, kritičen: »Za evropski
delovni čas v Gorenju smo
izvedeli iz lokalnega glasila
Naš čas. Na seji kolegija rav-
nateljev smo to obravnavali
in se odločili, da staršev v na-
stali situaciji ne smemo pu-
stiti samih. Zato naj bi prišlo
do dogovora pri pristojnem
organu, to je ali pri izvršnem
svetu ali na Komiteju za
družbene dejavnosti. Sestan-
ka kljub pobudi našega di-
rektorja ni bilo. Ko je Gore-
nje že uvedlo evropski de-
lovni čas, so nas prosih za
sodelovanje, pri tem pa niso
navedli, kakšno naj bi le-to
bilo. Na kolegiju ravnateljev
smo končno ugotovili, da ni-
mamo možnosti za obsežnej-
še spremembe na tem po-
dročju.«
Ravnatelji in razredniki na
velenjskih šolah naj bi pri-
sluhnili tudi željam staršev,
vendar do sedaj še ni bilo
zahtev po podaljšanem biva-
nju otrok v šoli. »Družine sa-
me nosijo breme; starejši
otroci pazijo na mlajše, sicer
pa poudarjajo samostojnost
otrok,« je dejal Dušan Doli-
nar, ki je prepričan, da bo
imela prepučenost otrok sa-
mim sebi še številne negativ-
ne posledice.
Da se starši ne odločajo za
podaljšano bivanje otrok
v šoh, je razumljivo, saj bi to
pomenilo dodatni udarec po
njihovih žepih. Dušan Doh-
nar je pogovor zaključil:
»Sem pristaš evropskega de-
lovnega časa, vendar naj
nam prinese res novo kvali-
teto življenja, ne pa le neje-
volje.«
Skok v REK, Bor in
Konus
Sipak in ESO, dela kombi-
nata REK iz Titovega Vele-
nja, bosta predvidoma mar-
ca stopila po stopinjah Gore-
nja in uvedla deljeni delovni
čas. Okoh 3000 Rekovih de-
lavcev naj bi postopoma pri-
čelo delati po novem, vendar
pa v Reku zagotavljajo, da
tega ne bodo storili prej, do-
kler se ne bodo temu prila-
godile vse spremljajoče služ-
be na področju družbenih
dejavnosti.
Februarja so deljeni delov-
ni čas uvedli tudi v Boru La-
ško,-podjetju, ki šteje 240 de-
lavcev. Po novem so piHČeli
delati tudi tisti delavci, ki so
prej delali v izmenah. Seve-
da se to ni obneslo. Delavci
so negodovah, kot je dejal
namestnik direktorja Alojz
Pušnik, zato so uvideh, da je
bolje, če se vrnejo na delo po
starem. Tako sedaj zopet ves
Bor dela od šeste do štirinaj-
ste in od štirinajste do dva-
indvajsete ure. Ko se bodo za
deljeni delovni čas odločila
tudi ostala laška podjetja in
ko se bodo temu prilagodili
vrtci, šole in prevozi v obči-
ni, takrat, je dejal Alojz Puš-
nik, bodo o tem ponovno
razmišljah tudi v Boru.
Še najmanj si bodo v pri-
hodnjih mesecih z deljenim
delovnim časom behh glavo
v konjiškem Konusu. Tam
so že pred tremi leti odkrili
čarobno formulo z drsnim
delovnim časom. To pome-
ni, da morajo delavci priti na
delovno mesto med 7. in 8.
uro zjutraj, domov pa smejo
med 15. in 17. uro. Vmes
imajo polurni odmor, ki ga
lahko izkoristijo kadarkoli.
»Izkušnje so pokazale, da je
uvedba drsnega delovnega
časa prispevala k večji pro-
duktivnosti,« je dejal Drago
Štruc, v.d. pomočnika gene-
ralnega direktorja za ekono-
miko in družbene odnose.
»Če imajo delavci vehko de-
la, ostanejo včasih na delov-
nem mestu tudi več kot
osem ur, drugič pa gredo za-
to prej domov. Pri nas ima-
mo tudi že štirideseturni de-
lavnik. Ker se zadnje čase
veliko govori o deljenem de-
lovnem času, tudi pri nas
razmišljamo o tem, dokonč-
no pa se bomo odločih maja.
Takrat si bomo odgovorili
tudi na vprašanje, ah je to
sploh potrebno glede na to,
da se je drsni delovni čas
v praksi že izkazal za korist-
nega.«
Epilog: Medtem ko si
v Evropi podjetja prizadeva-
jo za skrajševanje števila de-
lovnih ur na teden in za več-
jo storilnost, si pri nas beh-
mo glave z deljenim, evrop-
skim delovnim časom. Paziti
bomo morah, da nam na
koncu ne bo ostal le jugo pa-
tentirani evropski delovni
čas. Iz blata bomo namreč
zlezli le s spremenjenim od-
nosom do dela in večjo učin-
kovitostjo, čas sam po sebi
pa nas lahko le močno udari
po glavi.
NATAŠA GERKEŠ
Stanislav Pušnik iz skla-
dišča Gorenja Servis:
»Evropski delovni čas je ko-
risten, ker se bodo delavci
sedaj bolj posvetili delu. Ti-
sti, ki imajo doma kmetije,
bodo tam tudi ostali. Res pa
je, da smo z uvedbo evrop-
skega delovnega časa pri-
krajšani za družinsko živ-
ljenje. Imam hčerko, ki obi-
skuje peti razred, in sina pr-
vošolca. Pogosto je sin od
poldneva do 16. ure sam do-
ma. Toliko je že samostojen,
da poskrbi sam zase, več-
krat pa ga pokličem tudi po
telefonu, da slišim, kaj dela.
Podaljšano bivanje v šoli bi
morda res prišlo kar prav,
saj bi otroci tam napisali
vsaj naloge. Z ženo skoraj-
da nimava časa pregledova-
ti jih sinu in hčerki.«
Branko Fideršek, vodja
skladišča in odpreme v Go-
renju Servis: »Z ženo se vo-
ziva v Titovo Velenje iz Ce-
lja, tako da nama pot vzame
še dodatno uro ali dve dnev-
no. Otrok je gotovo prikraj-
šan, težave pa so toliko več-
je, ker v Celju vrtci in šole
še niso prilagojeni spreme-
njenemu delovnemu času.
Z ženo imava srečo, da na-
ma dveletno hčerko pazijo
starši. No, če bo Evropa 92
napredovala v zastavlje-
nem smislu, potem bo do ta-
krat tudi varstvo otrok ure-
jeno in ko bo morala hčerka
v šolo, tovrstnih problemov
mogoče ne bo več.«
Kako pa je s prevozi?
V Gorenju še imajo pogod-
bo z Izletnikom za prevoz
delavcev, ki se na delovno
mesto vozijo iz oddaljenej-
ših krajev, čeprav razmi-
šljajo, da bi te prevoze uki-
nili. Božo Horvat, vodja av-
tobusne postaje v Titovem
Velenju, pravi, da z Gore-
njem dobro sodelujejo in da
so ob uvedbi deljenega de-
lovnega časa avtobusne
prevoze organizirali tako,
da so delavce pripeljali na
delovno mesto ob osmih,
domov pa so jih odpeljali
ob sedemnajstih. Ker so de-
lavci negodovali in želeli
delati že ob sedmih, so po-
godbeni avtobusni prevoz-
niki njihovim željam ugo-
dili.
Kulturni
maraton
Tradicija kulturnih ma-
ratonov, ki jih na celjski
Gimnaziji prirejajo že vr-
sto let, tudi letos ni zamr-
la. Čeprav ne na sam kul-
turni praznik slovenskega
naroda. Kulturni maraton
celjskih gimnazijcev tudi
letos ponuja vrsto zanimi-
vih predstav. Slaščičarno
smeha in kar je še podob-
nih stvari, gimnazijci od-
pirajo jutri, v petek 23. fe-
bruarja ob 8. uri.
Skoraj vse oddelčne
skupnosti so za Kulturni
maraton pripravile svoje
predstave, nekateri so se
lotili recitalov, drugi musi-
calov, tretji spet spekta-
klov.
Ob predstavitvi lastne
kulturne ustvarjalnosti, na
katero so gimnazijci letos
prvič povabili tudi osnov-
nošolce, pa bodo Kulturni
maraton popestrili še gost-
je. Pripravljajo namreč
koncert Godalnega kvarte-
ta celjsko Glasbene šole ter
Sklicujem zborovanje Jer-
ce Mrzel, v goste pa so po-
vabili še Svetlano Makaro-
vič. Ladka Korošca ter reži-
serja Vita Taulerja z dvema
študentoma AGRFTV.
I. STAMEJČIČ
Da ne gre v pozabo
S štajerskimi, prekmurski-
mi in dolenjskimi plesi so
folkloristi s Kompol zapolni-
li sobotni večer v dvorani
kulturnega doma v Šlorah in
tako zaokrožili desetletnico
svojega dela. V goste so po-
vabili še folkloriste iz Kozje-
ga in pevce iz Stopč pri Gro-
bclnem. meh je raztegnil
harmonikaš Ivan Vovk. na
citre je igrala Pepca Ulaga.
Dvorana v Storah že dolgo ni
bila tako polna.
Folkloristi s Kompol se vr-
tijo po podu v devetih parih
in skupaj z godcem. Ivanom
in Pepco. ohranjajo stare
plese in pesmi. Za delo jih je
pred desetimi leti opogumila
Tončka Maroll. Čeprav ima-
jo zaradi gmotnih težav noše
samo za štajerske plese, se
kar v njih zavrtijo tudi. kadar
zaplešejo plese ostalih slo-
venskih pokrajin.
Praznovanje jubileja je bi-
lo tudi priložnost za slovesno
podelitev Maroltovih značk.
Za več kot petletno delo
v folklori skupini Kompole
so prejeli bronaste značke:
Štefan Korenak. Slavko
Kruleč. Joži Majaranc. Gusti
Jagcr in Silva Plank. Srebrni
znački za desetletno delo pa
sta prejela Metka in Jože
Grmek.
M.PODJED
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
22. FEBRUAR 1990 -STRAN 7
Avstrija Je »odpovedala«
Po meso z avtom v Šentjur in prelio Sotle
če smo minule tedne ugotavljali,
da je po živila, sadje in zelenjavo naj-
bolje oddrveti v sosednjo Avstrijo, je
pri mesu drugače. Avstrijci so na-
mreč cene mesu krepko navili, saj je
v povprečju kar za okoli polovico
dražje kot pri nas. Najugodnejši mes-
ni nakup pa je nakup na oni strani
Sotle, na primer pri zasebniku Kan-
tociju v Pregradi. Tam je kilogram
mesa za okoli sedem dinarjev cenejši.
Pri mesu seje izkazalo, da nakup pri
zasebnikih ni vedno ugoden nakup,
saj njihove cene pogosto niso konku-
renčne cenam mesnic, ki so v družbeni
lasti. Sicer pa-če vam je Pregrada pre-
daleč boste meso najceneje kupih tam.
kjer ga dobivajo iz šentjurske klavni-
ce. V Celju je to mesnica Pri magistra-
tu, še ugodnejši pa je nakup v šentjur-
skem mesarstvu Jurij.
Dražje je meso tam. kjer ga dobivajo
iz Celjske mesne industrije, na primer
v prodajalni Narezek na Tomšičevem
trgu v Celju. Še posebej so tam zasolih
cene svinjskim rebrom, kijih prodaja-
jo po nekaj več kot 52 dinarjev, med-
tem ko jih boste v mesnici Pri magi-
stratu kupili za dvanajst dinarjev ce-
neje.
Najugod4ejši nakup je v mesnici Ju-
rij v Šentjurju, v neposredni bhžini
klavnice. Tam prodajajo sveže meso in
mesne izdelke po za nekaj odstotkov
nižjih cenah, nakup pa ni omejen koli-
činsko. Tudi za kilogram mesa boste
odšteli manj, kot če bi ga, na primer,
kupili v mesnici Pri magistratu.
Sicer pa, če ste si že ogledali tabelo,
vidite, da se cene precej razhkujejo. Po
hrenovke je očitno najbolje oditi
v mesnico Jurij, prav tako po kranjske
klobase, medtem ko boste svinjske in
goveje zrezke najceneje kupili pri me-
sarju Klajnšku v Šentjurju. Golaž vas
bo veljal najmanj, če se boste odpravili
po meso v mesnico Mesko v Žalec,
goveja juha pa bo najcenejša z mesom,
kupljenim v mesnici Jurij. Prav vse-
eno pa je kje boste kupili piščančje
meso, saj so cene skoraj povsod enake.
Pri svinjskem kareju se v isti mesni-
ci pojavljajo razhčne cene. Tako tudi
v naši tabeli vidite, da v mesnici Pri
magistratu, mesarstvu Klajnšek in pri
Mesku, cene niso enotne. Gre za razli-
ko v ceni med kareji s filejem in brez
fileja. Tisti, s filejem so dražji.
Zelo velika odstopanja se pojavljajo
pri hrenovkah in kranjskih klobasah.
To je razumljivo, saj jih izdelujejo raz-
lični proizvajalci in tudi kvaliteta je
glede na to razhčna. Prekorškove so
res najdražje, marsikdo pa prisega, da
so tudi najboljše.
Tudi pri mesu velja torej nauk, ki se
ga učimo z našimi tabelami, da je ce-
nejši nakup odvisen predvsem od naše
iznajdljivosti. Tokrat nam v sosednjo
Avstrijo ni treba. Skok preko Sotle bo
najboljši.
...     .MTAŠAGERKEŠ
V Naslednjih številkah Novega ted-
nika bomo objavili še nekaj podob-
nih tabel in pretresli cene v različnih
trgovinah. Najprej se bomo lotili bele
tehnike in obresti na hranilne vloge.
Ker pa vsega ne moremo opraviti sa-
mi, vabimo k sodelovanju tudi vas,
[ bralce, da nam pošiljate namige za
dober nakup in pomagate, da si sku-
paj organiziramo čim cenejše živ-
ljenje.
Cestna »afera« na Cesti maršala Tita
Ogorčeni nad prepočasnim posotlabijanjem cest _
šestdeset tisoč občanov iz
Gorice pri Slivnici, Prevor-
ja, Lesičnega in Kozjega, iz
šentjurske in šmarske obči-
ne, se pritožuje zaradi pre-
počasnega posodabljanja
osmih, še vedno makadam-
skih kilometrov regionalne
»Ceste maršala Tita«. S po-
sodabljanjem so začeli že le-
ta 1971 in bi, po zastavlje-
nih planih, v prihodnje as-
faltirali le kilometer in pol
do dva kilometra ceste na
leto.
Ogorčeni občani, ki grozijo
z zaporo ceste, so svoje zah-
teve poslah repubhški
skupščini, predsedniku vla-
de. Komiteju za promet in
zveze in republiški upravi za
ceste. V Odboru za posodo-
bitev kozjanskih cest meni-
jo, da so se zdaj zadovoljevali
le z »drobtinicami« in pravi-
jo, da spremljajo številne po-
sodobitve cest v zahodnem
delu Slovenije. Dokončno
ureditev te regionalne ceste
odlagajo iz enega srednjeroč-
nega obdobja v drugo. Po re-
gionalni makadamski cesti.
ki zavira razvoj enega naj-
manj razvitih predelov slo-
venskega podeželja, vozi
dnevnp 40 delavskih avtobu-
sov v Šentjur in Celje.
Zato odbor iz krajevnih
skupnosti obeh občin zahte-
va, da se regionalna cesta
uvrsti v letošnji prioritetni
program posodobitev regi-
onalnih cest v Sloveniji in se
dokonča ob dvajsetletnici
dogovora o kozjanskem cest-
nem križu. Od republiške
uprave za ceste zahtevajo, da
se v program posodobitve
zapiše modernizacija v kilo-
metrih in ne v znesku, od de-
legatov iz obeh občin in celj-
skega območja pa zavzema-
nje za dokončanje te ceste
v letih 1990-1991.
V Odboru čakajo odgovo-
re, je povedal njejov tajnik
Franc Škoberne. Ce ne bodo
njihovih dolgoletnih zahtev
uresničili, so zagrozili z zapo-
ro ceste in z bojkotom vo-
litev.
BRANE JERANKO
Protestni shod zaradi onesnaževanja
Celjsko društvo za varstvo okolja bo
14. marca ob 16. uri pred Narodnim
domom pripravilo protestni shod zara-
di prepočasnega reševanja ekoloških
problemov v Celju. Takšen sklep so
sprejeli na sestanku članov društva, ki
namerava k sodelovanju na shodu po-
vabiti tudi občane sosednjih občin Ža-
lec, Laško in Šentjur, kamor sega vpliv
celjskega onesnaženja.
Na shodu bodo s transparenti zahteva-
li čist zrak, vodo in hrano, zaprtje proiz-
vodnje titanovega dioksida v Cinkarni,
odgovore na ugibanja, kaj je v pregradi
nove deponije Za travnikom in pojasni-
la strokovnjakov brez sprenevedanja.
Sicer pa naj bi občani mirno in molče
podprli zahteve shoda, svoj protest pa
naj bi pokazali z belimi robci preko ust
in razobešenimi belimi rjuhami na
oknih.
Člani društva so se na sestanku odlo-
čili, da se v prihodnje ne bodo več pove-
zovali v Socialistični zvezi zaradi spre-
membe njenega statusa. Tudi v prihod-
nje se društvo ne namerava kolektivno
povezati z nobeno stranko, medtem ko
se njegovi člani lahko svobodno odloča-
jo za katerokoli listo.
TC
Odlično na svetovnem j
tekmovanju
v Splitu je bilo minuli teden svetovno ornitološko
tekmovanje, ki je veljalo tudi za državno prvenstvo,
udeležilo pa se ga je tudi devet rejcev sobnih ptic iz
celjskega društva za varstvo in vzgojo ptic. Med 21
odličji, kolikor jih je ostalo v Jugoslaviji, so celjski
rejci osvojili kar sedem svetovnih odličij in osem dr-
žavnih.
Za papige so svetovna odličja dosegli Ivan Prekor-
šek zlato medaljo, Olga Dolenc, Jani Sajovec in Milan
Šanca po eno srebrno, Renata Sajovec, Olga Dolenc in
Milan Sanca pa še po eno bronasto. Med državnimi
odhčji so prejeh Ivan Prekoršek dve zlati, Milan Šanca
ter Olga Dolenc po eno zlato, Olga Dolenc, Jani Sajo-
vec po eno srebrno ter Vlado Sajovec in Renata Sajo-
vec po eno bronasto, medtem, ko je Milan Bratina
prejel za kanarčke srebrno medaljo.
T.TAVČAR
Alji Bratuša Prešernova nagrada
Občinska matična knjižni-
ca v Žalcu je bila ob sloven-
skem kulturnem prazniku
deležna kar dveh velikih
priznanj. Eno je bilo name-
njeno knjižnici, to je bila Sa-
vinova nagrada s plaketo in
sicer za kulturo. Matična
knjižnica namreč poleg svo-
jih rednih nalog, posredova-
nja knjig in knjižnega gradi-
va, skrbi za knjižno in knjiž-
nično kulturo, vzgaja mlade
bralce, opravlja vlogo kul-
turnega centra kar za celo
občino, bi lahko rekli.
Knjižničarka Alja Bratuša
pa je za svoje diplomsko de-
lo prejela Prešernovo nagra-
do višjih in visokih šol za
študente,. Skupaj s kolegico
Alenko Čelik iz Nove Gorice
sta primerjalno obdelali pro-
blem jezikovnih in pravopis-
nih napak v šestem in
osmem razredu osnovne šo-
le. Naloga je lahko izvrsten
pripomoček učiteljem slo-
venskega jezika, tako na Šta-
jerski ali primorski šoli, saj
s primerjalno metodo opo-
zarja na napake, ki nastajajo
zaradi narečnih posebnosti
in na tiste splošnega značaja.
Metodičnih rešitev in didak-
tičnih napotkov pa avtorici
nista mogli podati v celoti
zaradi obsežnosti naloge.
T. TAVČAR
Delovni upokojenci
v krajevni skupnosti Ostrožno pri Celju deluje že več kot
leto dni društvo upokojencev, ki šteje okrog 380 članov.
V tem kratkem času svojega obstoja so se izkazali za
delavne; obiskali so 80 starejših krajanov, imeli seminar za
nego in vzgojo sadnih sadik ter seminar za vzgojo in zaščito
vrtnin in cvetja. Uspešno so upokojenci sodelovali tudi
v akciji Očistimo dom in okolje, izkupiček za surovine pa
porabili za društvene nemene.
Najbolj pa seje izkazal krožek za ročna dela in kulinariko,
katerega članice so v preteklem letu opravile 1.154 delovnih
ur in sodelovale na vseh prireditvah ter razstavah.
Upokojenci Ostrožnega sodelujejo še v strelski, kegljaški,
šahovski in kolesarski sekciji, veliko potujejo ter se udeležu-
jejo vseh srečanj z ostaUmi upokojenci.
S. L.
Akcija žalskih upokojencev
Predsednik društva upokojencev v Žalcu Rudi Plaznik
predlaga občanom, delovnim organizacijam ter zasebnim
obrtnikom nabavo video kamere, rekorderja in playerja za
Dom upokojencev na Polzeli.
Tej humani akciji se pridružujejo tudi žalski mladinci, ki
pomagajo upokojencem izpeljati predlagano akcijo.
Sredstva lahko občani nakažejo na žiro račun društva
upokojencev Žalec: 50750-678-75478.
Obrezovanle sadia
Ta zima je že tretja po vrsti taka, da so lahko vinogradniki
in sadjarji zgodaj pričeli z delom. Obrezujejo sadno drevje,
zaenkrat predvsem jablane, nekateri pa so pričeli že z obre-
zovanjem vinske trte. Na posnetku je Ivan Turnšek iz Pol-
zele v domačem sadnem vrtu pri obrezovanju jablan.
T. T.
8. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Za pusta ne bo pusto
Največji živžav obetajo v Mozirju in naokrog Pristave
Kakršni časi, takšna pustovanja. S časi se menjujejo
tudi karnevali. Potem ko eni umirajo, se drugi rojevajo.
Kaže, da si bomo letos dajali duška na račun aktualne
politike, ekologije in krajevne problematike. Najživah-
nejše dogajanje obetajo na obeh turističnih koncih pokra-
jine od Rinke do Sotle, v Mozirju in na Šmarskem, kjer
bodo živeli s pustom več dni skupaj. Vsepovsod po regiji si
bomo privoščili vsaj maškarade. Koliko pustnega vzdušja
z nevsakdanjo masko, šalami, veseljem, smehom, raja-
njem in norčijami smo si zares naredili za letošnjega
pusta, bomo lahko ugotavljali šele v prihodnji številki.
Celje
Kam v Celju? Za letošnje-
ga pusta bo manj organizira-
ne zabave kot pred leti. Na
pustno soboto bo ob 20. uri
maškarada v dvorani Golo-
vec, na pustno nedeljo pa bo
tam ob 14. uri otroška ma-
škarada. Kulturno umetni-
ško društvo Zarja iz Trnovelj
bo priredilo maškarado v so-
boto ob 20. uri, gasilsko dru-
štvo v Škofji vasi pa pol ure
prej. Planinci iz sekcije
v krajevni skupnosti Pod
gradom bodo na Celjski koči
na pustno nedeljo ob 10. uri
priredili »Zbor planincev
v maskah«.
Mozirje
Mozirsko, 180 let staro pu-
stovanje, bo največja pustna
prireditev na območju. Zače-
lo se bo s sobotno maškara-
do »Partizana« ob 20. uri in
nedeljsko pionirsko maška-
rado ob 15. uri. V ponedeljek
ob 14. uri se bo začelo ofira-
nje, ko bodo pusti hodili od
hiše do hiše in do večera po-
vedali marsikatero pikro na
račun stanovalcev. Pustni
orkester »Boj se ga« bo na
pustni torek že ob 6. uri zju-
traj zaigral budnico, nato pa
bo ob 8.30 na občini prevzel
oblast pustni župan. Potem
bo pustna oblast odšla urejat
zadeve v mozirske in nazar-
ske delovne organizacije. Ob
15. uri se bo na mozirskem
trgu začela osrednja pustna
prirditev, kjer bo letos Mo-
zirjanom pomagal reševati
nekatere pereče zadeve tudi
Tofov Moped show. Nato bo-
do odšli v dom »Partizana«,
kjer bo trajalo pustno rajanje
vse do jutranjih ur pepelnič-
ne srede, ko bodo ob 10. uri
položili pusta na pare. Po po-
poldanskem pogrebu ob
15.30. uri bodo prebrali opo-
roko in imeli sedmino. Mo-
zirsko pustno rajanje bodo
snemali ljubljanski televi-
zijci.
Na Rečici bo na pustno ne-
deljo ob 14. uri, po mimoho-
du maskiranih otrok, Karne-
val resnice. Rečičani si bodo
sposodili volitve, težave
z gradnjo rečiške šole, tele-
fonske zagate, čakanje na
kolektor in še kaj iz rečiške
problematike.
Šmarje
Pristava pri Mestinju,
Šmarje pri Jelšah, Rogaška
Slatina, Podčetrtek in Atom-
ske toplice bodo na pustno
soboto v znamenju »Pristav-
škega pustnega karnevla«,
kjer v programu pristavške-
ga Kulturnega društva sode-
luje približno 150 krajanov,
24 vozil, ansambli, pevci ter
gostje iz Laškega in verjetno
tudi iz Pirešice. V soboto se
bodo s karnevalom najprej
predstavili ob 9.30 uri v Pri-
stavi, ob 11. uri v Šmarju, ob
13.30 v Rogaški Slatini, ob
15.40 v Podčetrtku in ob 16.
uri v Atomskih topUcah. Po
karnevalu bo nato naslednji
dan, v nedeljo ob 14. uri, iz
Pristave odpeljala Kolesar-
ska maškarada v Atomske
toplice, ko bo v programu
sodelovalo približno 50 kole-
sarjev. Pusta bodo pristav-
ljani pokopali v četrtek, ko
bodo odšli iz Pristave ob 15.
uri in ob 16. uri v Atomskih
toplicah uprizorili program
s 60 nastopajočimi. Ce bo na-
povedani Pristavški (sobot-
ni) pustni karneval onemo-
gočilo slabo vreme, ga bodo
prestavili na nedeljo oziroma
na torek. »Pristavški pustni
karneval« bodo zaključili
v Kulturnem domu v Podče-
trtku, kjer so poskrbeli za za-
bavo in tudi varno vrnitev
z avtobusom. Pustovanje
pristavškega kulturnega
društva bo drugo največje na
območju.
Žalec
v žalski občini letos ne bo
posebnih pustnih prireditev.
V kulturnem društvu v Vrb-
ju, kjer so prejšnja leta prire-
jah karnevale, so se odločih,
da bodo poslej organizirali
karneval vsaki dve leti. Le-
tos bodo organizirali le ma-
škarado v dvorani Hmezada
v Žalcu. Prireditev bo v so-
boto, 24. februarja ob 20. uri.
Predtavniki krajevne skup-
nosti in društva Svoboda
v Žalcu pa so v začetku ted-
na povedali, da zaenkrat
o kakršnih prireditvah še ne
razmišljajo.
Slovenske Konjice
Pustno rajanje in zabavo
v konjiški občini pripravlja-
jo na soboto in pustni torek
v hotelu Dravinja v Zrečah,
kakšne večje prireditve pa
ne bo. Na pustni torek, med
16. in 17. uro se bodo, kot
vsako leto, zbrale pustne se-
me v Slovenskih Konjicah in
v povorki krenile po mestu,
kar je pobuda Zveze prijate-
ljev mladine. Sicer pa je
ostalo bolj prepuščeno go-
stilniškim zabavam po kra-
jih v občini.
Šentjur
Dogajanje na pustni torek
bo v znamenju kulturnega
dneva na šentjurski osnovni
šoh, kjer ta dan ne bo pouka.
Prireditelji iz osnovne šole
so povedali, da bodo dali po-
udarek skupinskim maskam
in pustnim šegam, ki jih
obujajo v zgodovinskem, re-
citacijskem, likovnem in
drugih krožkih. V šoli bodo
predstavili likovno in slikov-
no gradivo. Dopoldne bo iz
šole krenila po Šentjurju
pustna povorka, popoldne
pa bo krajevno društvo prija-
teljev mladine zbralo maske
na Titovem trgu. Dopoldan-
ska povorka bo po vsej ver-
jetnosti ob 10. uri, popoldan-
ski zbor mask pa ob 16. uri.
Točnega časa nam priredite-
lji do zaključka redakcije še
niso vedeli povedati.
Velenje
Na Šoštanj skem karneva-
lu, ki bo v nedeljo ob 14. uri.
se bodo na desetih vozilih
pošalili na račun volitev, kra-
jevne problematike in jugo-
kuhinje, so povedali priredi-
telji iz Turističnega društva.
Po karnevalu bo v Kajuho-
vem domu pustno rajanje,
kjer bodo nagradili najboljše
maske. Z maškarado bodo
Velenjčani na pustni torek
ob 16. uri, na Titovem trgu,
poskrbeli za pustno vzdušje.
Obljubljajo tudi veliko glas-
be, nagrajevanje mask in za-
bavne igrice.
Laško
v Zdravihšču Laško prire-
ja.jo pustovanje za starejše,
ki bo v soboto ob 20. uri.
Otroška maškarada v zdravi-
hšču Laško bo v torek ob 15.
uri, v Jurkloštru pa bo ma-
škarada v gostilni Zlatorog
v soboto ob 20. uri. V Rade-
čah bo v soboto ob 14. uri
otroška maškarada in nato
maškaradni ples za odrasle
v športni dvorani ob 20. uri.
V pihalnem orkestru rade-
ških papirničarjev napove-
dujejo povorko pustnih
mask in mažoretk, ki naj bi
bila letos v manjšem obsegu.
V začetku tedna še niso za-
gotovo vedeli, če povorka
bo.
BRANE JERANKO
Praznik za lutke
Medobčinsko srečanje lut-
kovnih skupin je bilo v petek
popoldne v Pionirskem domu
Cvetke Jerinove v Celju v zna-
menju štirih. Toliko skupin se
je namreč odzvalo na priredi-
tev, dvajseto po vrsti. Malo gle-
de na to, da sta najavljeni sku-
pini nastop, žal, odpovedali, in
dovolj glede na dejstvo, da je
lutkarstvo v resnici bolj v sen-
ci ostalih dejavnosti.
Kljub temu pa je bila selek-
torica, dramaturginja Jelena
Sitar iz Ljubljane, zadovoljna
z lutkovnimi predstavami.
»V primerjavi z ostalimi de-
želami smemo biti z lutkar-
stvom na Slovenskem celo za-
dovoljni, saj ga gojimo bolj kot
drugod.«
V dvorani Pionirskega doma
v Celju so se z lutkami predsta-
vile vzgojiteljice Vzgojno var-
stvene organizacije Anice Čer-
nejeve iz Celja s predstavo Mi-
škohn, lutkovna skupina iz Tr-
bovelj je pripravila igrico Je-
žek, ki je našel žvečilni gumi,
v ostalih dveh skupinah pa so
igrali otroci. Lutkarji osnovne
šole Peter Šprajc-Jur so pri-
pravili Sovico Oko, lutkarji Pi-
onirskega doma pa Dolgina na
zvezdi.
M.P.
Izlet na morje za dinar!
Sto kmečkih žensk, ki bo-
do 30. in 31. marca potovale
z Novim tednikom in Ra-
diom Celje na morje, bo kot
lastno udeležbo plačalo
skupaj 100 din.
Presenečenje nam je uspe-
lo, kajne?
Novi tednik in Radio Celje
sta v novi obleki uspela pri-
dobiti toliko pokroviteljev,
da smo se odločili za zares
simbohčen prispevek l(en)
konvertibilni dinar za vsako
udeleženko.
Vse bolj zvesti naročniki
(ce) našega časopisa in po-
slušalci(ke) Radia postajate,
zato smo prepričani, da bodo
tudi naša prizadevanja v tej
akciji padla na plodna tla.
In kaj vam za dinar ponu-
jamo. Z Izletnikovimi vrhun-
skimi turističnimi avtobusi
udoben prevoz na morje,
obisk Lipice, bivanje v hote-
lu Lucija v Portorožu, kosilo
v znani portoroški restavra-
ciji Tomi in večerni zabavni
program. Našemu vabilu, da
izžrebankam popestrijo ve-
čer v Portorožu, so se ljubez-
nivo odzvali: ansambel Vilija
Petriča s pevko Majdo Ren-
ko, Marjana Deržaj, ki bo le-
tos že drugič z nami, znani
celjski oktet Studenček pod
umtniškim vodstvom Iva
Kneza, sicer pa naš zvesti
spremljevalec že nekaj let.
Lepšo prihodnost vam bo
poizkusil pričarati čarovnik
Jani Jošovec. Vse tiste ude-
leženke,, ki zvesto poslušajo
priljubljeno oddajo Radia
Celje »Zveplometer« pa bo-
do v Portorožu lahko del
žveplometerske ekipe spoz-
nale v živo. Pravijo, da pri-
pravljajo poseben »kmetij-
ski zveplometer«.
V prihodnji številki pa več
o žrebanju. Cisto za konec pa
še to: razmišljamo še o čisto
posebnem presenečenju in
če bo uspelo, bomo o njem
pisali v eni prihodnjih šte-
vilk Novega tednika in Ra-
dia Celje.
Zato: ostanite še naprej
z nami. Obljubljamo, da vam
ne bo žal.
UIcrepI za izboljšanje olioiia
Komite za urejanje prosto-
ra in varstvo okolja v Celju je
za zadnjo sejo celjskega izvrš-
nega sveta pripravil poročilo
o uresničevanju programa
ukrepov za izboljšanje okolja,
ki ga je lani sprejela občinska
skupščina. Vendar je izvršni
svet ocenil, daje treba poroči-
lo dopolniti s povzetkom
o uresničenih in neuresniče-
nih nalogah in ugotoviti od-
govorne za neizpolnjene na-
loge.
Izvršni svet pa je sprejel
predlog dopolnitev programa
ukrepov z nekaterimi novimi
nalogami, kot so plinifikacija
posameznih kurišč, uporaba
neosvinčenega bencina in aU
ternativnih energetskih virov
ter podobno. Dopolnih naj bi
ga tudi s sklepi tretje ekološke
tribune. Ti vsebujejo zahteve
po nadaljnjih meritvah radio-
aktivnosti, po poostritvi odlo-
ka o varstvu zraka skladno
z merili svetovne zdravstvene
organizacije, kandidiranju Ce-
lja ža ekološki dinar in pridobi-
tvi celovite ocene Cinkarninih
posegov v okolje. Za zahtevo
o nižji ceni medloške vode pa
je komite skupaj s Komunalo
presodil, da v praksi ni ures-
ničljiva. V sistemu namreč pri-
haja do mešanja vode in točne
ločnice ne morejo določiti. Po-
leg tega v Komunali menijo, da
bi bil prihranek pri ceni vode
zelo majhen, saj porabi vsak
občan le 3 litre vode dnevno za
pitje in kuhanje, ostalo pa se
porabi za druge namene.
Po sklepu izvršnega sveta
naj bi v prihodnje še republi-
ški komite za trg in cene ocenil
možnost za drugačno vredno-
tenje življenjskih pogojev
v stanovanjih v tistih dehh Ce-
lja, kjer je voda oporečna.
TC
Občni zbor šentjursice kmečke zveze
šentjurska podružnica kmečke zveze je v dobre pol leta delo-
vanja očitno našla svoj prostor med šentjurskimi kmetovalci. To
lahko sklepamo po številni udeležbi na zadnjem občnem zboru,
ki je bil minulo nedeljo v Gorici pri Slivnici. Pod okriljem
kmečke zveze bo poslej v Šentjurju začel delovati aktiv kmečkih
žena, dogovorili so se za sodelovanje s čebelarji, v svoje vrste pa
bo kmečka zveza povabila tudi tamkajšnje vinogradnike. Na
občnem zboru so podprh stališče, da naj bi že jeseni na vseh
osnovnih šolah v šentjurski občini uvedli kmetijski pouk. Šent-
jurske kmetovalke pa so predlagale, da poslej ne bi več prazno-
vale dneva žena, saj se je ta praznik povsem izrodil. Namesto
osmega marca bodo praznovale materinski dan in sicer
25. marca.
IB
ŠPORT
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 9
Rogačanke so še lahko prve
Košarkarice Korsa Afro-
dite Rogaške so srečanje
v 1. B ZKL z vukovarskim
Vupikom preložile na 4. ma-
rec zaradi maturantskega
plesa. Upali smo, da bo eki-
pa Rijeke, ki tudi računa na
1. mesto in še pride v Roga-
ško Slatino, porazila Split-
sko trgovino, vendar je na
domačem igrišču izgubila
z rezultatom 56:73. V na-
slednjem kolu bo Rogaška
doma gostila Bosno, s kate-
ro je v Sarajevu visoko iz-
gubila (92:67). Ekipi imata
po 12 zmag. Rijeka 13, Split-
čanke pa 14, vendar ima Ro-
gaška tekmo manj.
Slatinčanke se še vedno
lahko nadejajo prvega me-
sta, vendar je to odvisno tudi
od izidov drugih tekem. Se-
veda računamo, da bodo
uspešne v petih preostalih
tekmah.
SKL-moški: Celje : Novo-
les 119:110 (62:51). Color
Medvode : Comet 84:88
(51:42) m Rogaška : Mavrica
Ilirija 111:88 (57:36). Celjani
so se s 16. zmago še bolj pri-
bližali najboljši poziciji
v play-offu. Čeprav so Novo-
meščani. vsaj tako so sami
pritrdili, prikazali svojo naj-
boljšo predstavo v letošnji
sezoni, domači košarkarji
(Gole 34. Sušin 8. Buntič 14,
Pipan 26. Medved 27. Cerar
1. Pučko 8) niso dovolili pre-
senečenja. Tekma sama je
bila živčna in zmedena, v 39.
minuli pa bi po osebni napa-
ki Golca skoraj prišlo do pre-
tepa, ki ga je hotel izzvati
Novina, vendar so ga na sre-
čo soigralci zadržali.
Celje je največ vodilo za 12
točk (66:54), dve minuti pred
koncem pa le še za tri
(107:104). Gole. Pipan in
Pučko so do konca uspešno
zadevali, sicer pa gre pohva-
liti tudi Medveda. V nasled-
njem kolu bo Celje ponovno
igralo pod svojimi koši. na-
sprotnik pa bo trboveljski
Rudar, ki je zadnji na lestvi-
ci. Po treh tekmah počitka
zaradi kazni bosta znova zai-
grala Aničič in Urbanija.
Konjičani so brez kaznova-
nega Smida prijetno prese-
netili in osvojili pomembni
točki v boju za obstanek. Na
branilski poziciji je imel to-
krat več prostora Šešerko 31
(Železnikar 30. Perkič 13,
Pokorn 10. Pučnik 2. Mlakar
2). Rogaška igra vedno bolje,
sicer pa je v formo prišla zad-
nji trenutek, saj ji je že pretil
izpad iz lige. Znova se je iz-
kazal Trobiš 26 (Virant 13,
Kidrič 20. Čovič 20, Tabak 7,
Volarič 23). Rogaška ima
osem zmag in je na lestvici
7.. Comet pa 10. s sedmimi
zmagami. Slatinčani so
v vzponu in bi v soboto lah-
ko premagali ID Jezico
v Ljubljani. Comet bo gostil
ekipo Kopra, ki ima enako
število zmag.
2. SKL - moški (play-off):
v borbi za vstop v 1. SKL je
Elektra izgubila na gostova-
nju pri Iskri z rezultatom
94:81 (53:43). Šoštanjčani so
imeli slab dan (39-odstoten
met) in so doživeli poraz, ki
še ni usoden; 7 minut pred
koncem so razliko uspeli zni-
žati na dve točki (73:71). več
pa niso mogli doseči. Največ
košev so dali Tomic 25.
Dumbuya 26 in Mrzel 19.
V soboto bo Elektra igrala
doma z ekipo Iskre Nove Go-
rice. Med šestimi ekipami,
od katerih bosta prvi dve na-
predovali v višji rang tekmo-
vanja, je tudi ekipa Šentjur-
ja, ki pa je izgubila doma
z Bistrico (80:94). kar najbrž
že pomeni, da se njihove že-
lje po 1. SKL tudi letos ne
bodo uresničile.
DEAN ŠUSTER
Celjani brez
olimpijskih
kandidatov
Komisija za vrhunski
šport in olimpijske pripra-
ve pri ZTKJ je določila evi-
dentne in potencialne kan-
didate za olimpijske igre le-
ta 1992 v Barceloni in Al-
bertvillu. Trenutno je na
spisku 146 evidentnih
olimpijskih kandidatov, ti-
stih, ki bi na olimpijskih
igrah po dosežkih lahko na-
stopili že zdaj. Žal med te-
mi evidentnimi kandidati
ni nobenega iz Celja. Pri-
mer: pri plavanju je pet
kandidatov, vendar zraven
ni treh Celjanov Vračuna,
Tešoviča in Juraka. Kandi-
datov ni tudi med potenci-
alnimi kandidati. Res je, da
bodo spisek vsako leto ob-
navljali in dopolnjevali,
vendar je kaj malo možno-
sti, da bi vsaj v Barceloni
imeli svojega predstavnika.
Morda se bo sreča nasmeh-
nila atletu Kocuvanu ali pa
le kateremu izmed plaval-
cev, ki so do nedavnega še
bili v olimpijskem »ognju«.
Morda še zanimivost: ju-
goslovanske športnike ča-
ka letos udeležba na kar 80
svetovnih, 35 evropskih in
30 balkanskih prvenstvih
ter 380 mednarodnih tek-
movanjih. Za vse te nasto-
pe je jugoslovanska vlada
športnikom obljubila mili-
jon 780 tisoč dolarjev, kar
je 36 odstotkov več kot la-
ni, vendar še vedno prema-
lo, da bi nas športniki pred-
stavljali resnično priprav-
ljeni na teh tekmovanjih.
T. VRABL
Občni zbor Judoistov
Na občnem zboru judo klu-
ba Ivo Reya je postajalo proti
koncu vroče. Za zaključek pa
je še prvi mož članske vrste
Štefan Cuk napovedal odhod
v Avstrijo. Brez njega pa bo-
do Celjani težko uresničili
cilj, ki so si ga zastavili, to je
obstati v zvezni ligi, kamor so
se letos uspeli vrniti.
Na občnem zboru seje vnela
tudi burna razprava o nastopih
nekaterih članov kluba Ivo Re-
ya za druge slovenske klube.
Po pravilniku smejo namreč
v Sloveniji tekmovalci, ki ne
nastopajo v zveznem rangu,
priskočiti na pomoč prvoliga-
škim ekipam, vendar jim mora
soglasje za to odobriti matični
klub. Ker pa sta Cuk in Ander-
le v 3. kolu slovenske lige na-
stopila namesto za celjski klub
za bistriški Impol, so se Celjani
odločili, da obravnavajo njun
primer pred disciplinsko ko-
misijo. V 3. kolu so namreč Ce-
ljani srečanje izgubili in bi jih
to lahko stalo celo vrnitve v pr-
vo ligo. Iz povedanega pa smo
lahko razbrali, da tudi v judu
že na republiški ravni vlada
med klubi nešportno rivalstvo.
Celjani so si za letos zadali
poleg obstanka v zvezni ligi še
uvrstitev mladinske vrste na
sredo lestvice republiške lige,
udeleževali se bodo slovenskih
tekmovanj in tistih v sosednjih
republikah, na katera bodo
primerno povabljeni, nastopili
pa bodo tudi na dveh tekmah
v Italiji in Avstriji. Od večjih
tekmovanj nameravajo v Celju
pripraviti tekmovanje za pokal
Iva Reye, Novoletni turnir za
pionirje in republiško prven-
stvo za mladince.
N.G.
O športu v nerazvitih občinah
Prejšnji petek je bil v šmar-
ski občini dan športa. Dopol-
dne so pripravili zanimiv in
koristen posvet o športu v ne-
razvitih slovenskih občinah,
kjer so sodelovali predstavni-
ki občin Lenart, Ljutomer,
Šentjur in Šmarje, prisotni pa
so bili tudi predstavniki re-
publiških telesnovzgojnih or-
ganizacij.
Slednji so takšen pogovor
pozdravili in ga ocenili kot ko-
ristnega, saj naj bi ob izmenja-
vi mnenj omogočil nadaljnji
razvoj športa v omenjenih ob-
činah. Največ so se ustavili pri
solidarnostnih sredstvih, za
katere ne vedo, kako bo letos
z njimi in zato so se zavzeli za
ponovno oživitev kreditnega
sklada na ravni republike, ka-
kršnega smo že imeli pred leti.
Po dopoldanskem delovnem
sestanku so se odpeljali v Bi-
strico ob Sotli, kjer so v osnov-
ni šoli Marije Broz pripravili
slovesno proglasitev najbolj-
ših športnikov, športnic in
ekip za lani v šmarski občini.
Za najboljšo športnico so pro-
glasili košarkarico Cvetko Je-
zovšek, članico KK Kors Afro-
dita iz Rogaške Slatine, ki
uspešno nastopa v 1. B zvezni
ligi, najboljši športnik pa je al-
pinist Silvo Babic iz Rogatca.
Najboljša moška ekipa je no-
gometni klub Steklar iz Roga-
ške Slatine, ki nastopa v Repu-
bliški ligi, najboljša ženska pa
seveda košarkarski klub
KORS Afrodita tudi iz Roga-
ške Slatine, ki je že vrsto let
med vodilnimi ekipami v 1.
B zvezni ligi in ena najboljših
slovenskih ženskih košarkar-
skih ekip. Posebna priznanja
je dobilo tudi več perspektiv-
nih športnikov, ki jih v šmar-
ski občini ne manjka, žal pa se,
ko pokažejo svoj talent in zna-
nje, preselijo v večje klube iz-
ven šmarske občine (tudi zara-
di šolanja in zaposlitve). V po-
sebnem programu so se pred-
stavili učenci iz Brežic s pred-
stavitvijo »gimnastičnih razre-
dov«, kajti o uvedbi le teh raz-
mišljajo tudi v osnovni šoli
v Bistrici ob Sotli.
T. VRABL
NA KRATKO
Tridesetič za
rudarsko svetilko
v Hrastniku so pripravili jubi-
lejno, 30. tekmovanje za popular-
no »rudarsko svetilko«, kjer so
nastopili strelci iz Slovenije in
Hrvaške. Zmagali so domačini,
strelci žalskega Juteksa pa so bili
s krogom manj tretji (Bernard
Martinovič. Justin Smrkolj. Mla-
den Melanšek). Kovinar Štore se
je uvrstil na 11. mesto (Ivan Ko-
čevar. Branko Malec. Vili Ravni-
kar). Celjani pa so bili 16. (Jože
Jeram. Tone Jager. Ervin Ser-
šen). Med posamezniki je Mladen
Melanšek iz Žalca osvojil 5. me-
sto pa čeprav je imel samo krog
manj od zmagovalca, kar priča
o veliki izenačenosti tekmo-
valcev.
TJ
Tekme nI bilo
v nadaljevanju 1. B zvezne ho-
kejske lige bi morala ekipa celj-
ske Cinkarne gostovati v Maribo-
ru. Do srečanja s tamkajšnjo eki-
po pa ni prišlo, ker so zaradi to-
plega vremena izključili stroje za
pripravo ledu. Pa tudi sicer je
zaradi drugih neugodnosti ekipa
Maribora izstopila iz tega tekmo-
vanja, tako da tudi do novega
srečanja ne bo prišlo. Celjski ho-
kejisti so po 15. kolu na četrtem
mestu, v soboto. 24. februarja pa
se bodo doma v Mestnem parku
srečali s trenutno vodeče ekipo
Bleda, ki ima kar osem točk več
kot Celjani.
Trije državni prvaki
v Ljubljani in Splitu je bilo
zimsko državno prvenstvo za čla-
ne in mladince v atletiki. V Ljub-
ljani so nastopili v tekih in sko-
kih, v Splitu pa v metih. Pred-
stavniki celjskega atletskega
društva Kladivar so na obeh pr-
venstvih osvojili pet naslovov dr-
žavnih prvakov. Najuspešnejši je
bil mladi Kocuvan, ki je zmagal
kar v treh disciplinah in sicer
v mladinski konkurenci. Najbolj-
ši je bil v tekih na 60 m in 60 m
ovire ter v skoku v daljavo, kjer
je dosegel soliden rezultat
721 cm. Med člani je bil najhitrej-
ši na 60 m Zupane s časom 7.00.
Edini naslov v ženski konkuren-
ci je v Splitu osvojila Jazbinško-
va, ki je zmagala v metu kopja
z dobrim do sežkom za začetek
sezone 56.12 m. ob tem pa je bila
še tretja v metu krogle. To pa je
tudi vse. kar so vidnejšega dose-
gli celjski atleti, če ne omenimo
še tistih, ki so pred to sezono pre-
stopili k drugim klubom (Pere,
Erjavec itd.).
Odlične kegljavke
EMO Celje
Tudi v zadnjih dveh nastopih
v zvezni ligi so bile celjske keg-
ljavke uspešne, saj so na doma-
čem kegljišču dosegle dve novi
zmagi z odličnima ekipnima re-
zultatoma, da ne omenjamo do-
sežkov posameznic. Vse skupa je
dokaz, da ima trener Vlado Go-
bec v tem času na razpolago res-
nično odlično ekipo enakovred-
nih tekmovalk, ki praktično ne
poznajo večjega nihanja v nasto-
pih. Celjanke so najprej prema-
gale doslej drugouvrščenega
Teksilca kar 2636 : 2406. nato pa
še Jedinstvo 2575:2394. Pri pr-
vem nastopu so vse tekmovalke
podrle več kot 400 kegljev (po-
preček 4391), pri drugem pa to ni
uspelo samo izkušeni Tanji Go-
bec (399). popreček pa je bil vse-
eno kar 429! Pri obeh nastopih je
bila najboljša Marika Kardinar,
ki je podrla 450 in 466 kegljev,
kegljale pa so še Petak, Grobel-
nik, Šeško, Gobec in Mikac. Ta-
ko so celjske kegljavke zadržale
vodstvo na lestvici in imajo dve
točki več kot drugouvrščena Re-
ka. V naslednjem kolu kegljavke
EMO Celje gostujejo pri predzad-
njem Poštarju v Splitu.
Poprečni odbojkarji
Tudi v nadaljevanju republi-
ške moške in ženske odbojkar-
ske lige ni bilo posebno pretre-
sljivih dosežkov ekip s celjskega
območja. Šempeter je doma iz-
gubil s Fužinarjem 2:3. Braslov-
če v Izoli 3 :0, edino Topolšica je
doma premagala Stavbarja MTT
ml. 3:0. Lestyica po 13. kolu: 7.
Topolšica, 9. Šempeter in zadnje,
12..Braslovče.
Ženska liga: Topolšica Kajuh
je doma gladko 3:0 odpravila
Rogozo, Celjanke so z istim re-
zultatom dobile srečanje proti
Triglavu v Kranju. Ljubno Ghn
pa je doma premagalo mlado eki-
po Palome Branika 3 :1. Lestvica
po 13. kolu: 2. Celje, 5. Topolšica
Kajuh. 7. Ljubno Glin itd.
Pari 14. kolo v soboto in nede-
ljo: v moški ligi derbi Braslovče
- Topolšica in Bled - Šempeter,
v ženski ligi tudi derbi v Celju
med Celjem in Topolšico Kaju-
hom ter Mislinja - Ljubno Glin.
Perčeva tretja
v soboto in nedeljo je bilo
v Beogradu državno prvenstvo
v umetnostnem drsanju v mla-
dinski in članski konkurenci.
Edina celjska predstavnica Špela
Pere je med članicami na koncu
zasedla tretje mesto. To je lep
uspeh za mlado drsalko, ki je le-
tos prvič nastopila v tej tekmo-
valni skupini.
M. H.
Celjani z novim trenerjem
Celjski in šoštanjslii rokometaši dobro pripravljeni za
nadaljevanje prvenstva
Rokometni vrsti Aera Celje
in Šoštanja, bosta v prihod-
njih dneh pričeli s tekmova-
nji v IL zvezni ligi. Po jesen-
skem delu prvenstva sta ekipi
pristali na drugem oziroma
četrtem mestu. Šoštanjčani
so prijetno presenetili z odlič-
no igro, ki se je iz kola v kolo
stopnjevala, Celjani pa so od-
lično pričeli, v zadnjih kolih
pa so neverjetno popustili in
le splet srečnih okoliščin jih
je pripeljal na visoko drugo
mesto.
V obeh ekipah se je v pri-
pravljalnem obdobju pripetilo
marsikaj novega. V celjski vr-
sti je trenerja Anteja Kosteliča
zamenjal Zdenko Zorko, Za-
grebčan, ki je pred leti tri sezo-
ne stal tudi v vratih Aera, zad-
nje čase pa je bil trener Borca
iz Zagreba. Zorko je prevzel
trenersko taktirko in če so
zmage Celjanov nad prvoliga-
šem Medveščakom in reškim
Zametom že odraz dobrega de-
la, lahko optimistično pričaku-
jemo začetek tekmovanj celj-
ske ekipe v II. zvezni ligi. Pri
igralcih ni prišlo do večjih
sprememb razen tega, da je
z igranjem prenehal Tomaž
Kleč, novi trener pa je dal več
manevrskega prostora pred-
vsem mlajšim igralcem. Tako
se je na prijateljskih srečanjih
v pripravljalnem obdobju do-
kazal mladi Nino Menih.
Po besedah Vlada Privška,
sekretarja rokometnega kluba
Aero so trenutno najbolje pri-
pravljeni vratar Strašek ter
igralca Ivandija in Krka. V pri-
pravljalnem obdobju je Celja-
ne poleg Aera finančno podpr-
la še laška Pivovarna, ki bo
v bodoče njihov sponzor (po-
leg Aera).
Sicer pa se Celjani v soboto
v prvem kolu odpravljajo na
gostovanje v Sisak.
Šoštanjčani pa so v priprav-
ljalnem obdobju izgubili enega
ključnih igralcev, Novšaka, ki
se je odločil, da bo nekaj let
igral v Španiji, zato so Šoštanj-
čani ekipo pomladili z Rozma-
nom, Terglavom, Delakordo in
Dolinškom. Po besedah tre-
nerja Miloša Rovšnika je ekipa
trenirala dovolj zavzeto, da
v nadaljevanje prvenstva vsto-
pajo solidno pripravljeni. Že
kar v prvem srečanju pa se bo-
do doma pomerili z vodilnim
Istraturistom, ki je še nepora-
žen. Šoštanjčani bodo v spo-
mladanskem delu prvenstva
doma gostih kar šest najmoč-
nejših ekip II. zvezne lige, med
drugimi tudi celjski Aero. Za-
radi pustnega plesa, ki bo v so-
boto v Rdeči dvorani v Tito-
vem Velenju, pa bodo srečanje
z Istraturistom odigrali v to-
rek, 27. februarja ob 19. uri.
NATAŠA GERKEŠ
Velika aktivnost
strelcev
Na strelišču Ingrada so pripra-
vili regijsko prvenstvo z zračno
puško za vse kategorije, kjer so
strelci poskušali izpolniti predpi-
sane norme za nastop na republi-
škem prvenstvu. Rezultati: pi-
onirke Klara Bukovnik, Darja
Drstvenšek, Petra Šošter (vse SD
Juteks Žalec), pionirji ekipno SD
D. Poženel Rečica pri Laškem,
SD Juteks Žalec, SD Celje itd.,
posamezno Dejan Matek (D. Po-
ženel), Kristijan Pukmajster (Ju-
teks), Sebastjan Lipec (D. Pože-
nel) itd., mladinci ekipno 1. SD
Juteks, 2. SD Celje, 3. SD D. Po-
ženel, posamezno Matej Dobo-
vičnik (Celje), Boštjan Vidmajer,
Boštjan Razgoršek (oba Juteks),
članice posamezno Berta Povše
(SD S. Šlander), Marina Pokleka,
Saša Videč (obe D. Poženel). čla-
ni ekipno SD Kovinar Štore. SD
Juteks Žalec. SD Celje. SD S.
Šlander Šempeter. SD D. Pože-
nel itd., posamezno Vili Ravnika
(Kovinar), Mladen Melanšek (Ju-
teks), Ivan Kočevar (Kovinar)
itd.
TJ
Štrljič in Turk
uspešna
Na prvenstvu severovzhodne
regije za mladince, ki je bilo v so-
boto v Radljah, sta nastopila tudi
dva mladinca celjske sekcije za
namizni tenis. Toni Strljič je
osvojil drugo mesto. Jure Turk
pa se je uvrstil med osmerico.
S tem sta si oba pridobila pravico
nastopa na republiškem mladin-
skem prvenstvu.
J. P.
Priprave v Piranu
Koncem prejšnjega tedna so
na enotedenske priprave za spo-
mladanski del tekmovanja
v vzhodni območni ligi odpoto-
vali nogometaši Ingrad Kladivar-
ja. Pod vodstvom trenerja Boja-
na Prašnikarja se pripravljajo
v Piranu, kjer stanujejo v Ingra-
dovem počitniškem domu. Med
pripravami bodo odigrali tudi
nekaj prijateljskih tekem, saj se
želijo dobro pripraviti in nado-
knaditi zamujeno iz jesenskega
dela. To pa pomeni, da prehitijo
Nafto, postanejo prvaki in se uvr-
stijo ponovno v republiško ligo.
121. šahovska nagradna igra
Prispelo je 92 dopisnic, od teh 61 pravilnih. Nagrade, kijih
podeljuje Toper je izžrebala Vera Mighč, vodja propagandne
službe v Topru. Nagrade prejmejo:
1. Ana Stanič, Pot na Lavo 9 A, Celje
2. Irena Ribič, Latkova vas 120, Prebold
3. Tone Motoh, Velenjska cesta 5, Žalec
Vprašanje, ki ga v oddaji zastavljamo poslušalcem, je
pravilno rešil Janko Videčnik, Ljubljanska 60 Celje.
Nagrade naj nagrajenci dvignejo sami v tovarniški trgovini
Topra na Teharski cesti v Celju, v tridesetih dneh.
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 122
Šahovski glasnik je edino glasilo, namenjeno
igri na črno-belih poljih, ki izhaja pri nas in
sicer v Zagrebu.
Vprašanje se glasi:
V kakšnem časovnem zaporedju izhaja to gla-
silo?
dnevno
tedensko
mesečno
Nagrajuje Tvornica stakla »STRAŽA« Hum na
Sutli
10. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Tudi na
Ceijsicem laliico
in smo primorani
Icmetovati
Mag. Tonetu Zimšku - žu-
panu Celjskemu!
Razveselil sem se. ker ste
se oglasili. Razžalostil sem se
pa, ker ste se oglasili samo
radi samozaščite.
Dvorana RC Celje je bila
takrat polna. Jaz sem sedel
v zadnji vrsti. Imam sicer
očala, gluh pa nisem.
JANEZ ČERNEJ
DVOC
Odprto pismo
predsednilfu
Društva za
varstvo olfolja
Celje
Mag. Ediju Staroveškemu!
Priznam nestrpen žargon.
Tudi žvižgal bi. da bi me raz-
umeli ptički in hrčki. Tudi
v obliki molitve bom poisku-
šal. da bi resnico dojeli tudi
tisti nadebudni mladi magi-
stri, ki naše triletno »troblje-
nje na uho« razumejo šele po
razgovorih na občini.
Bog nas čuvaj!
JANEZ ČERNEJ
DVOC
SIP znova
razprostira jadra
Gospa Baševa!
Tudi tokrat repliko na vaše
pisanje v N. TEDNIKU, 15.
t. m. pod gornjim naslovom
in na vaš komentar »OŽIGO-
SANI ZARADI RESNICE«,
objavljen prav tako v NT, 14.
12. 1989, pričenjam kot sem
vam že 1988. leta bil primo-
ran odgovoriti v Sip Obvesti-
lih na tisto vaše »Kukavičje
obnašanje«, ki ste ga spisari-
li za Savinjskega občana
marca 1988 »Oh deklica dra-
ga, le kaj ste tako poredni
(sedaj bi dejal zlobni), da be-
seda vaša je velika beda. Po-
mešate tudi čas (sedaj celo
čast) in iz vsega tega napravi-
te veliki miš - maš.«
Tokrat ste se sicer posluži-
li intervjuja, da bi se za njim
skrili, toda je preveč prozo-
ren, da ne bi skozi pronicala
vaša naklepna maščeval-
nost, ker sem vas svoječasno
ugnal v kozji rog. Častno,
z argumentirano besedo se-
veda, ne kakšnim knock-
outom. Zato je objektivnost
vaših formulacij, kljub in-
tervjuju, zelo vprašljiva. Vse-
kakor pa je docela neargu-
mentirana.
Pogovoriva se po vrsti
»...zaloge kmetijskih
strojev razstavljene po bliž-
nji in dalnji okolici Šempe-
tra ...«, da so našle svoje ku-
pce. Toda to ni bila moja za-
puščina, ko sem jeseni lani
odšel iz Sipa, temveč sem to
stanje podedoval leta 1986,
ko sem se vrnil nazaj v Sip,
ki pa smo ga uspeli odpraviti
še v istern letu in se ni več
ponovilo. Delni porast zalog
vsako leto na jesen pa je nor-
malni tržni pojav pri vseh
proizvajalcih kmetijske me-
hanizacije, tudi na Zahodu.
Razlika je le v tem, da pri nas
spričo pomanjkanja obrat-
nih sredstev prehodno pov-
zroča Ukvidnostno krizo. To-
da prodaja na novo steče
spet na zimo, ko kmetje prič-
nejo dobivati izkupiček od
prodaje svojih izdelkov.
S tem pojavom se bo zato
Sip, hotel ali ne, srečeval še
tudi v bodoče. Priča smo mu
namreč bili tudi v naj ko-
nj unkturnejših letih. Enako
je normalen in že desetletje
ponavljajoč pojav, da se po-
sledično prodaje ob koncu
leta, prve mesece tekočega
leta likvidnost izboljša. Lani
je to izboljšanje bilo tolikš-
no, da smo lahko prve štiri
mesece obratovah celo brez
vsakršnih bančnih kreditnih
virov. Tudi letošnje izboljša-
nje likvidnosti je tako odraz
tega, ne pa kakšnih novih,
boljših sanacijskih ukrepov.
»Zaključni račun bo sicer
še vedno pokazal rdeče šte-
vilke«, ker da v nekaj mese-
cih pač ni možno izboljšati
stanja. Iz česar naj bi sledilo,
da je t. i. novo vodstvo Sipa
podedovalo izgubo, ki jo ne
more odpraviti v nekaj me-
secih. Resnica pa je obratna:
ob devetmesečju 1989 so pri-
kriU, s tem da niso knjižiU,
kar za 19,128 milijard din
faktur (prodanih), kakor je
razvidno iz zapisnika o kon-
trolnem pregledu SDK Celje
z dne 15. 1. 1990. In ne le to,
knjižih tudi niso za 6 milijard
pozitivnih obresti. Devetme-
sečje zato ni bilo za 11,420
milijard din negativno, tem-
več izkazuje za 13,708 miU-
jarde čistega dobička. »Novo
vodstvo« pa je z nespametno
prodajo oz. razprodajo tik
pred glavno prodajno sezono
in z vrsto drugimi, ekonom-
sko škodljivimi poslovnimi
ravnanji, zapravilo ves v de-
vetmesečju ustvarjeni dobi-
ček in prigospodarilo v borih
dveh mesecih dodatno še
23,407 milijarde izgube. Iz-
guba, ki jo napovedujejo ob
zaključnem računu za leto
1989, torej ne bo iz časa mo-
jega direktorovanja, temveč
iz zadnjih mesecev 1989, ko
so se šh v moji odsotnosti
škodljive prodajne in druge
poslovne poteze. To ugotav-
lja v svoji študiji tudi zunanji
strokovni izvedenec, ki so ga
najeli, da bi jim pripravil no-
ve sanacijske ukrepe. Prav
ta študija tudi v celoti potrju-
je pravilnost usmeritve v trž-
no podrejenost proizvodnje,
ki sem jo lani vse bolj neiz-
prosno forsiral in zaradi če-
sar so mi končno skočili
v hrbet, in to dobesedno, saj
so izkoristih priložnost, ko
sem bil težko bolan in nespo-
soben za obrambo.
»Planirana proizvodnja
(tekoča) je prodana na tu-
je«. Proizvodnjo prvih dveh
do treh mesecev smo že tri
leta nazaj pretežno realizirali
za izvoz. Zato trenutni izvoz
ni rezultat sedanjih izvoznih
aktivnosti, temveč tistih, ki
smo jih vzpostavljali v času
mojega direktorovanja. Si-
cer pa nihče od t. i. novega
vodstva (Končina, Kač, So-
vine) nima pooblastil in stro-
kovne usposobljenosti za tr-
ženje v tujini in zato tudi ne
morejo opravljati teh poslov
ter biti zaslužni za izvoz. Ve-
liko pa bi morala in lahko
Končina in Kač storila za iz-
boljšanje kakovosti, da bi tu-
di v tem pogledu bih konku-
renčni tujim proizvajalcem.
To bi istočasno veliko dopri-
neslo k izboljšanju izvoznih
cen in s tem dohodkovnosti
izvoza, ki je sedaj zelo na niz-
ki ravni.
»Odpuščanje okoli 200 de-
lavcev«. Sprva so jih predvi-
deli celo 450 in s tem povzro-
čili preplah, da lahko sedaj
poljubno manipulirajo s sa-
moupravljanjem in ljudmi.
Njim prisluhnite, draga go-
spa, kakšno zadovoljstvo in
»zaupanje« vlada med njimi.
Malo jih je, ki si ne želijo
čimpreje iz tega »kačinega
pekla« kot ga imenujejo
sedaj.
»Osnutek dolgoročnega
načrta«. Intervjuvanec pra-
vi, da gre v resnici za polletni
načrt. Ta je pa sploh dobra!
Jaz pa ga vprašam (Konči-
no), kdaj bo sestavljen inve-
sticijski projekt, po katerem
naj bi iz rep. razvojnega skla-
da že lani dobili 20 milijard
nepovratnih sredstev za nuj-
ne investicije, ki so ključne-
ga pomena za Sipov dolgo-
ročnejši razvoj. Končina in
Sovine sta bila za sestavo
takšnega projekta striktno
zadolžena. Toda iz te »moke«
nikoli ni bilo nič kruha,
kljub številnim urgencam in
kritikam. In polletni načrt je
tako sedaj v Sipu postal dol-
gOTOČen?!
In še nekaj Franciju Pin-
terju. Vem, da ste se naježili
name, ker nisem ustregel va-
ši želji nanašajoči se na vašo
gospo. Moja morala pač ni
takšna, da bi priviligiral
osebne prijatelje. Kdor je ho-
tel to izkoriščati, ga pač ni-
sem več imel za prijatelja.
Žal mije, da seje to pripetilo
tudi med nama. Toda zato še
ni treba širiti neresnic. Bodi-
te no bolj konkretni in nave-
dite kakšen primer, ko niste
vnaprej vedeh, čeprav ste to
želeli, kateri dan bodo izpla-
čani osebni dohodki. Nave-
dite vsaj en primer, kaj smo
zadnja leta, kar sem bil spet
jaz direktor Sipa, izdelovali,
ne da bi tudi prodah. Čudi
me tudi, da ste sedaj naen-
krat polni zaupanja v vod-
stvo, nad posamezniki, na
katere ste se še nedavno zelo
jezili. Moji članki, sicer pa jih
doslej še nisem javno objav-
ljal, pa večino nič ne jezijo.
Nasprotno, potegujejo se za
nje in jih na veliko razmno-
žujejo. Tudi osebno na mene
se kdo obrne, da mu jih pri-
skrbim. V njih tudi nič ne
pišem, kar naj bi bila moja
naloga, pa je nisem opravil.
O tem me drugi dovolj obre-
kujejo. Pisal sem le o stva-
reh, ki bi jih resnici na ljubo
povedal že ob odhodu, če bi
mi zdravje dopuščalo. Saj
veste, da sem znal stopiti
pred delavce in jim jasno in
glasno razložiti stvari. Še
vedno so me razumeli in
podprli! Tudi tokrat bi me!
Le kdaj sem jih razočaral?
Nikoli in to vsi vedo, tudi vi.
Pa še o novem direktorju,
ki ga ne najdejo - kako le,
»saj ga iščejo tako, da ga ja
ne bi našli,« pravijo prav ti
delavci, na katere se vi, go-
spa Baševa sklicujete. In
osebni dohodki, bog poma-
gaj, saj so jim jih zadnje me-
sece realno za skoraj četrtino
zmanjšali, na drugi strani pa
se je iz oholosti pognalo za
nekajkrat toliko denarja oz.
dohodka. In še kaj o odloča-
nju enega sameg:a človeka,
menda mene. Priporočil bi,
naj si raznašalec takšnih de-
zinformacij ogleda pri moji
tajnici zapise s strokovnega
kolegija ter se na lastne oči
in argumentirano prepriča,
kako razvito smo imeli team-
sko strokovno delo. Kot di-
rektor in vodja strokovnega
kolegija pa sem seveda bil
dolžan povzemati zaključke
teh strokovnih razprav. Ob
WC papir pa se raje ne bi
obregoval, preveč smrdi.
In končno še nekaj o »Oži-
gosanih zaradi resnice« (NT
14. 12. 89). Povejte gospa Ba-
ševa, kdo, kdaj in v katerem
glasilu ali drugače in v čem
je vas ali katerega drugega
novinarja ožigosal zaradi šir-
jenja resnice o Sipu. Navedi-
te kdaj in za koliko smo pri-
krili izgubo. Kdo je dal na-
log, da se izguba prikrije?
Kdo je bil zamenjan, ker je
mislil drugače. Vse to so na-
mreč čiste izmišljotine. Po-
vejte tudi, zakaj bi bila pove-
čana proizvodnja škodljiva.
Kdo je strokovno stal za njo?
Zakaj naj bi bila »sreča v ne-
sreči«, da kadrovska služba
ni najemala novih delavcev.
Od kod pa je imela direktivo,
da naj to stori? Vso poveča-
nje proizvodnje smo namreč
že iz vsega začetka predvide-
vali z večjo produktivnostjo,
zlasti s preusmerjanjem re-
žij cev v proizvodnjo, ne pa
s povečanjem zaposlovanja.
Slednje vprašujem šele se-
daj po dveh mesecih, ker si
iz zdravstvenih razlogov pač
šele postopoma smem dovo-
liti šokantne obremenitve, ki
so mi jih v Sipu nekateri po-
samezniki hoteli naprtiti
v času moje bolezni, vi pa ste
se angažirali, da bi me s temi
izmišljotinami in podtikanji
tudi javno oblatih in to iz
osebnega maščevanja. Men-
da bi vam zato ne škodilo
malo osvežitve bontona iz
novinarskega kodeksa, .če
ste ga že sploh kdaj prebrali.
Sicer se boste pa kmalu sre-
čali s svojimi novinarskimi
kolegi, ki kaj več dajo na no-
vinarsko čast.
Da bi bilo tako, kot ste za-
pisali v naslovu, pa verjemi-
te, da bi pogoltnil vse te vaše
konstrukte, kajti tega si še
zlasti jaz nadvse želim. V Si-
pu je namreč ostalo moje živ-
ljenjsko delo. Toda prevze-
ma me obup, ko opažam vsa
ta brezglava ravnanja, ki so
scefrala še zadnja jadra, s ka-
terimi smo pluli. Zato je se-
daj tej ladji usojeno, da bo ob
prvem močnejšem pišu na-
sedla, če že ne razbila ob
čereh.
LEOPOLD RAJH
Spoštovani tovariš
Leopold Rajh!
Ne vem, kako bodo na va-
še pisanje reagirali moji so-
govorniki iz Sipa. Sama z va-
mi ne bom polemizirala; ko
sem vas za to prosila, niste
bili pripravljeni. Sicer pa,
dajva času čas in videli bo-
mo, katera ladja se bo razbila
na čereh.
IRENA BAŠA
PREJELI
SMO
Za združenje
slovenskih
jetnikov
jugoboijševizma!
Blagor lačnim in žejnim pra-
vice,
zakaj ti bodo nasičeni.
(iz Evangelija po Mateju)
Prvi praznični starodavni
božič po tolikih letih, pa no-
vo leto, začetek zadnjega,
človeštvu toliko obetajočega
desetletja drugega tisočlet-
ja... Zima je, čeprav ne tista
čisto prava, verjetno zaradi
vsega tega ne, kar človek
v svojem napuhu počne
s stvarstvom. Pa vendar je
v naših dušah pomlad. Mo-
goče najmanj v moji državi,
nekaj več v »moji deželi«,
največ pa na vzhodu stare
celine, kjer ljudje še vedno
tlačanijo pod nenaravnim
aziatskim boljševizmom, ki
je prav tako zašel s človeške
poti, kot tiste svečeniške vla-
davine, izginule v somraku
preteklosti v novem svetu,
v katerem so živim jetnikom
trgali srca iz prsi.
Tudi nam, jetnikom iz
»moje dežele«, so jih trgali iz
živih prsi. Nekaterim, pre-
mnogim so jih iztrgali za
zmeraj. Naj v miru počivajo
na gorskih vzpetinah, po gri-
čih in dolinah, v gozdovih,
kraških jamah in breznih
»moje dežele« pa na otokih
in v morju izven nje. Mno-
gim, kar številnim, pa je iztr-
gano srce ponovno začelo bi-
ti v prsih. Slovenci živimo
širom sveta, po vseh deželah
in cehnah, preko vseh morij.
In vsi smo še vedno Sloven-
ci, z upanjem v srcu, da se bo
morda končno le izpolnila
ena od osnovnih točk pro-
grama nekdanje Osvobodil-
ne fronte, na žalost tudi po-
packane z aziatskim boljše-
vizmom, točka, ki sojo pred-
lagali v njej sodelujoči krist-
jani, da se bo namreč narod-
ni značaj spremenil...
K sreči se res spreminja, za
kar pa je moralo preteči
mnogo, zelo mnogo časa. In
upoštevati bo treba vse tisto,
kar so ustvarili naši predniki
že dosti časa pred Osvobo-
dilno fronto in tudi pred Če-
binami. Z upanjem lahko
gledamo, da se bodo v »Ca-
nosso« odpravih krivci vse-
ga narodnega zla, da se bodo
odpravili na pot, ki se zače-
nja z »mea culpa« ne le za
pokončane dachavce, am-
pak prav tako za vetrinjske
in vse druge žrtve.
S ponosom nas navdaja po-
buda rojakov vseh barv in
v vseh deželah za ustanovi-
tev slovenskega kongresa, za
medsebojno spoznavanje in
sodelovanje vseh Slovencev
po sem svetu, za prenehanje
sovražnosti in nesoglasij
med nami, za spravo med
vsemi dobro mislečimi, za
spravo brez prikritih na-
menov.
Zadnji čas je, da se vsemu
temu »gibanju« pridružimo
še nekdanji jetniki vseh
barv, živeči v domovini in na
drugih celinah, jetniki in
svojci pokončanih jetnikov.
Verjetno nas je več kot vseh
tistih v raznih partijah, v sta-
rih in novih zvezah in zdru-
ženjih, prav tako v strankah
izven »moje dežele«, in še
koga. Prepričan sem, da smo
samo mi, po besedah rajnega
Vitomila Zupana zelo števil-
ni Levitanovi »pripadniki ti-
hega samostojno mislečega
in nevidno delujočega ljud-
stva« zmožni urediti največ
potrebnega za slovenstvo, in
to proti tisti Levitanovi poh-
cijski »totalitarni vladi upra-
ve in njenim predpostavlje-
nim v prestolnici«, kolikor bi
to še hoteli biti.
Zato se zdramimo vsi še
živeči ali pa svojci jetnikov
in pokončanih, od tistih
z okupatorjem nesodelujo-
čih žrtev iz začetka vojne,
preko pokončanih vojnih
ujetnikov s Turjaka in Grča-
ric, žrtev pohorske zadeve,
povojnih vetrinjskih in dru-
gih žrtev, sploh vseh jetni-
kov - žrtev jugoboijševizma
- pa najsi gre za meščanske,
duhovniške, kmečke žrtve,
tiste za »narodno čast«, nedr-
žeče se »kulturnega molka«,
pa žrtve »družbeno koristne-
ga dela«, »vojaških disciplin-
skih bataljonov«, dachav-
skih in drugih procesov, go-
lootočanov, jetnikov-obso-
jencev vojaških sodišč itd.,
vse do »četverice«.
Mnogo bomo morali prav
mi, nekdanji jetniki, »pri-
padniki tihega samostojno
mislečega in nevidno delujo-
čega ljudstva« postoriti!
Najprej »pokopljimo mr-
tve«, kot pravi tudi »sklep
o preteklosti« zadnjega zbo-
ra slovenskih, še vedno jugo-
slovanskih komunistov. Saj
so vsi po nepotrebnem, neci-
vilizacijsko in nekrščansko
pokončani med vojno in po
njej bili pred svojim koncem
bolj ali manj tudi jetniki. Po-
kopana je namreč le ena
stran, druga še ni. Menim, da
je za pokop potrebno, da ve-
mo za grob in da je na njem
obeležje. To pa ni napravlje-
no niti za žrtve dachavskih
procesov, saj je »kenotaf« na
Žalah (brez imen!) le žalo-
sten nadomestek, potreben
predvsem komunistom za
»pranje vesti«, za umetno lo-
čevanje pokončanih žrtev na
»dobre« in »slabe« (pri »sto-
panju v Evropo«!). Napišimo
nanj vsaj imena žrtev in ime-
na krajev, kjer so bili dejan-
sko pokončani in pokopani,
ter tam postavimo obeležja,
tako na Prisilno delavnico in
na Žale v Ljubljani kot Ko-
čevski Rog. Zato sprejmimo
pobudo nekaterih nekdanjih
»Svet in planine naj bodo od tistega, ki
tam prebiva«
dr. Johannes Frischauf
Pomagamo
planincem obnavljati dom na
Okrešlju
Ta teden so prispevali:
Kolektiv OŠ Petrovce 300 din •
Družina Stepišnik, Celje, Prežihova
3, 500 din Planinska zveza
Slovenije, Ljubljana 390 din
Doslej smo zbrali že 30.580 dinarjev
(v znesek ni vračunano delo, ki ga bodo opravili
nekateri obrtniki).
Za to številko našega časopisa smo najavili zak-
ljuček akcije, vendar jo bomo morali nekoliko
podaljšati, ker je bil prav zadnji teden odziv
precejšen in vseh, ki so prispevali, tokrat zaradi
pomanjkanja prostora, ne moremo objaviti.
Tako še vedno velja, da lahko prispevke za
obnovo doma na Okrešlju nakažete na žiro
račun: Sklad skupne porabe NT in RC 50700-720/
3-31198 s pripisom za obnovo Frischaufovega
doma.
PISMA BRALCEV
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 11
partizanov in kulturnikov za
spominsko, tudi spravno li-
po na Žalah in spominski ka-
men kot znamenje žalovanja
za vse medvojne in povojne
slovenske žrtve boljševizma
ha slovenski zemlji, pa tudi
izven nje. Udeležujmo se
spominskih slovesnosti. Ma-
ja za žrtve dachavskih proce-
sov, golootočane in vse tem
podobne žrtve. Junija pa za
najštevilnejše pokončanje
našega naroda v zgodovini,
za nečloveški pokol vojnih
ujetnikov-slovenskih domo-
brancev na Kočevskem Ro-
gu, na Štajerskem in Gorenj-
skem, pokončane vojne ujet-
nike iz leta 1943 v Jelendolu
in Mozlju in podobne žrtve.
Vsi ti so ostali brez pravice
do grobov.
Pridružimo se peticiji
Ljudski skupščini Slovenije,
naj omogoči poznanje vseh
neznanih in znanih ter pre-
povedanih grobišč, njihovo
zaščito in postavitev obeležij
z imeni pokopanih! Odkri-
vajmo ta grobišča, zaznamuj-
mo jih z začasnimi obeležji,
prinašajmo nanje cvetje, pri-
žigaj m o svečke in prirej ajmo
ob njih spominske slovesno-
sti! Dajmo pobudo tudi za
postavitev spomenikov na
najštevilnejših grobiščih slo-
venskih žrtev: na Kočev-
skem Rogu in na Golem oto-
ku. Ne pozabimo tudi na slo-
venski zemlji pokončanih
bratov Srbov in Hrvatov, ki
jih je mogoče še več, kot je
slovenskih žrtev, oboje pa so
pokončale neslovenske (»ju-
goslovanske«) partizanske
enote.
Če slovenski komunisti
mislijo s svojim »sklepom
o preteklosti« in s postavlje-
nim kenotafom dachavcem
resno, naj zahtevajo od svo-
jih članov (še vedno članov!)
in nekdanjih prvakov, ki so
se takšnih genocidnih dejanj
učili v policijskih šolah »sta-
rejšega brata«, naj povedo,
kje so grobišča, saj zanje do-
bro vedo. Ne bom imenoval
še živih, med katerimi so
nekdanji načelnik slovenske
policije, njegovi namestniki
in pomočniki. Zaupam v nji-
hovo poštenost, da se bodo
sami oglasili. Njihovi nasled-
niki, današnja poUcija, pa
naj obelodani sezname žrtev
in grobišč ter neha preganja-
ti žalujoče svojce, ki prihaja-
jo počastit mrtve na teh gro-
biščih.
Komunisti s Socialistično
zvezo in njenim svetom za
varstvo človekovih pravic
naj dajo pristojnim organom
pobudo za raziskavo vseh
medvojnih in povojnih (po-
revolucijskih) usmrtitev in
njihove upravičenosti, pred-
vsem zaradi pravice mrtvih
do spomina in potolažitve
njihovih še živečih svojcev.
Ta pobuda se nikakor ne
sme omejevati le na povojne
sodno in nesodno pokonča-
ne ah le na nekakšne »poli-
tične«. Kdo pa naj bi dal
mnenje, kaj je bilo politično
in kaj ne? Zakaj bi morali
dati takšno pobudo posa-
mezni prizadeti, sedaj že hu-
do ostareli in življenjsko po-
voženi, danes odgovorni ko-
munisti pa naj bi o tem pisah
le svoje »sklepe o preteklo-
sti«, seveda predvsem zaradi
sv9Je slabe vesti!
Še živeči jetniki pa naj bi
bih prvenstvena naloga na-
šega združenja, pa tudi skrb
za ostarele in obubožane
svojce pokončanih jetnikov.
Gre za duševno in gmotno
pomoč. Pri tem bi se lahko
povezali s podobnimi usta-
novami katoliške cerkve, saj
so edine primerne za to,
uradne organizacije pa za to
do danes niso še ničesar sto-
rile.
Končno še o »znanstveno
kritični analizi in sodbi«, da
se držim že imenovanih skle-
pov slovenskih komunistov,
ki so kot nalašč za program
dela našega združenja jetni-
kov. Vse priznanje doseda-
njim piscem za njihov držav-
ljanski pogum! Nekaj so
o tem rekli tudi naši mlajši
časnikarski publicisti, priza-
deti in pričevalci, nekateri
žal preveč samo na neprever-
jenih izjavah že ostarelih
prič in tudi s pretiravanjem
števila jetnikov in žrtev.
S sodelovanjem bivših jet-
nikov in svojcev žrtev orga-
nizirajmo popisovanje jetni-
kov in zaporov ter taborišč
in kapedejev. Dajmo zgodo-
vinarjem pobudo za mono-
grafije o posameznih zapo-
rih, o dogajanju v njih ter
o vrstah jetnikov vseh barv,
seveda tudi o tedaj vladajo-
čih nam biričih in rabljih.
Vse to pa brez sovraštva, le
zaradi zgodovinskega spo-
mina in zapis izkušenj, zato
da bi se kaj takega ne dogo-
dilo nikoh več! Ah kot pravi-
jo komunistični sklepi o pre-
teklosti: »... Pokopljimomr-
tve, popravimo krivice ži-
vim ... Ne otežujmo življenja
ljudem, ki jim je po tolikih
desetletjih lasten spomin
najhujši birič.«
Upam, da so slovenski ko-
munisti, pisci teh sklepov,
iskreno mislili ter da bodo
prispevali svoj poglavitni de-
lež kot stranka in kot oblast,
z dejanji, ne le s pisanjem.
Dachavci in ponesrečen ke-
notaf so le prvi korak!
Zato sotrpini in svojci žr-
tev, rojaki vseh deželah sve-
ta, kjer živimo, organiziraj-
mo se in začnimo z delom!
Pišimo o svojih mnenjih,
predlogih in zahtevah!
Vsi slovenski jetniki, zdru-
žimo se!
ZDENKO ZAVADLAV
s soglasjem skupine nekdanjih
jetnikov vseh barv
Volitve
Po več kot štirih desetlet-
jih enopartijskega sistema,
monopolne komunistične
vladavine in vsiljenih voli-
tev, ki tega imena ne zasluži-
jo, se nam spomladi obeta
možnost svobodnih in pošte-
nih vohtev, na katerih naj bi
enakovredno nastopali vsi
pohtični subjekti. To pa po-
meni svojevrstni izziv za nas
vse. Prav od vsakega posa-
meznika je do neke mere od-
visna usoda vsega naroda.
V zavesti polne odgovorno-
sti za naš narod in domovi-
no, za naše otroke in bodoče
rodove, nikomur izmed nas
ne sme biti vseeno, kakšno
kvaliteto življenja jim bomo
zapustih.
Ce prelistamo po spominu
naše polpretekle zgodovine,
od povojnega množičnega in
zverinskega pokola sloven-
skih domobrancev in drugih
beguncev, pa prek nasilnega
razlaščanja in kolektivizaci-
je, do kulaških in dachav-
skih procesov, katerih žrtve
so zvečine končale na Golem
otoku in drugih zaporih, bo
naša odločitev na volitvah
lažja, predvsem pa bolj raz-
sodna in poštena. Partijski
program, ki je imel cilj od-
praviti religijo in zasebno
lastnino, je povzročil toliko
gorja in zahteval toliko živ-
ljenj, da ne more partija ime-
ti moralne pravice sebe raz-
gibati za nosilca srečne pri-
hodnosti.
Čeprav se ZK Slovenije
danes želi prikazati v dru-
gačni barvi in novi preoble-
ki, še vedno ostaja ZK z vse-
mi prvinami in lastnostmi, ki
jih ima. Kakor nihče, tako
tudi ona ne more iz svoje ko-
že, sicer ne bi bila več ZK.
Zato tudi nova garnitura
članstva ZK ne more biti
jamstvo za bistvene spre-
membe.
Tudi Kučanov uvodni re-
ferat na enajstem kongresu
ZK Slovenije je bil zaradi ne-
katerih neskladij kaj malo
prepričljiv in sicer: ko priz-
nava zablode ZK, takoj nato
zavrača združeno opozicijo
zaradi kritičnega odnosa do
ZK. Kaj naj pomeni ponuje-
ni sestop z oblasti in hkrati
obsojati združeno opozicijo,
ker si na poštenih volitvah
prizadeva doseči zmago? Le
kakšen smisel ima obsodba
zablod ZK in srbske osvajal-
ne politike in takoj nato zani-
kati krivdo dveh črnih hu-
dičev.
Tudi dopolnila k slovenski
ustavi, ki so nastajala in se
oblikovala po zaslugi alter-
nativnih gibanj in zvez ter bi-
la na srečo in v naš ponos
končno v skupščini sprejeta,
nam ne bodo kaj dosti kori-
stila, dokler bodo pod
oblastjo ZK ta ustavna do-
polnila le mrtva črka na pa-
pirju. Oblast ZKS še vedno
pristaja na vse večjo prispev-
no stopnjo v zvezni proračun
in v druge naslove za zvezno
blagajno, kar pomeni vse
večje siromašenje in izčrpa-
vanje slovenskega gospodar-
stva. Prav tako je tudi nesmi-
selno in neživljenjsko, da se
ZKS po najbolj grobih Milo-
ševičevo-srbskih napadih na
nas vse, ki mishmo drugače,
še vedno zavzema za sintezo
in za tvorbo skupne federal-
ne države, čeprav je zdaj, ko
so maske odpadle in so karte
na mizi, popolnoma jasno,
da v državi, kjer ima ena re-
publika - to je Srbija - avto-
matično tri glasove, nimamo
kaj iskati, ker nimamo per-
spektive ne bodočnosti in ne
možnosti razvoja.
Ali se pristojni zavedajo
odgovornosti pred lastnim
narodom za strahotne posle-
dice, če se dopusti, da tudi
v Sloveniji zavlada Miloševi-
čev boljševiški koncept?
Programski cilj ZK »Za
evropsko kakovost življe-
nja« je zaradi izhodišča in
pozicije ZK nerealen in ne-
dosegljiv - čista utopija. Ne
pridemo na zahod, če kom-
pas kaže, da gremo v obratno
smer.
Naša odločitev na spomla-
danskih vohtvah bo praktič-
no pomenila izbirati med
dvema možnima dilemama:
ah iti brez vodilne vloge ZK
v napredno - duhovno in
materialno bogato Evropo in
razviti svet, ali pa da ostane-
mo pod oblastjo ZK in soci-
alistov za vsako ceno v Jugo-
slaviji, z zelo omejeno poU-
tično in ekononmsko suver-
nostjo, kar bo vse bolj zavira-
lo gospodarski napredek in
razvoj. Posledica pa ne bo le
vse nižja življenjska raven,
ampak tudi neizbežen zače-
tek konca slovenske samo-
bitnosti. Narod si bo sodbo
pisal sam!
IVAN GLUŠIČ
Mozirje
Kulturni praznik
na gimnaziji
Končno se je na Srednji
Družboslovni šoli, oprostite,
na gimnaziji, nekaj prema-
knilo. V sredo, 16. 2., so se
dijaki zbrali v Narodnem do-
mu, da bi posvetili nekaj mi-
nut kulturnemu prazniku.
Doživeli so prav prijetno
presenečenje saj to ni bilo ti-
sto, kar se pričakuje na to-
vrstnih prireditvah. Celotni
program je, kot pač glede na
praznik mora, temeljil na
Prešernovi poeziji.
Vendar pa vseh teh velikih
misli in verzov nastopajoči
niso podah na tisti klasičen
način kot smo ga vajeni. Po-
stavljeni so bih na povsem
drugačnih temeljih, ki so
bližji mladostniškemu srcu.
Najbolje in nam najbhže zna
pesniško besedo predstaviti
pesnik sam. In takšno pesni-
ško dušo je izvrstno znal po-
osebiti Miha Alujevič, dijak
drugega letnika.
Posebno noto vsej odrski
postavitvi je dal dekliški
pevski zbor, ki ga je v tem
šolskem letu ustanovila
Adrijana Požun in ima tudi
posebne zasluge pri uresni-
čitvi te postavitve. Seveda
pa pri tem ne smemo mimo
glavne scenaristike Vladimi-
re Skale, ki je postavila vse
skupaj na oder.
In kaj so si o že dolgo po-
grešani proslavi mislili sami
dijaki? Vsi, ki so si jo ogleda-
h, so še dolgo razmišljali
o njej, predvsem o smislu
Prešernove poezije. Prav go-
tovo je v mnogo srcih pustila
prijeten pečat, kar pa je do-
volj zgovorna pohvala za pri-
reditelje.
Dijaki in profesorji s tem
dogodkom niso obudili sa-
mo spomina na kulturo, tem-
več so pozdravili povratek
naslova celjska gimnazija.
Upajmo, da ne bo ostalo sa-
mo pri imenu.
POLONA KOČEVAR
Občina Celje
Odbor za raziskovalno in
inovacijsko dejavnost
Gregorčičeva 5/a, CELJE
objavlja:
A. RAZPIS ZA IZVAJANJE
RAZISKOVALNEGA PROGRAMA
OBČINE CELJE V LETU 1990
z razpisom želimo omogočiti sodelovanje pri zbiranju predlo-
gov za občinski raziskovalni program vsem, ki izpolnjujejo
pogoje tega razpisa.
1. Raziskovalni program obsega:
- Razvojno raziskovalne naloge iz industrije, oz. gospodar-
stva, ki pomenijo nove razvojne usmeritve in tiste, s katerimi
krepimo nove raziskovalne kapacitete v občini (novi razisko-
valci, novi laboratoriji ipd.)
- Pri pospeševanju drobnega gospodarstva občine Celje gre
za tiste naloge, ki imajo značaj raziskovalnega in inovacij-
skega dela (ustvarjanje ali prenos inovacij, tržne raziskave
ipd.)
- Raziskave splošno občinskega značaja. Sem sodijo razi-
skave varstva okolja, raziskave socialnega in gospodarskega
razvoja v občini Celje ipd.
2. Za izvajanje raziskovalnega programa v občini Celje se
lahko prijavijo:
- raziskovalne organizacije, ki so registrirane v razvidu razi-
skovalnih organizacij SR Slovenije,
- podjetja, delovne organizacije in delovne skupnosti, ki
imajo v svojem sestavu organizacijsko enoto, ki se ukvarja
z raziskovalnim delom,
- mala podjetja, posamezniki ali skupine, ki imajo dokazila
o svojem inovativnem ali raziskovalnem delu.
3. Prijava mora vsebovati:
- naslov raziskov. naloge, oz. inovacije
- organizacijo, posameznika ali skupino, ki nalogo predlaga
- nosilca naloge (ime in priimek, strokovnost)
- utemeljitev prijave po pogojih razpisa
- program in vsebino naloge, oz. inovacije
- finančni načrt realizacije programa (vrednost naloge, ev.
sofinanciranje).
Prijave sprejemamo do 8. III. 1990. Prijave, ki smo jih že prejeli
pred objavo razpisa, bomo enakovredno obravnavali kot vse
ostale prijave, ki bodo prispele v razpisnem roku.
B. RAZPIS O PODELITVI NAGRAD
»INOVATOR CELJE 1990«
Za nagrado »Inovator 1990« lahko kandidirajo delavci v zdru-
ženem delu in drugi delovni ljudje občine Celje, ki uresniču-
jejo dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti.
Nagrade podeljujemo:
- Inovatorjem množične inventivne dejavnosti za inovacijske
dosežke.
- Strokovnim delavcem za pomembne dosežke pri razvijanju
in uvajanju novih tehnologij, novih izdelkov, nove opreme ali
nove organizacije v proizvodnjo in poslovanje.
- Razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnejša razisko-
valna dela v okviru ali za potrebe organizacij združenega dela
občine kot družbenopolitične skupnosti.
Nagrade bomo podelili za enkratne pomembne dosežke ali za
večletno dejavnost.
Prijava mora v pismeni obliki vsebovati:
- osebne in splošne podatke prijavitelja,
- opis, elaborat in drugače zadovoljivo predstavitev inovacij-
skega dosežka ali raziskovalne naloge,
- podatke za vrednotenje: uporabnost ter izvirnost in izra-
čune koristi,
- druge podatke, ki so pomembni za inovacijsko dejavnost
kandidata.
Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad bomo podelili:
- plakete z nagradami za pomembne dosežke v dalšjem
časovnem obdobju ali za življenjsko delo,
- diplome z nagradami za najboljše dosežke v preteklem letu.
Prijave zbira Odbor za raziskovalno in inovacijsko dejavnost,
Gregorčičeva 5/a, do 15. maja 1990. Nagrade bomo podelili za
Dan samoupravljalcev.
C. NAGRADNI RAZPIS
»MLADI ZA NAPREDEK CELJA«
Namen razpisa je spoduditi mladino k ustvarjanju inovacijskih
dosežkov in k raziskovalnemu delu.
Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, dela razisko-
valnih krožkov in druga raziskovalna dela mladih.
Na razpis se lahko prijavijo;
- učenci srednjih in osnovnih šol v občini Celje
- ostala mladina v občini Celje, organizirana v šolski in izven-
šolski dejavnosti.
Uspešnim krožkom, mladim raziskovalcem in mladim inova-
torjem ter njihovim mentorjem bomo podelili diplome in
denarne nagrade.
Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom
postopka ali s predstavitvijo izdelka.
Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni morajo biti
viri, strokovna pomoč in uporabljena literatura. Elaborate
bomo shranili v posebnem oddelku Knjižnice E.Kardelja
v Celju.
Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in korist-
nost, izvirnost in pogoji nastanka.
Rok za prijavo predlogov je 10. maja 1990. Podelitev nagrad
bomo izvršili ob koncu šol. leta 1989/1990.
Prijave sprejema ODBOR ZA RAZISKOVALNO IN INOVACIJ-
SKO DEJAVNOST PRI SKUPŠČINI OBČINE, Gregorčičeva 5/a
CELJE.
Sodelujte v
PUSTNI ODDAJI
Radia Celje!
V torek, 27. februarja, med 8. in 19. uro bomo tudi
na Radiu Celje slavili Pusta. Mislimo tudi na vas,
poslušalce Radia Celje in bralce Novega tednika
Pripravili smo
privlačne nagrade,
za katere se boste potegovali tisti, ki boste do torka
poslali izpolnjen kupon na RADIO CELJE, Trg V.
Kongresa 3a, 63000 CELJE.
12. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
REPOl
Ljubka
okornost
gaudeamusove
četvorke
Mlada leta,
veja polna cveta,
V soncu guga
veter jo   od juga...
(O. Župančič)
Kot velika cvetna poljana
je bila minuli petek in sobo-
to velika dvorana Golovca
v Celju. Rože vseh barv in
vrst: od drobnih in nežnih
marjetic, dišečih vijolic in
elegantnih vrtnic do samo-
zavestnih potonik, redkih
orhidej in še bolj redkih li-
lij. Med njimi so poletavali
pisani metulji, vsak okoli
svojega cveta. Livada je va-
lovala, se prelivala
v barvah...
Bili smo na petkovem ma-
turantskem plesu. Primerna
dekliško-fantovska kombi-
nacija je bila med Srednjo
pedagoško šolo in strojniki
Tehniške srednje šole iz Ce-
lja. Okoli štiristo četrtošol-
cev. Vsak od njih je imel vsaj
štiri spremljevalce (starše,
sorodnike, prijatelje). Dobi-
mo število tisoč šeststo. Če
tem prištejemo še ostalo ob-
činstvo, ki sije želelo ogleda-
ti blišč velikega dogodka,
pridemo do številke okoli
dva tisoč. Torej, vehka gne-
ča, v kateri so se prerivali
gostje s fotoaparati, video
kamerami. Tako velik in po-
memben dogodek je treba
ovekovečiti.
Dolga procesija, mimohod
maturantov, ki jih je publika
stisnila v tesen obroč. Vsak-
do je hotel priti čim bliže,
videti svojega sina, hčerko,
prijatelja. KHc v sili iz zvoč-
nika je končno naredil neko-
liko več prostora za gibanje.
Za četvorko je treba veliko
prostora!
In so jo zaplesali: ljubko
okorno na začetku, v četrti in
peti sliki že bolj samozavest-
no, lahkotno. Vsekakor pa je
bil ta trenutek najbolj vehča-
sten. Trenutek zamaknjeno-
sti, onstran realnosti, ki go-
tovo ni z rožami posuta. Zla-
sti za mlade ne.
Solze v očeh mater, ponos
očetov, veseli in zadovoljni
obrazi učiteljev, razredni-
kov, mladi pari s tesno stis-
njenimi rokami, poljubček
naskrivaj, medsebojno ogle-
dovanje, ocenjevanje. Matu-
rantsko oblačilo je bilo do
samega plesa skrivnost. Za-
visti ni bilo opaziti. Takšne
navade imajo samo starejši.
Njegovo veličanstvo
- anglešici valčelc
z besedami: »Srečno na pot«
je Ivan Kapš, ravnatelj Sred-
nje pedagoške šole, otvoril
veliki maturantski ples. Blu-
es, cha-cha-cha, mambo in
valovanje ob zvokih in taktu
angleškega valčka. Tudi du-
najski je mlade popeljal po
valovih lepe modre Donave.
Tri mesece so naši četrtošol-
ci vadiU, obiskovah plesno
šolo, da bi se naučili nekaj
standardnih in latinsko-ame-
riških plesov in, seveda, če-
tvorko.
IVIatere in sinovi,
ličere in očetje
Tudi to je bil sestavni del
rituala. Nekaj nerodnosti pri
prvih taktih, kar je povsem
razumljivo. Ne dogaja se
prav pogosto, da starši pleše-
jo s svojimi otroki. Ti mladci
in mladenke se najboljše po-
čutijo v disco klubih, zato je
bila Casablanka čez nekaj ur
nabito polna. Šele tam so se
zares sprostili.
Smol(ingi, metuijčl(i
in butična garderoba
Naj ne izzveni opravljivo,
če zapišemo še par besed
o oblačilih petkovega matu-
rantskega plesa. Na kratko:
paša za oči, revija mode in
igra barv, neštetih materi-
alov, bleščic ter tančic. Malo
preveč črne barve in, resnici
na ljubo, tudi slabega okusa.
Najlepše je bilo preprosto:
oprijeto, mini, s pentljami
vseh velikosti. In veliko de-
kolteja, vehko kodrov v la-
seh in modnih dodatkov. In
kje so se oblačili? Največ de-
la so imeh v naših butičnih
prodajalnah, za kompletno
praznično garderobo pa je
bilo treba odšteti od dva do
štiri tisoč dinarjev. Fantje,
večina njih, je tokrat prvič
oblekla smoking in si zapela
kravato ali metuljčka, so bili
občutno cenejši od deklet.
Zdaj so ta oblačila že skrbno
spravljena v domačih oma-
rah. Najverjetneje le za
spomin.
Polnočna četvorka in spet
ples, veselo rajanje, vse do
jutra. Spet je tu vsakdanjost:
učenje, kavbojke in copati.
In negotovost. A ostal je spo-
min: lep, nepozaben, na prvi
in edini maturantski ples.
Gaudeamus igitur je pesem
zrelosti, zrelost pa ima to gr-
do navado, da odžene vse ti-
sto, kar je najlepše v člove-
kovem življenju.
Foto: EDI MASNEC
MARJELA AGREŽ
Cvetlični šopeli za vsa/to rožo.
Le sanjaj, marjetica. In
o čem sanjaš?
Tedni in tedni truda, da bi bila četvorka najlepša. Starejši, ki hočejo biti vedno in povsod zraven, vse pokvarijo. Za
četvorko je potrebno veliko prostora.
Orhideja in metuljček, barvno uigrana.
Par za eno noč ali par za vekomaj?*.
Na hrbtu ser
hove poglede, i
neznane obraze
li v smrtnem kr
spoznali življen
mi bo izginila v
Še pred kratkin
preživljali upal
vsem je enako
štvo do soldate
lastila pravico ^
Ijenj, sedaj pa jil
vedno obležala'
svojci nikoli ne
za njihov skupn
Mrak se je sp
kot da seje še ni
proti nam. Kolil
obšlo, da bi za
zgoraj, če jih je 5
bi jih izzval, naj'
odrešilno granJ
me je želja, da
za tem so me
čustva, vsega it
sreča, da sem
krat bi olajal i
Takšnih misli \
gel opravičiti,
sem zaznal \i
med truph ali f
razumljiv glas,
resnično, poraji
ji razbičani zaV
ril meje vsak p
ki ga je bilo sli
nami. Lahko j'
vode ali krvi ali
Ije ali krik ptic«
do nas.
Končno smo
čer. Odločili sP
skušam   prvi
LlTON
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 13
va slovensKa
ftomatska puška
^ /о ¥ Gorenlu, izdelujejo Jo v svoji kranjslíi Pušliarni
03 nekatera
¡nja, še manj
negotove
je, ki se lah-
tijo tudi Go-
ba priznati:
ionstruktor-
in ostali de-
a Gorenje so
ttih po sve-
ilih izredno
jli razvijati,
oizvodnjo in
10 prodajati
sodobnejših
seveda naj-
ijihovi izdel-
[6, pa seveda
v minulih
jh pa so Go-
izdelek, ki je
aj posebne-
omatsko pu-
irno oznako
achine Gun
i), ki ni le si-
sebnež med
izdelki, tem-
kšna revolu-
odnim orož-
ega namena
1 tržišču.
za reči, da se
ega projekta
ivsakem pri-
Ríar ga je go-
ia priključi-
Kranj temu
sistemu.
» bili znani
rekem orož-
ledli v rdeče
številke, pa so prav zah-
valjujoč stricem med
uglednimi slovenskimi
možmi morali »pasti« Go-
renju v oči. Tako se Pu-
škama danes ukvarja z iz-
delovanjem in načrtova-
njem modernega lovske-
ga orožja, petindvajset-
članski kolektiv pa je
z minimalnimi naložbami
že uspel pognati tudi se-
rijsko proizvodnjo avto-
matske puške MGV 176.
O zmogljivostih, kohči-
nah in prodaji seveda ni
primerno pisariti, pozna-
vajoč Gorenjev pristop
k plasiranju obetajočih iz-
delkov pa apetiti koncer-
na gotovo niso skromni.
Tudi o tem, koliko je že
bilo ali pa še bo zapletov
na relaciji Gorenje - JLA
ali natančneje »Savezna
direkcija za promet rezer-
ve proizvoda sa poseb-
nom namenom«, med se-
boj kramljajo le posveče-
ni. Vsekakor je MGV 176
orožje, ki si ga lahko raz-
lične varnostne službe,
posebne milice in armade
le želijo. Ker je (povsem
razumljivo) izdelovanje
in prodaja orožja tudi
v Jugoslaviji regulirana
s posebnimi predpisi, je
pričakovati, da bo o usodi
avtomatske puške iz Go-
renja slejkoprej kakšno
rekla tudi pohtika. Le
upamo lahko, da ne na
razvpit jugoslovanski na-
čin, temveč upoštevajoč
komercialni in obrambni
pomen izdelka Gorenje-
vih strokovnjakov. Zaen-
krat Jugoslovanska ljud-
ska armada o puški še ni
rekla nič dokončnega.
Morda tudi zato, ker je na
tehtnici tudi monopol
kragujevške Crvene za-
stave kot edinega doseda-
njega izdelovalca orožja
v Jugoslaviji.
Avtomatsko puško, ki
so jo najprej izdelaU le 16
kosov, so preizkusili na
vse mogoče načine in pre-
izkušnje je odlično pre-
stala. Zaradi zanemarlji-
vih sunkov zaklepa pri ra-
falnem streljanju je izred-
no natančna, ohišje je
skoraj povsem zaprto in
tako izredno odporno na
umazanijo in vlago, je
majhnih dimenzij, z veli-
ko prebojno močjo, nanjo
pa je mogoče namestiti
tudi laserski merek, ki ne
prepreči tudi optičnega
merjenja. Povrhu je izde-
lana iz sodobnih materi-
alov in zato obenem kom-
paktna in lahka.
Zato in tudi zaradi dru-
gih lastnosti avtomatske
puške MGV 176 so biU
nad njo navdušeni tudi
nekateri slovenski politi-
ki na jesenski promociji
v Tacnu, na lanski razsta-
vi orožja v Bagdadu pa si
je primerek uspel prisvo-
jiti tudi jordanski kralj
Husein. Iz Bagdada so na
pot v svet lani odšli tudi
prvi prospekti MGV 176
Machine Gun.
BRANE PIANO
^avantages
• Owing to smi alte Ite lecal of te mac/iine gun is mnral, i(s sta' is ^e/y guet fie cadence is /igft,
scaKenng on long distance is minimal and (tie accuracy is ptienomenal
• Tte ammunition costs lepe^ent onl^ I ;'5 oi (lie ammunitwn costs otsimilar types QtslaM alte capons,
• Tlie new. modem construction enaties simple dismantling and cleaning or lefitamt of parts tliat migW get
damaged.
• rtie mactiine gun is completely closed due to ttie manner tlie magaane is formed and tfierefae tlie mss of
dirt dust mud. sand and sinki into is trim is mpossiWe. Itie'des^n ate catim operatwn under less
than perfect condiions and also under rougli landing.
Faksimile dela prospekta za MGV 176, ki našteva
prednosti orožja v angleščini.
Primerjava MGV 176 z eno izmed avtomatskih pušk
podobnega namena pove že na prvi pogled vse.
(Foto: DAMIL KALOGJERA)
Avtomatska puška MGV 176 je naprodaj skupaj s priborom za čiščenje, dušilcem
in dvema magacinoma.
(Foto: GORENJE)
kamniti in blatni strmini. Ko
sem se vzpel po skladovnici
mrtvih, me je pričelo skrbeti
za življenje.Ves tresoč sem se
oprijemal štrlečih kami.ov in
lezel počasi kot polž. Upal
sem, da zgoraj ne bo nikogar.
Hudo bi bilo, če bi moral
umreti po enem dnevu ne-
znosnega trpljenja in rahlega
upanja, v trenutku, ko bi se
mi odprla pot v svobodo.
Ducat kamnov mije omogo-
čilo, da sem se povzpel brez
večih spodrsljajev. Končno
sem pod prsti začutil vlažno
travo. Nepopisen je ta obču-
tek. Kot da bi začutil popol-
no svobodo. Ozrl sem se na-
okrog, v mraku med drev-
jem sem iskal možno nevar-
nost. Še dihati si nisem upal
naglas. Začel sem verjeti, da
le še ni povsem konec z me-
noj. Poln novih moči sem se
zravnal in stopil na trdno
zemljo. Najraje bi kriknil od
veselja, poletel bi v noč in
skusil svobodo.
Misliti pa sem moral tudi
na tiste, ki so čakali spodaj.
Moja svoboda je bila tudi nji-
hova svoboda. Skupaj smo
bili deležni zaupanja, strahu,
bolečin, skupaj smo prema-
gali smrt. Počasi sem se za-
čel spuščati nazaj v globino.
Se enkrat sem premeril vse
kamne, poskusil, če bodo
zdržali, če se ne bodo krušili.
Na vrsti je bil prvi ranjenec.
V teku dneva je posebno
Oslabel, komaj je stal na no-
gah. Neznanemu truplu sem
slekel hlače in ga z njimi vle-
kel na vrh. Zaradi zlomov si
je sam pomagal le z nogami.
Brez te pomoči ga ne bi mo-
gel potegniti na površje.
Ostal sem popolnoma brez
moči, napor me je do kraja
upehal. Tiho sem zaklical
v globino, naj se povzpne še
eden, da bova izvlekla še
preostala poškodovanca.
Ozrl sem se v nebo in sku-
šal dojeti nepojmljivo srečo
v grozljivi nesreči. Trpljenja
je bilo konec. Šklepetal sem
z zobmi in drgetal od napora,
od prestanega strahu in mra-
za. Kako lepo je bilo videti
migetajoče zvezde, kako ču-
dovito verjeti, da mi bodo si-
jale še naslednjo in potlej še
tisoče noči. Tako sem ostal
četrt ure, toliko je bilo po-
trebno, da se je tudi tretji
povzpel na površje. Ponovno
sem se spustil v globino, da
sva skupaj potegnila na vrh
še enega ranjenca. Zadnji se
je povzpel sam.
Ne da bi se bili posebej do-
govarjali, smo tiho vstaU in
se odpravili na pot. Cilj nam
je bila Koroška. Morali smo
oditi iz svoje dežele. Po
vsem, kar smo doživeli, kar
smo videli in slišali, za nas ni
bilo več prostora pod doma-
čim soncem. Doma nas je ča-
kala samo smrt. Naši sovraž-
niki so imeli dovolj razlogov,
da nam za vedno zapro usta,
zato smo morali oditi.
OdločiU smo se za smer
proti Rogaški Slatini. Na
vsak način smo se morali og-
niti Celju, posebej pa Tehar-
ju. Teharje je žehtelo od smr-
ti in želje po krvi. Preden
smo odšli, smo se ozrli v glo-
bino in zmolili za pokojne
Zdravo Marijo in Očenaš.
Obljubili smo jim, da bo nji-
hova resnica prišla nekoč na
dan.
Življenje sem preživel
v tujini, tujec povsod, kamor
sem prišel. Tudi danes, ko
sem se vrnil in spet živim
v svoji deželi, sem tujec sebi
in vsem. V Kanadi in Argen-
tini so me vedno imeh za člo-
veka brez izvira, brez kore-
nin. Kakor so se trudili, da bi
se mi približan, da bi me
sprejeli v svoj krog, zanje
sem ostal izvržek. Nikoli ni-
sem pustil, da bi drugi oce-
njevali moje početje, zmeraj
sem hotel imeti svoj prav.
V tujini pa ni prostora za
iskanje svoje resnice, za za-
dovoljitev svojih pravic.
Zmeraj sem se držal lastnih
sodb in svojega prepričanja,
drugače nisem mogel ravna-
ti. Nadvsem pa imam rad
mir. V odtujenosti iščem to-
lažbo. NikoU nisem razmi-
šljal, da bodo računi med
menoj in družbo poravnani.
Ostale so odprte rane. Čas
pa neusmiljeno teče. Sedaj
odhajamo, preživele žrtve in
preživeli mučitelji. Kolikor
nas je še, enih in drugih, smo
neusmiljeno ujeti v veliko
pajčevino, po kateri še danes
pobrkljajo kaki prsti in ob-
nove bolečino, pri enih in pri
drugih, mladi pa žive za pri-
hodnost in poznajo pred-
vsem svoj čas. Da bi jim ni-
koli ne bilo treba spoznati ta-
kega, kakršnega smo okušali
mi!
(Ljubljana, 23. maja 1989)
Pričevanje govori samo za-
se, tu ni kaj dodati. Usoda, ki
se nam razkriva z njim, ni
izjemna, podobnih je bilo na
tisoče. Izjemen je samo po-
beg iz groba, ponovno roj-
stvo v življenje, ki pa ni mo-
glo prinesti miru in zadovolj-
stva, ker je bilo obremenjeno
s spomini, ki jih človekova
zavest ne prenese brez ško-
de. Vendar pa kljub izjemno-
sti, naključnosti in komaj
verjetnim okoliščinam po-
beg našega pričevalca ni bil
edini. Še nekaj jih je znanih,
kar dokazuje, da tudi množič-
nih pomorov ni mogoče izve-
sti iDrez zapletov, da še tako
prikrivan zločin enkrat le
pride na dan.
Na željo pripovedovalca
sem ga označil samo z začet-
nicama in zamolčal imena
tovarišev, ki so se skupno
z njim borih za življenje. Ne-
okrnjeno pričevanje ostaja
v zasebni lasti, je pa na voljo
vsakemu resnemu poklicne-
mu zgodovinarju.
15. maja 1989,
Teharje, Ž. D.
»MisUm, da je bilo že ko-
nec maja. Nekaj meje zbudi-
lo zelo zgodaj zjutraj, ura še
ni bila šest. Ves zaspan m
utrujen od vsakdanjega dela
sem odprl vhodna vrata. Na
pragu je stal golobradi parti-
zan s šmaiserom in ne daM.
me pozdravil, mi je takoj za-
bičal, da je do osme ure zju-
traj prepovedan izhod. Do-
dal je še, da moramo zagrniti
vsa okna. To me je blazno
presenetilo. Vedeli smo, da
že nekaj dni vozijo njihove
protivojake z družinami v la-
ger in počasi smo se že nava-
dili tega človeškega nasilja.
Ni me presenetil avtoritativ-
ni nastop ekstremne vrste, to
je bilo takrat nekaj običajne-
ga. Partizani niso bih nič
drugega kot zmagovalci voj-
ne in so si prilastili prav vse,
kar zmagovalcu gre. Izgrede,
hujskaštvo in zaničevanje
ostalega prebivalstva so bile
lastnosti, ki si jih lahko opa-
zil skoraj pri slehernem par-
tizanu. Presenetila me je sa-
ma prepoved izhoda, giba-
nja. Morate razumeti, da je
bil to čas svobode, tako so
nam vsaj zatrjevali, čas ena-
kopravnosti, sožitja, prija-
teljstva, bratstva, in še in še
takšnih in podobnih sinta-
gem smo tiste dni poslušah
v političnih govorih ali pre-
birali v časopisju. Lahko si
mislite, kaj je v takem tre-
nutku posamezniku pomeni-
la prepoved, posebno pa še
za nas Teharčane. Ne spomi-
njam se, da bi za časa štirilet-
ne vladavine Nemcev doži-
veh kaj podobnega. Upiralo
se mije vse v notranjosti, ob-
ljubljena zelena dohna se je
počasi temnila. Saj imamo
ljudsko oblast, saj smo mi
oblast, sem želel zakričati za
njimi, pa se mi je zataknilo.
Pojedel sem svoje besede in
mish.
Prav prepoved mi je dala
korajžo in moč, da sem se
povzpel na podstrešje in ku-
kal v topel dan. Nikogar ni
bilo na cesti, to je pomenilo,
da so prav vsem prepovedah
izhod; vse bolj me je stvar
presenečala.  Prav trepetal
sem zaradi tistega, kar naj bi
sledilo.
Ni bilo treba dolgo čakati.
Škandalozni zadnji dnevi,
mračni trenutki preživljanja
prvih dni svobode, ki je bila
v meni že skoraj izničena in
sem jo sprejemal s skepso,
vse to me je že globoko rani-
lo, stvari si nisem mogel po-
jasniti.
In imel sem kaj videti. Ti-
sto jutro sta pripeljala dva
vlaka. V prvem vlaku so bili
slovenski domobranci. Uni-
forme so imeli umazane, raz-
trgane, bolj so bile podobne
cotam. Z njimi je bilo nekaj
žena, opazil pa sem tudi ne-
kaj otrok. Moralo jih je biti
okrog 500, mogoče še več.
otrok ni bilo deset. Razvrsti-
И so jih v kolono po dva. Ne-
kaj partizanov je zajahalo ko-
nje in vse skupaj so odgnali
proti lagerju. Tokrat jim ni
bilo treba v en glas govoriti,
da so izdajalci. Vse skupaj se
je končalo nekako preveč
tiho.
Drugi vlak, sem sklepal, je
prišel iz hrvaške strani. Hitro
so ga spraznih tako, da je ne-
kaj partizanov, ki so izgubili
živce, skočilo v tovorne va-
gone in začeli so metati ljudi
kot klade na tirnice. Ustrašil
sem se, streslo meje, ko sem
v rokah partizana zagledal
malega otroka. Mislil sem,
da ga je kar pahnil ven. Dalo
se je opaziti, da ga je nemar-
no vrgel v naročje nekemu
moškemu. V vlaku so imeli
dve različni vojski, hrvaške
domobrance in četnike.
V trenutku sem doumel situ-
acijo. Partizanski oficirji so
veijetno ocenili, da bi lahko
prišlo do spopada med njimi
in da položaja ne bi mogli
obvladati. Če bi do tega pri-
šlo, bi morali streljati in zato
so nas domačine zaprli
v lastna stanovanja.
14. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
OTROŠKI VRTILJAK
Neurje v stanovanju
že od malega me je strah ne-
viht. Nekega poletnega dne sva
s sestro Mojco ostali sami doma.
Mami in ati sta odšla v gledališče.
Proti večeru je začelo deževati.
Z Mojco sva gledali televizijo in
se smejali. Nćuin smeh je pretrga-
la strela, ki je osvetlila sobo. Za-
čelo je deževati, kot bi nekdo
ožemal oblak. S sestro se nisva
več smejali. Z enim ušesom sem
venomer poslušala nevihto. Nato
je nekaj zaloputnilo. Iz spalnice
je začela pihati na vse strani. Ste-
kla sem tja in zagledala lužo pod
oknom. »Mojca, Mojca, Mojca,
prinesi krpo... hitro, hitro!« sem
vpila. Mojca je pritekla v spalni-
co. »D^ mi krpo. Hitro!« sem se
zadrla. Mojca pa: »Krpo? Kje naj
jo dobim?«
»Ja, a ne veš kje so krpe, smrk-
lja! Pa sem ti rekla, da prinesi
krpo, ti pa nič!« sem ji zavpila.
»Nič ne slišiš?«
Pobrisali sva vse in zaprli okna
in vrata, ampak neurja ni bilo ko-
nec. Kmalu je strela udarila čisto
blizu. Zasvetila se je cela soba in
že kmalu nato bila vsa v temi.
»Elektrike je zmanjkalo! Kje so
sveče?« sem spet zakričala.
Z Mojco sva dobili velike oči in
kar naprej sva videli sence, ki so
se bližale. Zunaj je bila tema, sa-
mo grom in blisk sta se videla in
slišala ter dež, ki je lil.
Prižgali sva sveče in kmalu se
je pojavila tudi elektrika in do-
mov sta prišla tudi mami in ati.
Strah, ki sem ga preživela, mi
je pognal v kosti odločitev, da
v neurju ne bom nikdar sama. še
n^manj pa brez staršev.
ANDREJA ŠTEINER, 6.a
OŠ Bratov Juhart
ŠEMPETER
Prišla je zobna
asistentka Metka
Nekoč je prišla zobna asistent-
ka Metka. Dala nam je rdeče ta-
blete. Nekaj točk smo pa le dobi-
li. Potem je odšla, mi pa smo
imeli naprej pouk. Metka je šla
po celi šoli. Tovarišica je napisala
na velik rumen karton točke. Jaz,
Petra, Andrej in Tilen smo dobili
točke. Tovarišica je rekla, da mo-
r^o vsi imeti točke.
MATEJA KUKOVIČ, 3. a
OŠ Boris Vinter
ZREČE
Kapa
Sem kapa, bele in rdeče barve.
Ker je danes prvi zimski dan, je
čas, da se vam predstavim. Nosi
me Vita, kadar je mrzlo. Vi pa še
ne veste, kdo je Vita. Vita je moja
lastnica. Hodi v drugi razred.
VITA MEDVEŠEK, 2. b
OŠ Frana Kr^nca
CELJE
Storila sem krivico
Nekega lepega dne sem šla
k sosedi. Tam sva se igrali. Obe
sva bili še m^hni.
Jaz sem prinesla punčko, ona
pa je imela medvedka. Igrali sva
se, da čuvam otroke v vrtcu. Ko
pa je ona hotela vzeti mojo punč-
ko, je nisem hotela dati. Vzela mi
jo je iz rok in ji slekla obleko. Jaz
pa sem vzela njenega medvedka
in ga strgala po vrhu pa sem ji
tudi rekla, da je koza.
Te krivice ne morem pozabiti.
A ona mi je to oprostila.
SAŠKA MARKOVIČ, 4. r
OS KOMPOLE
Čisto okolje
Doma smo v Štorah in okolici.
Štore poznajo mnogi po žele-
zarni.
Na naše povabilo je prišel k no-,
vinarskemu krožku ekolog Mir-
ko Podgornik, ki dela v železarni.
Pogovarjali smo se o čistilnih na-
pravah, saj - predvsem pozimi
- čutimo umazanijo v zraku. Po
balkonih, okenskih šipah in peri-
lu pa jo vidimo.
Povedal nam je, da imajo čistil-
ne naprave za zrak in vodo. V či-
stilni napravi za zrak je 400 deset-
mptprskih vrer. kamor se useda-
jo prašni delci iz jeklarne. V teh
vrečah je veliko odpadnih snovi,
ki jih potem vračajo v peč. Štiri
do petkrat na dan peč zaradi pol-
njenja odprejo in takrat vidimo
še vedno rdečkast dim, ki se širi
nad naselji in gozdovi. Upajo, da
bodo preprečili tudi to onesnaže-
nje, če bodo le imeli dovolj de-
narja. Dobro, da so pred dvema
letoma zaprli elektroplavž.
Pred desetimi leti je bila rečica
Voglajna, ki teče skozi naš kraj,
umazana mlakuža. Danes v njej
že veselo plavajo ribe, nad njo pa
frfotajo race. Radi opazujemo,
kako se ob času malice v železar-
ni gug^oče račke zibrajo pred je-
dilnico in gagajoč zahtevno
obrok tudi zase. Če bi železarna
imela svoj grb, bi na njem morala
biti upodobljena še račka.
Vprašali smo tudi, zakaj ves
dan tako rohni motor hladilne
naprave južno od naše šole. Ta
hrup moti predvsem krajane na
levem bregu Voglajne. Tovariš
Podgornik nam je povedal, da
bodo v železarni kupili nov mo-
tor, ki bo manj hrupen. Na koncu
smo se mu lepo zahvalili, tudi za
knjige, Slovenski železarji za lep-
še okolje, ki smo jih dobili.
GORAZD GODUNC
IRENA OCVIRK
MARJETA OJSTERŠEK
SIMON BOLE
OŠ Štorskih železarjev
ŠTORE
Moj ata - vojak
Koje bil moj ati vojak, se še jaz
nisem rodila, zato mi je vse, kar
je doživel, povedal pozneje. Na-
prej je bil v Zadru, kjer je hodil
v šolo za rezervne oficirje. Stre-
ljal je s puško in s topovi. Nekega
dne so šli streljat na planoto Udi-
ne. Tam je ati našel celo plantažo
pravih jurčkov. Bilo mu je žal, da
je tako daleč od doma. Iz Zadra
je odšel v Doboj, kjer je učil dru-
ge vojake. Imel je puško in uni-
formo.
BEINA DOJER, 2. a
OŠ Franja Vrunča
CELJE
Moj rojsbil dan
v soboto, 2. decembra sem
imela rojstni dan. Stara sem bila
devet let. Na moj rojstni dan je
prišlo veUko prijateljev. Bili smo
na krušni peči. Na peči smo igrali
karte, risali in jedh torto. Ko seje
zvečerilo, so šh drugi domov. Po-
tem sem še dolgo bedela.
v nedeljo sem težko vstala za
k verouku. Ko sem prišla domov,
sem odprla darila.
KLAVDIJA MLINARIC, 3. r
OŠ LOKA PRI ŽUSMU
V dosedanjih Atkinih zankah smo rekli marsikaj
o soncu in zemlji. Kaj pa luna! Luna je kamnita krogla,
ki kroži okrog planeta. Pravimo tudi, da je Zemljin
satelit. Ko Mesec kroži okrog zemlje, mu Sonce osvet-
ljuje različne dele, zato ga enkrat vidimo kot veliko
kroglo, drugič kot srp, včasih pa sploh ne. Koliko
tednov potrebuje Mesec za pot okoh Zemlje: dva, štiri
ali deset?
Odgovore pošljite na Novi tednik Trg V. kongresa
3a, 63.000 CELJE do torka, 27. februarja 1990. Za enega
med vami je pripravljena lepa nagrada AERO.
Odgovor iz prejšnje številke: svetloba Sonca potuje
do Zemlje 8 minut. Žreb pa je za nagrado tokrat izbral:
Daniela KEŠE, Voduce 23, 63263 Gorica pri Slivnici.
SKUPŠČINA OBČINE CELJE
objavlja
RAZPIS
posojil za zasebno stanovanjsko graditev
delavcev, ki so zaposleni pri samostojnih
obrtnikih, za leto 1990 v znesku 247.000 din
1.
Stanovanjska posojila so namenjena za:
- gradnjo stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
- prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni
lasti in
- za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni stano-
vanjski gradnji.
2.
Do posojila so upravičeni delavci:
- ki delajo v obratovalnici samostojnega obrtnika na
območju občine Celje,
- ki so lastniki stanovanj ali stanovanjske hiše, ki jo
gradijo ali prenavljajo,
- ki imajo dograjeno stanovanjsko hišo do tretje
gradbene faze, če gre za novogradnjo in
- ki imajo zagotovljeno najmanj 30% lastno ude-
ležbo.
3.
Prijavi na razpis je treba priložiti:
- veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za novo-
gradnjo ali
- potrdilo o priglasitvi gradbenih del, če gre za
■ prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše,
- dokaz o lastništvu (izpisek iz zemljiške knjige),
- kupoprodajno pogodbo, če gre za prenovo stano-
vanja ali stanovanjske hiše,
- potrdila o skupnih dohodkih upravičenca in nje-
govih družinskih članov v letu 1989,
- potrdilo o skupni delovni dobi in o delovni dobi pri
samostojnem obrtniku ter
- druga potrdila glede na posebne socialne, materi-
alne, zdravstvene ali druge okoliščine posameznega
upravičenca.
4.
Razpisni rok za sprejemanje prijav znaša trideset
dni.
Prijave je treba poslati Skupščini občine Celje, Ob-
činskemu komiteju za urejanje prostora In varstvo
okolja, Strokovni službi za stanovanjsko in komunal-
no gospodarstvo, Celje, Gledališka 4.
PLAVALNI KLUB NEPTUN
63000 CELJE, Ljubljanska 41
razpisuje
javni natečaj za turistične agencije,
družbena podjetja in zasebnike za:
1. marketing, reklamo izdelkov in
storitev, sponzorstvo za posamezne
skupine in sponzorstvo za posamezne
vrhunske plavalce,
2. organizacijo potovanj, tekmovanj in
prireditev.
Pisno ponudbo pošljite na zgornji naslov. Po sprejet-
ju ponudbe bomo posredovali program. Ponudbe
sprejemamo pod točko 2. osem dni po objavi v NT.
PK Neptun
Elektronika, avtomatizacija,
elektroinstalacije
Janez PUŠNIK,
Brezno 3 d, 63270 LAŠKO
vabi k sodelovanju
2 delavca s končano poklicno šolo
elektro $meri
za izvajanje elektroinstalacij v industriji (70% delo
v delavnici, ostalo na terenu).
Pogoji: - 3 leta delovnih izkušenj
- 1 mesečno poskusno delo.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim
delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 8. dneh po objavi.
Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15. dneh po
izbiri.
AKCIJA
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 15
NOVI TEDNIK
Stopnice do resnice
NA IZLET
z Novim tednikom
v
Seje čas, da se prijavite za sodelovanje v tednikovi akciji »Naročniki«.
Novi tednik vabi k sodelovanju osnovnošolske razrede, da pomagajo širiti
veliko družino bralcev Novega tednika. Akcija bo trajala od 1. 3. 1990
do 31. 5. 1990. Vsak razred, ki se bo odločil za sodelovanje, bo dobival med
akcijo vsak teden 10 številk Novega tednika zastonj, poleg tega pa še
ustrezen propagandni material, da bodo učenci lahko časopis primerno
predstavili potencialnim naročnikom.
KAJ NUDI NOVI TEDNIK?
Za vsakega novega naročnika 30 dinarjev provizije.
Nagrade
Lestvico najuspešnejših razredov bomo objavljali vsak teden,
vsakih štirinajst dni pa bomo naredili nekakšen obračun in najbolj
uspešnemu razredu podarili videorekorder. Vsega skupaj imamo
pripravljenih šest videorekorderjev.
Glavna nagrada: IZLET V VREDNOSTI NAJMANJ 30.000
dinarjev. Kdaj, kam in kako se bomo odločili skupaj z nagrajenci,
na Novem tedniku pa obljubljamo, da bo izlet res atraktiven.
Vse je torej odvisno od vas, od vaše prizadevnosti in
iznajdljivosti.
Ne glede na uspeh pa bomo nagradili vse, ki bodo sodelovali v akciji
- vsak učenec bo dobil velik poster Novega tednika.
16. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
ZANKE IN UGANKE
Nagradni razpis
1. nagrada 100 din |
2. nagrada 50 din
3. nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le pra-
vilne rešitve, ki bodo prispele v naše
uredništvo najkasneje do torka, 27. fe-
bruarja, do 9. ure dopoldne. Rešene
križanke lahko prinesete tudi osebno,
na vhodnih vratih je poštni nabiralnik!
Na kuverto napišite: NAGRADNA
KRIŽANKA in svoj točen naslov.
Rešitev Icrižanice
Vodoravno: VOD, AK, SALPE, IZO-
BRAŽENOST, DEMOKRISTJAN,
DOBER TEK, LO, IVAK, ILO, MATS,
POHLEP, DI, PARE, OBRASLINA,
JENNER, LOIR, EDINICA, GAIL,
ŽABA, SATIRIK, OLJE.
izid žrebanja
1. nagrado 100 din prejme: Marija
Živko, Cesta VII/4, 63320 Titovo Ve-
lenje.
2. nagrado 50 din prejme: Andreja
Budina, Brdo 16, 63225 Planina pri
Sevnici.
3 nagrade po 30 din pa prejmejo:
Jožica Zalokar, Krivica 42, Prevorje,
Fanika Belak, Slandrova 8, Mozirje in
Matija Demšar, Ljubljanska 54, Celje.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti!
bodeči
NOVI TEDNIK
Saj je prav, da se stranke razlikujejo,
da nam le boljšo prihodnost oblikujejo.
Pada bi ne ostalo vse le pri besedah
in vse bolj revnih, praznih skledah.
Predvolilni boj se res že močno je razvil -
se za volitve tudi golaž bo kadil?!
Dragi halo
v nekaterih krajevnih skupnostih
na Celjskem so se krajani kar oddah-
nili, ko so zvedeli, da še ne bodo
kmalu prišli na vrsto za telefon.
Oddahnili so se, ko so zvedeli koli-
ko bo zdaj telefonska napeljava
stala.
Dam DEM
Ljubljanski slikar Tomaž K. proda-
ja ilustracije Prešernovih Sonetov
nesreče v Gorenju po 600 DEM.
Nič čudnega, saj vodilni že dolgo
obljubljajo delavcem plačo po tisoč
DEM.
Črno-belo
Ob vseh vse bolj črnogledih napo-
vedih nam obljubljajo vsaj pocenitev
bele tehnike. Ne proizvajalci, ampak
država.
Morda bo to bolj držalo.
Pust
Letošnji pust je v zanimivem času:
eni namreč pravijo, da si zdaj mnogi
nadevajo zelo različne maske.
Drugi pa, da smo veliko mask ven-
darle že sneli; ampak je še vedno
vprašanje, če so se pokazali pravi
obrazi.
Za bodočnost
Celjska socialistična
zveza si bo prizadevala
za human in uspešen
razvoj Cšlja, optimisti-
čen program je zastavila
tudi ZKS-SDP.
Sicer pa smo pri njih
takih programov že na-
vajeni, upajmo le, da bo-
do zdaj programe res tu-
di uresničevali.
Hitrost
Nekateri se jezijo, ker njihovih
cest spet ni v republiških planih.
Konjiška cesta pa je v letošnjem
planu, čeprav so jo odprli že na
lanski občinski praznik.
Iz plana pa seveda ne sme, saj
je »republika« še ni plačala.
KONČNO JE LE PRIŠEL ČAS, KO SO OČI
POLITIKOV UPRTE V LJUDI - ZARADI GLASOV.
Gori, gori! - otrokom pa ne pustijo špricati!
Obadji 
piki
Celjani smo že pred
stoletji bili v Evropi
z barvo grba naših
grofov.
Ustanovil bi stranko
revežev pa se bojim,
da se mi nihče ne bi
hotel pridružiti.
Po bolečinah se pona-
vadi rdeča spremeni
v rumeno modrico.
Socialisti bi radi za
svoj simbol nagelj.
Prav. Toda zalivati ga
ne smejo vrtnarji iz
drugih strank.
Doktorjem znanosti iz
samoupravnega soci-
alizma še ne bo od-
klenkalo. Še enkrat
bodo doktorirali iz
demokracije.
Dokler »demonstran-
ti« vpijejo politične
parole, jih policija va-
ruje. Kaj, ko bodo zah-
tevali kruh?
Nekaterim birokra-
tom bi bilo potrebno
nacionalizirati polo-
žaje.
OBAD
• oven
Ona: Vse preveč si zaskrbljena
s tem, kako ustreči drugim. Zak^
ne bi enkrat naprej pomislila tu-
di nase. Svoja zanimanja boš raz-
širila na povsem nova področja,
kjer te čaka še marsikatero nepri-
jetno presenečenje.
On: Ne bo odveč, če boš malce
pokazal svoje zobe, s^ te bodo
v nasprotnem primeru postisnili
ob zid. Zaljubil se boš, vendar pa
se boš še vedno spraševal, ali je to
tisto pravo. Raje se kar prepusti
občutku.
bik
Ona: S popolnoma novim pristo-
pom boš napravila na svoje prija-
telje kar precejšen vtis. Izkoristila
boš trenutno situacijo in prav hi-
tro se boš znašla v prijetni moški
družbi. Pazi na svoja čustva.
On: Ali ni že skrajni čas da se tudi
ti pričneš zavedati svojih dolžno-
sti. V sredini tedna se ti obeta
prijetna avantura, toda bolje bi
bilo. če bi malce pripazil tudi na
svojo fmačno situacijo.
dvojčka
Ona: Neka novica te bo presneto
presenetila, saj bo obenem prav
tako neverjetna kot tudi razburlji-
va. Družba čaka samo še nate, za-
to se potrudi in izpelji svoj delež
načrta. Nekdo te že dalj časa opa-
zuje.
On: Pričakuj obisk, ki ti lahko še
dodobra spremeni tvoje življenje.
N^ ti ne bo žal izdatkov, s^ brez
tveganja ne bo pravih rezultatov.
Konec tedna te čaka prijetna
avantura, le oseba ne bo tista, ki
bi si jo želel.
• rak
Ona: Včasih se obnašaš kot bi bi-
la edina na svetu. Ali te dosedanje
življenje res ni še ničesar naučilo ?
Ne delaj preveč daljnosežnih na-
črtov, saj še za ta trenutek ne veš,
kako se bo vse skup^ izteklo.
On: Prišel boš do tiste točke, ko
se bo potrebno odločiti, ali naj
nadaljuješ in tvegaš vse ali pa
previdno pobereš dobitček. Če
boš vztrajen, ti nagrada vsekakor
ne more uiti. Nepričakovan
obisk.
• lev
Ona: s sprenevedanjem ne boš
dosegla ničesar, zaigrati bo po-
trebno na povsem druge karte. In
predvsem: kdor ni zadovoljen
z majhnim, velikega vreden ni.
Pričakovano povabilo pa bo pri-
šlo za las prepozno.
On: Znašel si se na sredi velikega
dela, ki mu ne vidiš konca, ven-
dar boš na koncu resnično zado-
voljen. Ko boš odkril cilj vse te
zmešnjave, boš z lahkoto prema-
goval vse težave. In nikar ne zavr-
ni denarne pomoči!
• devica
Ona: Pripravi se na resnično pre-
senečenje, ki ti bo v dok^šnji me-
ri spremenilo tvoje dosedanje ob-
čutke do moškega spola. Nekdo ti
bo povedal nekaj zelo lepega, ti
pa mu ne boš verjela. Še žal ti bo.
On: Nihče ti ne bo pomagal, kar
pa bo le posledica tvojih prejšnih
odločitev. Je že tako, da se vse
enkrat plača, pa naj bo to ugodno
ali pa ravno nasprotno. Pa še
v ljubezni se bodo pojavile dolo-
čene težave. "
tehtnica!
Ona: Všeč si nekomu, kije dovolj
resen in zrel, da bi te lahko osre-
čil. Pokaži nekoliko več zanima-
nja in lahko bo še prav zanimivo.
Osrečila boš tako sebe kot tudi
osebo, ki ti bo v prihodnosti še
marsik^ pomenila.
On: Skušal boš potolažiti svojo
prijateljico in to ti bo tudi uspelo.
V^in odnos bo prišel v bolj nor-
malne vode - obeta se vama prav
prijetno potovanje iz katerega
lahko potegneta korist oba.       i
• škorpijon
Ona: Kot se je zadeva začela, takoi
se o tudi končala. Vprašanje je le,
ali boš iz vsega tega potegnila
kakšen nauk za prihodnost. Neke
sanje se ti bodo mogoče le uresni-
čile in postale realnost.
On: Nikar se ne zanaš^ na svojo
srečno zvezdo in se r^je odkrito
sooči z nastalo situacijo. Razmere
za kakšno resno investicijo se bo-
do le še poslabšale in k^ hitro se
lahko znajdeš sam in brez de-
narja.
• strelec
Ona: Zaradi samoljubja in zagle-
danosti vase si osebi, ki ji je veli-
ko do tebe, pozvročila obilo skrbi
in težav, zato seji še dolgo časa ne
boš uspela ponovno približati in
si pridobiti njenega zaupanja.
On: Če se boš prece^jeval, se ti
lahko zgodi, da se boš zameril
precej vplivnemu človeku, ki se
bo znal prav preHnjeno maščeva-
ti. Tudi s prijateljico nimaš porav-
nanih ravno vseh računov, zato se
ra^je pazi.
• kozorog
Ona: Ko se ti bo ponudila prilož-
nostjo raje zgrabi z obema roka-
ma, kot pa da ti uide. Prijateljice
ti pripravljajo presenečenje, ki pa
se ti mogoče niti ne bo preveč
dopadlo, zato se pripravi na rahel
prepir.
On: Vse ima svoje meje - tvoj
problem pa je v tem, da jih ne
znaš pravilno določiti. Partnerka
si lahko kaj hitro premisli, potem
pa ti bo še žal izrečenih besed.
Odidi raje malo v naravo in
o vsem skup^ pošteno razmisli.
• vodnar
Ona: Spomnila se boš nekdanje
priložnosti in se zamislila nad
svojo realnostjo. Dobro bi bilo
poskusiti, megoče je prijatelj še
vedno v podobnem razpoloženju
kot nekoč. Toda potrebno bo ne-
kaj truda, kar pa je odvisno samo
od tebe.
On: Obeta se zanimiv konec ted-\
na z osebo, za katero si že dalji
časa kar precej ogret. Naj te ne\
skrbi za posle, s^jjim tvoja kratka
odsotnost pač ne more kdo ve kaj
škoditi. In nikar se ne zagovori.
• RIBli
Ona: Odločitev je sicer precej te-
žavna, toda s čakanjem se lahko
vse skupaj le še poslabša. Pomisli
malo tudi na morebitne posledi-
ce, ki lahko sledijo tvojemu neod-
govornemu ravnanju. Popazi ma-
lo na partnerja!
On: Zdravstvenim težavam se bo-
do pridružile še Hnančne. Zaradi
nepredvidenega dogodka boš
moral kar precej seči v žep in to
se ti bo še dolgo poznalo. Pa še
partner lahko kaj posumi in že
bodo tu težave.
NASVETI
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 17
PRAVNA POSVETOVALNICA
Vprašanje
Imam njivo, na kateri se-
jem koruzo in na kateri so
mi lansko leto divje sviiue
povzročile veliko škodo. Že
večkrat sem sporočil lovski
družini, naj kaj storijo, ven-
dar do sedaj še ni bilo nika-
kršnega odziva. Kaj naj
storim?
Odgovor
v postopku za ugotavlja-
nje in povračilo škode, pov-
zročene po divjadi, morate
svoj zahtevek najprej uve-
ljavljati pri pooblaščeni ose-
bi lovske organizacije, ki je
upravičena sprejemati zah-
tevke o povračilu škode od
divjadi. Ce v 15 dneh, odkar
ste vložili zahtevek za povra-
čilo škode od divjadi, ne
sklenete pismenega sporazu-
ma z lovsko organizacijo ali
družbenopolitično skup-
nostjo (za škodo, ki jo pov-
zroči divjad, ki ima popolni
ah delni lovopust, ter škodo,
ki jo povzroči divji prašič in
medved zunaj določenega
območja, odgovarja lovska
organizacija, za škodo, ki jo
je na premoženju povzročila
divjad, za katero je predpisa-
na začasna ali trgjna prepo-
ved lova, pa odgovarja druž-
benopolitična skupnost, ka-
tere organ je odredil prepo-
ved), lahko vložite v nasled-
njih 30 dnevih, odkar ste iz-
vedeli za škodo, vendar naj-
kasneje v šestih mesecih od
dneva, ko je škoda nastala,
prijavo o povračilu škode
z navedbo zahtevane od-
škodnine pri občinskem
upravnem organu, pristoj-
nem za lovstvo, v občini, pri
kateri je lovska družina vpi-
sana v register.
Pristojni občinski upravni
organ imenuje v 15 dneh ko-
misijo, ki mora najkasneje
v 15 dneh od svojega imeno-
vanja ugotoviti obstoj in viši-
no škode ter vrsto divjadi, ki
je povzročila škodo. V pri-
meru, da se strinjate z ugoto-
vitvami komisije, je možna
poravnava v obliki pismene-
ga sporazuma, sicer pa lahko
uveljavljate svoj zahtevek
s tožbo pred pristojnim so-
diščem, in sicer najkasneje
v šestih mesecih od dneva,
ko je bila škoda prijavljena
občinskemu upravnemu or-
ganu, pristojnemu za lov-
stvo.
Zgoraj navedeni in predpi-
sani postopek je obvezen, si-
cer pristojno sodišče tožbo
zavrže.
Bralce vabimo, da pošlje-
jo vprašanja za pravno po-
svetovalnico na naslov: No-
vi tednik. Trg V. kongresa
3 a, Celje in vprašanju pri-
ložijo kupon za posvetoval-
nico.
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Iz mamine trenirke
će tudi ve, drage mamice,
tarnate nad prav nemogoče
visokimi cenami otroških
oblačil, pa včasih prihranite
kakšen dinar v domači šival-
nici, se boste morda navduši-
le nad tole idejo.
Ste že kdaj pomislile, kako
enostavno, le z malo časa in
domišljije, lahko iz svoje stare
trenirke izdelate pulover, tuni-
ko ali oblekico za svoja dva
n^mlcpša? Seveda lahko upo-
rabite tudi odslužen, razvlečen
pulover ali bluzo.
Rokave in spodnji rob eno-
stavno odrežemo, prav tako
odstranimo obrobo, s katero je
trenirka po navadi stisnjena.
Po potrebi oba dela in rokave
zožimo, prišijemo obrobe in
novo oblačilo je gotovo! Če je
trenirka enobarvna ali temnej-
še barve, jo lahko popestrimo
z aplikacijo v priljubljenem
otroškem motivu.
Zrak v Celju
Na merilnem mestu ANAS
smo pretekli teden izmerili
najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo S02 v zraku 19.
februarja in sicer 0.18mgSO2/
m' zraka. Najvišje 1/2-urno
povprečje smo izmerili 15. 2.
ob 10.00 in je znašalo
0.52mgSO2/m^ zraka.
Na postaji v Miklošičevi smo
najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo 802 v zraku iz-
merili 13. februarja in sicer
0.18mgSO2/m^ zraka. Najvišje
1/2-urno povprečje smo na tej
postaji izmerili prav tako 15. 2.
in je ob 9.30. uri znašalo
0.46 mgS02/m^ zraka.
Glede na normative, ki jih
predpisuje Svetovna zdrav-
stvena organizacija
(0.150 mgS02/m^ zraka kot naj-
višje dovoljeno enourno pov-
prečje), je bil zrak v Celju zara-
di previsokih 24-urnih pov-
prečnih koncentracij 802
v zraku pretekli tedfen preveč
onesnažen 13., 14., 16., 17. in 19.
februarja. Z ozirom na isti nor-
mativ smo v preteklem tednu
izmerili previsoke enourne
povprečne koncentracije 802
v zraku 15., 17. in 19. februarja.
Ocena velja za meritve na po-
staji v Miklošičevi. Za tovrstno
oceno meritev na postaji
ANAS nimamo vseh potreb-
nih podatkov.
Z ozirom na normative, kijih
določa zakonodaja 8R Slove-
nije (0.30 mgS02/m^ zraka kot
najvišje dovoljeno 24-urno
povprečje in 0.75mgSO2/m^
zraka kot najvišje dovoljeno
1/2-urno povprečje), zrak v Ce-
lju pretekli teden ni bil preveč
onesnažen.
Onesnaženost zraka z duši-
kovimi oksidi v preteklem ted-
nu v Celju ni presegla najvišjih
dovoljenih mej.
Po obstoječi republiški za-
konodaji je najvišje dovoljeno
24-urno povprečje
0.10mgNO2/m^ zraka, isto
vrednost pa navajajo tudi nor-
mativi Svetovne zdravstvene
organizacije. V Celju smo pre-
tekli teden najvišje 24-urno
povprečje izmerili 19. februar-
ja in je znašalo 0.03 mgN02/m^
zraka.
Najvijo 24 urno povprečno
koncentracijo NO v zraku (nor-
mativ 8R Slovenije je
O.lOmgNO/m^ zraka) smo pre-
tekli teden izmerili 19. 2. in je
znašala 0.08mgNO/m^ zraka.
Najvišje 1/2-urno povprečje
NO v zraku smo izmerili 16. 2.
ob 8.00 in je znašalo
0.42 mgNO/m^ zraka (normativ
8R Slovenije za 1/2-urno pov-
prečje 0.60 mgNO/m^ zraka).
Svetovna zdravstvena organi-
zacija normativov za NO ne na-
vaja.
NASVETI ZA DOM
Zmrznjene vodovodne ce-
vi obložimo z neugašenim
apnom, ovijemo s slamo in
polijemo z vodo. Toplota ap-
na, ki se razvija pri gašenju,
odtaja cev.
Će izgubimo pločevinasto
konico traku na čevlju, trak
pomočimo v dekstrin in za-
vozljamo.
Predale, ki se neradi odpi-
rajo, namažemo z mokrim
milom. Enako tudi razteglji-
ve mize.
Znamke na pismih se dajo
lažje odlepiti, če damo pod
znamko vlažno krpico in pu-
stimo tako pet minut.
Seme prej skali, če ga na-
makamo v vodi, da se napne,
šele potem ga vsadimo.
Gozdni vonj, ki je zdrav in
prijeten, dobimo v sobo, če
v vrelo vodo nakapljamo ter-
pentina.
Kosti sežgemo v štedilni-
ku, umijemo, stolčemo
v prah in primešamo prsti za
cvetlice v loncih in na vrtu.
Srebro in zlato dobro oči-
stimo s pepelom cigar. Ma-
deže namočimo prej s prečiš-
čenim petrolejem. Enako ve-
lja za cin, cink in nikelj.
Zlato verižico damo v ste-
klenico s toplo vodo, kiji pri-
mešamo nastrganega mila in
malo apnenega praška. Ste-
klenico močno stresemo, na-
to vzamemo verižico ven in
jo splaknemo v vodi. Damo
jo sušit in je lepa kot nova.
Zaprašene cvetlice poš-
kropimo z boraksovo vodo.
Na 1 liter vode damo žličko
boraksa. To velja za sveže in
umetne cvetlice.
Stare košare obelimo in
očistimo, če jih oščetkamo
s slano vodo.
Oljne slike in zlati okvirji
se dobro očistijo s slano vo-
do. Ves prah in mušjaki izgi-
nejo.
Igralne karte čistimo s kr-
pico in kolonsko vodo. (Na
krpico nakapljamo le nekaj
kapljic). Pustimo jih samo
nekaj trenutkov, potem pa
zloščimo z drugo krpico.
Karte so kot nove.
ZDRAVILNE RASTLINE
Vlsnaga
Visnaga ali khela (Ammi visnega (L) Lam) je zdra-
vilna rastlina doma v Sredozemlju, od katere se je
razširila vse do Kanarskih otokov, pa tudi v srednjo
in zahodno Evropo. Spada med kobulnice, ki so
obširna družina, ki obsega 125 rodov z 3000 vrstami.
Po veliki večini so zelišča in so pogosto prijetno
dišeče in jih uporabljamo kot začimbe. Nekatere med
njimi pa imajo neprijeten vonj in so strupene ali celo
smrtno nevarne. Kobulnice imajo votla stebla,
velike listne nožnice in navadno močno narezane
listne ploskve.
Visnaga zraste do 1 m visoko in ima votlo steblo.
Listi so enakomerno narezani in zadnji lističi so ozki,
zašiljeni in gladki. Cvetovi so združeni v sestavljene
kobule. Časnih hstov je pet, vendar je čaša neznatna in
pogosto samo nakazana. Tudi venec je sestavljen iz
petih prostih listov. Cvetovi so dvospolni. Prašnikov je
pet in plodnica je podrasla, nosi dva vratova in je
sestavljena iz dveh predalov. V vsakem nastane eno
samo seme. Zrel plod razpade na dva enosemenska
plodiča, ki sta širša kot daljša. Vsa rastlina močno diši
in ob kobulih se izloča smola. Visnaga je eno do dvo-
letna rastlina. Zanjo je značilno tudi to, da so peclji
kobulov med zorenjem zelo trdi in prijetnega okusa in
jih na Vzhodu še danes uporabljajo za izdelavo zobo-
trebcev.
Vsebuje furanohromone kelin, visnagin, kelol in nje-
gov glikozid kelenin, kelinol, ammiol, itd., piranoku-
marine visnadin, samidin in dihidrosamidin, sledove
furanokumarinov, flavonoide, eterično olje in maš-
čobno olje ter beljakovine. j
Visnaga je zelo starodavna zdravilna rstlina in so jo j
uporabljali že stari Egipčani za lajšanje raznih krčev in ]
odvajanje vode iz telesa. Uporabljali so jo tudi v sred- ■
njem veku v Evropi, pozneje pa je šla v pozabo in šele i
malo pred začetkom druge svetovne vojne sojo pričeli;
načrtno proučevati. Ugotovili so, da resnično pospe-'
šuje izločanje vode in da pomirja krče. Droga ima
muskulotropni spazmolitični učinek na mišice bronhi-
jev, na mišice prebavne cevi, žolčnih izvodil, na mišice
urogenitalnega sistema, na koronarke in deluje kot
diuretik. Glavni učinek im^o furanokromoni, zlasti
kelin in visnagin. Kumarinska derivata visnadin in
samidin, pa imata spazmolitični učinek na koronarke.
Zato delujejo pripravki iz visnage tako, da znižujejo
krvni pritisk in pospešujejo prekrvavitev koronark.
Pripravki iz visnage so se zato uveljavili v uradni medi-
cini v obliki tinkture in drugih zdravilnih oblikah.
Priporočajo jih pri oslovskem kašlju, krčih v prebavi-
lih, pri kolikah žolčnega mehurja, bolečih menstruaci-
jah in tudi pri težavah, ki jih povzročajo kamni in
pesek v žolčniku in ledvicah. Pomirja težave pri angini
pektoris in bronhialni astmi. Kot čaj se le redkokdaj
pripravlja, zato pa pride v poštev čista izolirana snov
kelin ah visnadin. Visnadin širi koronarke, ter pospe-
šuje pretok krvi skozi srce, pa tudi spodbuja izločanje
seča in lajša astmatične napade. Vendar je potrebno
pravilno doziranje preparatov, ker prevelike zaužite
količine povzročajo slabost, vrtoglavico, zaprtje,
izgubo apetita, glavobol, alergične spremembe,
nespečnost. Včasih se pojavi tudi lahka preobčutlji-
vost na svetlobo.
Ponekod pa visnagino seme uporabljajo za pripravo
čaja in sicer najprej zdrobijo pol žličke semena in
prelijejo s skodelico vrele vode, pokrijejo in pustijo, da
se nekoliko ohladi in nato spijejo po tri skodelice č^a
na dan pri vseh, zgoraj opisanih težavah.
Pri nas se pripravki iz visnage ne dobijo.
BORIS JAGODIC
RECEPT TEDNA
Goveji ražnjići po turšico
Potrebujemo: (za dve osebi) kos govejega fileja po 150 g,
enako težko rezino telečjih jeter, 2 majhna šampinjona,
pol oprane limone, 1 zrel paradižnik, 1 zeleno papriko,
glavico česna, olje, sol, poper, 2 rezini limone in dve kovin-
ski nabodali za ražnjiće.
Meso in jetra narežemo na drobne kocke. Gobi očistimo
ter polijemo z limoninim sokom, da ne bi potemneh. Para-
dižnik in papriko razrežemo na štiri dele. V skodelici zme-
šamo nekaj soU in nekaj kapljic limoninega soka, dodamo še
poper in dve žhci olja. Pripravimo nabodali in na njima
razporedimo jedi takole: klobuk gobe, strok česna, kocka
jeter, kos paprike, kocka mesa, česen, jetra, paradižnik.
Tako pripravljeni nabodaU premažemo z oljem in jih
pečemo do 10 minut ter jih pri tem počasi obračamo, da bi
lepo porumeneli z vseh strani. Postrežemo jih z rezinami
limone ter z vročim kuhanim rižem in zeijevo solato.
Nastopajo:
ansambel »VENUS«
ansambel »MIRO KLINC«
IZVIRNE MASKE
MGRAJENE^^.^^^^^^
VELIKO PUSTOVANJE
DVORANA GOLOVEC
sobota, 24. 2. ob 20. uri
Pred prodaja vstopnic po 70 din.
Blagajna bazena
Slovenijaturist
Turistična agencija DAS na
Tržnici.
Na dan prireditve 100 din
- blagajna dvorane
18. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
GLASBA - RADIO
Prižgite radio,
Boogie priliaja!
Pop delavnica 1989. Zma-
ga je vaša, Boogie! Sltladbi-
ca Pridi nocoj na ples, ki so
jo pridno vrteli tudi na ra-
diu, je naletela na mehka sr-
ca poslušalcev in še bolj po-
slušalk, pet kranjskih Jane-
zov pa si je zadovoljno melo
roke.
Nato so vanje še pljunili,
Niels Udir, pevec skupine
Boogie, pa je zagrešil še de-
set skladbic, ki so jih posneh
na kaseto in jo te dni že spra-
vili v prodajalne kaset in
plošč.
In kdo so Boogie? Milan in
NielsUdir, Matjaž Malovrh,
Jani Šalamon in Martin Les-
jak, Kranjčani, sicer študent-
je, v glavnem pa glasbeniki,
so pred dobrima dvema leto-
ma stopili skupaj in ustano-
vili band, ki nastopa po ple-
sih, veselicah in diskotekah.
Skratka povsod tam, kamor
jih povabijo. Igrajo plesno
glasbo, najraje pa imajo mo-
derni pop, ki gre Nielsu tudi
najlaže izpod peresa.
Odkar so prišli, nastopili
in zmagali na Pop delavnici,
se jim je cena dvignila, odpr-
la so se marsikatera vrata, za-
to podobne nastope še načr-
tujejo. Pop festival. Melodije
morja in sonca, pa še kaj bo-
do poskušali osvojiti.
Sami imajo radi vse zvrsti
glasbe od klasike mimo pun-
ka. Lani sije Boogie prislužil
tudi 9. mesto na lestvici, ki jo
sestavlja revija Stop. Če bo-
do v tem tempu nadaljevali
tudi letos, bodo morebiti pri-
korakali še više.
Če vam je moderni pop
všeč in če so vas očarali tudi
Boogiejevci, potem bo njiho-
va kaseta, ki nosi naslov Noč
v senci, kot nalašč za poteši-
tev vaših glasbenih želja. Si-
cer pa - odprite radio, Bo-
ogie bo večkrat prepeval za
vas.
N.G.
NOVI FOSILI in SD
UNIOR
vabijo na
PUSTNO RAJANJE
V ZREČAH
v soboto 24. 2. v dvorani
hotela DOBRAVA
Predprodaja vstopnic v po-
slovalnicah KOMPAS v Slo-
venskih Konjicah in Zrečah
ter v recepciji hotela Do-
brava.
Revija tudi na Stranicali
v nabito polni dvorani Osnovne šole na Stranicah so
minulo nedeljo nastopili Bratje iz Oplotnice, ansambel
Francija Zemeta, Golding, Pohorski instrumentalni kvintet.
Zvončki, harmonikarji Tineta Lesjaka in brata Domen ter
Gojko Jevšenak, ki sta tudi pripravila revijo narodnoza-
bavne glasbe.
Gojko Jevšenak je pred leti bil, zaradi prometne nesreče,
nekaj časa priklenjen na posteljo in takrat mu je prav har-
monika krajšala čas in mu dala energijo za ozdravitev.
Takrat se je za »frajtonerico« navdušil tudi njegov brat
Domen, ki je lani osvojil tudi zlato plaketo na Ljubečni.
Ljubezen do narodnozabavne glasbe je botrovala tudi ome-
njeni reviji, ki je prav po njuni zaslugi lepo uspela.
EDI MASNEC
Domače viže v Loici pri Žusmu
v Loki pri Žusmu so že
tretjič zapored organizirali
Večer domačih viž. Priredi-
tev je bila preteklo soboto
v tamkajšnem gasilskem
domu.
Organizator Matej Mast-
nak seje pošteno trudil, ven-
dar mu vseeno ni uspelo pri-
vabiti dovolj obiskovalcev,
kar pripisuje zgodnji uri za-
četka prireditve. Pričela naj
bi se že ob osemnajstih, ko
ima večina tamkajšnjega
prebivalstva še delo doma,
saj so skoraj sami kmetje.
Kakšnih petdeset ljudi je
torej eno uro čakalo na na-
stop. Poslušali so domače vi-
že, ki so jih zaigrali: ansam-
bel Robija Zupana, ki je za-
radi bolezni prišel v nepo-
polni postavi, harmonikar
Domen Ješenar, Veseli Šta-
jerci ter ansambel Golding iz
Laškega, ki je tudi na foto-
grafiji.
E.E.
RADIO CELJE
Četrtek, 22. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Pora
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 23. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00 Poro-
čila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih (pre-
nos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, J 5.00 Poročila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, 17.30 Studio CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 24. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica RC,
12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ),
13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica
zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zakljček sporeda.
Nedelja, 25. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Horoskop, 9.00 Nedeljsko dopoldne, 10.00 Poročila, 12,30
Iz domačih logov, 13.00 Povzetek novic, 13.05 Čestitke in poz-
dravi.
Ponedeljek, 26. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do
13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika,
17.30 Odprto z violinskim ključem - lestvica domačih melodij,
19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 27. 2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.05 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica
RC, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše,
14.30 Prireditve, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30 Odprto z violinskim ključem,
19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 28.2.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30
Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, 10.00
Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica RC, 13.00 Danes do 13-tih
(prenos RLJ), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Prireditve, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.30
Odprto z violinskim ključem - ročk gverila, 19.00 Zaključek
sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 In 95,9
MHz - stereo in na SV frekvenci 963 kHz.
RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH
Četrtek, 22. 2.: 13.00 Napoved, obvestilaj 14.00 Novice, 15.3CI
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Poročila, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Petek, 23. 2.: 13.00 Napoved, obvestila, 14.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Poročila, 18.00
Nagradna uganka (glasbena), 18.30 Novice, obvestila, 19.00
Zaključek.
Sobota, 24. 2.: 13.00 Napoved, obvestila^ 14.00 Novice, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi.
17.00 Poročila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00
Zaključek.
Nedelja, 25. 2.: 8.00 Napoved, obvestila, 9.00 Minute za naj-
mlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 Kmetijska oddaja, 11.30
Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-
ljajo.
Ponedeljek, 26. 2.: 13.00 Napoved, 14.00 Novice, obvestila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Poročila, obvestila, šport, 18.00 Danes so vam pred-
stavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Torek, 27. 2.: 13.00 Napoved, obvestila, 14.00 Novice, obve-
stila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Poročila, obvestila, 18.00 Danes se vam pred-
stavlja..., 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek.
Sreda, 28. 2.: 13.00 Napoved, 14.00 Novice, obvestila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Poročila, 18.00 Danes se vam predstavlja..., 18.30 Novice,
RADIO VELENJE
Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju na
frekvencah 88,9 in 97,2 megaherca.
Petek, 23. 2.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do
Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne
oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za
konec tedna;17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 17.30 V imenu sove
(oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbi-
rate, mi vrtimo.
Nedelja 25. 2.: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje
do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami;
12.00 Od vrat do vrat (najprej bomo odgovorili na vprašanja, ki
ste nam jih zastavili pred 14 dnevi, takoj za tem pa bomo
sprejemali po telefonu 855-963 takšna vaša vprašanja, na katera
sami ne uspete dobiti odgovorov); 12.30 Konec opoldanskega
javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 26. 2.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude
luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj;
16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na
Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Ve-
lenje.
Sreda, 28. 2.: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do
Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in
mi (predstavili bomo program ZKS - stranke demokratične pre-
nove - pogovor bo vodil Boris Zakošek); 18.00 Novosti na
področju disko glasbe (naš gost bo disko S).
V CLUBU CASABLANKA
v dvorani Golovec v Celju
bo v petek, 23. februarja
večer ciganske glasbe z ansamblom ODILA,
na pustni torek, 27. februarja pa
bo nastopil ansambel HOT HOT HOT
Lestvic! Radia Ceile
Zabavne melodije:
1. GIRL IM GONNA MISS Y0U - MILLI VANILLI (6)
2. ZATE - POP DESIGN (9)
3. KAD ODU SVI - JASNA ZLOKIČ (5)
4. NAJSLAJŠI POLJUBI - MOULIN ROUGE (7)
5. THE ROAD TO HELL - GHRIS REA (2)
6. SENSUAL VVORLD - KATE BUSH (5)
7. ZAPLEŠIVA CHA CHA CHA-OBVEZNA SMER (3)
8. ANOTHER DAY IN PARADISE - PHILL GOLLINS (9)
9. WE DIDNT START THE FIRE - BILLY JOEL (7)
10. A TRAIN TO NOWHERE - BAD BOYS BLUE (4)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1. TEBI, MAMA NAJDRAŽJA-MATEJ KOVAČIČ (7)
2. REGI. ALI VERJAMEŠ-ALPSKI KVINTET (7)
3. VSAK NA SVETU-MITJA KAPŠ (6)
4. NAJIN TANGO-AVSENIK (5)
5. MATI POSLUŠAJ-MUŽENIČ (4)
6. VEČ NE BOM ČAKALA-HENČEK (4)
7. ZA MATERIN PRAZNIK-BRATJE IZ OPLOTNICE (9)
8. ČE BI BIL DELEGAT-KRT (2)
9. ZAPELJIVA NATAKARICA-VESELI ZASAVCI (6)
10. TEŽAVE V HRIBIH-KLINC (1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
TELEVIZIJSKI SPORED
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 19
Sobota,
2i. februar
LJUBLJANA I
8.35-11.50 in 12.4S-1.15 TELETEKST
RTV LJUBLJANA
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 IZBOR TE-
DENSKE PROGRAMSKE TVORNO-
STI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE: RADOVEDNI TAČEK:
STOLP; 9.15 LONČEK, KUHAJ: SKUT-
Nl ŠTRUKLJI; 9.25 ZBIS: LEPA VIDA;
9.35 CICIBAN, DOBER DAN: CICIBAN
SMUČA, 2. det; 9.50 MITI IN LEGENDE
ISLAMSKIH LJUDSTEV: MOHAMED
v MEDINI, oddaja TV Beograd. 4/13;
10.05 PESMI IN ZGODBE ZA VAS:
KRESILO, lutkovna igrica TV Zagreb;
10.20 MLADI SHERLOCK, angleška
nadaljevanka. 6/9; 10.45 PRVA BOJNA
ČRTA, oddaja o AIDS-u; 11.15 NAŠA
PESEM 88, ponovitev 22. oddaje;
11.40 VIDEO STRANI; 13.00 VIDEO
STRANI; 13.10 VIDEOGODBA, pono-
vitev; 13.55 I '90, oddaja o SP v nogo-
metu, ponovitev; 14.25 LASSIE IN NE-
EKA, ameriški film; 15.55 ŽARIŠČE,
ponovitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-

NE INFORMACIJE; 16.45 RISANKA;
16.55 Novi Sad: DP V KOŠARKI - VOJ-
VODINA : SMELT OLIMPIJA, prenos,
Reporter: Miha Žibrat; 18.25 EP VI-
DEO STRANI; 18.30 IZ TROPSKEGA
DEŽEVNEGA GOZDA: SVET BREZ
POHLEPA, dokumentarna serija, 5/6;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.20 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 UTRIP; 20.14 EPP;
20.20 ŽREBANJE 3X3; 20.30 KRIŽ-
KRAŽ; 22.00 EPP; 22.05 TV DNEVNIK
3, VREME; 22.25 EP VIDEO STRANI;
22.30 L.Greer: LEPI UPI, francoska
nadaljevanka, 6/13; 23.30 ZGODBA
O ŽIVLJENJU, ameriški film; 1.05 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA II
11.50 Vikersund: SP v smučarskih po-
letih, prenos; Reporter: Tomaž Laje-
vec; 16.00 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI; 17.30 PE-
TERS POP SHOW, ponovitev; 18.30
DANES SKUPAJ, oddaja TV Zagreb;
19.00 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 19.30
TV DNEVNIK; 20.10 TV OKNO; 20.15
FILMSKE USPEŠNICE, TELESNA
STRAST, ameriški film; 22.05 RADEN-
Ci '90, glasbena parada (do 0.05)
ZAGREB I
8.50 TV KOLEDAR; 9.00 IZBOR IZO-
BRAŽEVALNEGA PROGRAMA; 10.30
ČEBELICA MAJA, risana serija; 11.00
SA 1, informativno zabavna oddaja;
SAGA O FORSVTHIH, angleška nada-
ljevanka; 13.00 PREZRLI STE, PO-
GLEJTE; 14.30 CIKLUS FILMOV WAL-
TA DISNEVA: VELIKA DIRKA LOKO-
MOTIV, ameriški film; 16.00 KRITIČNA
TOČKA; 16.45 TV DNEVNIK 1; 17.00
NARODNA GLASBA; 17.30 BOLJŠE
ŽIVLJENJE, ponovitev TV nadaljevan-
ke, 8/12; 18.15 SEDMI ČUT; 18.25 TE-
LEOBJEKTIV, dokumentarna oddaja;
19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.15 STO ZA PETERICO, ameriški
film; 21.55 TV DNEVNIK 3; 22.15 SME-
HOTVORCI, humoristična serija^
23.15 ŠPORT DANES; 23.20 NOC
Z VAMI: A. Christie: POIROT, angle-
ška nanizanka, DINASTIJA, ameriška
nadaljevanka; 1.20 POROČILA
ZAGREB 11
8.30 TEST; 8.50 TV KOLEDAR; 9.00
SVET TIŠINE, oddaja za slušnopriza-
dete osebe. 9.45 NOČ Z VAMI, ponovi-
tev; 11.50 Planica: SP V SKOKIH (90
m); 15.30 LITVA, dok. oddaja; 16.00
VZEMI RDEČO ČEŠNJO, glasba;
16.30 SKUPAJ DANES, zabavno-infor-
mativna oddaja: 17.00 KOŠARKA: Voj-
vodina - Smelt-Olimpija: 18.30 DP
v NOGOMETU: Hajduk - Rad; 19.00
NAMIZNI TENIS. Mladost - Trud;
19.30 TV DNEVNIK: 20.15 GLASBENI
VEČER: Mihail Barišnikov: 21.50
MOST ČEZ OCEAN, dokumentarna
oddaja 22.35 TV MIX; 22.50 ZGODBE
GRAHAMA GREENA
KOPER
10.00 ZLATI JUKE BOX; 11.30 FISH
EYE; 12.00 RAZISKOVALNA BAZA
- posebna oddaja; 13.45 -SOTTOCA-
NESTRO« - Oddaja o košarki, ponovi-
tev; 14.30 ŠPORT; 15.30 RAZISKO-
VALNA BAZA; 16.00 NOGOMET - AN-
GLEŠKO PRVENSTVO, neposredni
prenos; 17.45 JUKE BOX; 18.15 FISH
EVE; 18.50 TV NOVICE; 19.00 SEDEM
DNI - tedensko zunanje politični pre-
gled; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 NO-
GOMET - ŠPANSKO PRVENSTVO,
neposredni prenos; 21.45 TV NOVICE;
21.50 SPPEDV; 22.15 JUKE BOX;
22.45 RAZISKOVALNA BAZA; 23.15
»CALCIOMANIA" - vse o italijanskem
nogometu; 00.15 JUKE BOX
Nedelja,
25. februar
LJUBLJANA I
8.15-23.15 TELETEKST RTV LJUB-
LJANA 8.30 VIDEO STRANI; 8.40
OTROŠKA MATINEJA; 8.40 ŽIV ŽAV;
9.30 PRIMERI INŠPEKTORJA POTI-
CE, ponovitev češkoslovaške nani-
zanke, 2'5; 10.00 L.Greer: LEPI UPI,
ponovitev francoske nadaljevanke, 4/
13; 10.50 ALO, ALO, ponovitev an-
gleške humoristične nanizanke; 11.25
VIDEOMEH; 11.55 EP VIDEO STRANI,
12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV SKOP-
JE; 13.00 ZGODBE IZ KLUBA B.P.,
zabavna oddaja TV Zagreb; 13.30 PRI-
SLUHNIMO TIŠINI; 14.10 M.Bayer:
DEDIŠČINA GULDENBURGOVIH,
nemška nadaljevanka, 8/14; 14.55 KO-
LO SREČE, ponovitev; 16.25 EP VI-
DEO STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1;
16.40 POSLOVNE INFORMACIJE;
16.45 SP V SMUČARSKIH POLETIH,
2. SERIJA, posnetek iz Vikersunda;
17.30 TA PRESNETA FRKLJA, franco-
ski film; 18.50 RISANKA; 19.00 TV
MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.20 EPP;
19.30 TV DNEVNIK 2: 19.55 VREME;
19.59 EPP; 20.05 G Mihič-E. Kusturi-
ca: DOM ZA OBEŠANJE, 5. - zadnji
del nadaljevanke TV Sarajevo; 21.15
EPP; 21.20 ZDRAVO; 22.40 EP VIDEO
STRANI; 22.45 TV DNEVNIK 3, VRE-
ME; 23.05 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
10.00 DANES ZA JUTRI, oddaja za
JLA: 13.00 VIKERSUND: SVETOVNO
PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLE-
TIH, vključitev v prenos. Reporter: To-
maž Lajevec; 15.00/15.30 NEDELJ-
SKO ŠPORTNO POPOLDNE; 18.45
SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH
TEKIH (Ž), reportaža iz Bohinjske Bi-
strice; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 PRE-
MOR; 20.00 KARTOTEKA ZEMLJE,
ameriška dokumentarna serija, 11/13;
20.30 IZ ČRNEGA DOSJEJA: KAZEN
ZA UMOR, dokumentarna oddaja, 2.
del; 21.10 SATELITSKI PROGRAMI
- poskusni prenosi; 22.05 ŠPORTNI
PREGLED; 22.50 DP V NOGOMETU
- SARAJEVO : PARTIZAN, reportaža
iz Sarajeva, (do 23.20)
ZAGREB I
9.30 POROČILA; 9.35 RAKUNI, risana
serija, ponovitev; 10.00 NEDELJSKO
DOPOLDNE ZA OTROKE; 11.00 KME-
TIJSKA ODDAJA; 12.00 RESNA GLAS-
BA; 13.00 CH. Dickens: PUSTA HIŠA,
angleška nadaljevanka, 6 8; 13.55 PO-
ROČILA; 14.00 NEDELJSKO PO-
POLDNE; 16.00 PO LETU 2000, po-
ljudnoznanstvena serija; 17.00 NAIV-
NEŽ, francoski film; 18.45 RAKUNI,
risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30
TV DNEVNIK 2; 20.00 G. Mihič-E. Ku-
storica: DOM ZA OBEŠANJE, 5.-zad-
nji del tv nadaljevanke; 21.15 ZABAV-
NA GLASBA; 21.45 TV DNEVNIK 3;
22.05 ŠPORTNI PREGLED; 22.50 PO-
ROČILt^ V ANGLEŠČINI,; 22.55 NOČ
Z VAMI. SPOPAD V OČETOVI HIŠI,
sovjetski film, A. Christie: POIROT,
angleška nanizanka; 1.30 POROČILA
ZAGREB II
7.40 TEST; 7.55 NOČ Z VAMI, ponovi-
tev; 10.00 DANES ZA JUTRI: MOZAIK;
13.00 SEZAM - ŠPORTNO POPOL-
DNE; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 HE-
ROJSKI PODVIGI, tuja dokumentarna
oddaja: 20.50 TV MIX; 21.05 POLITIČ-
NI SPORI V JUGOSLAVIJI MED OBE-
MA VOJNAMA; 22.05 ARGUMENTI 2;
22.50 DP V NOGOMETU: Sarajevo
- Partizan
KOPER
10.00 JUKE BOX; 10.30 »CALCIOMA-
NIA« - vse o italijanskem nogometu,
ponovitev; 11.30 TENIS; 13.45 Ml
V NEDELJO; 14.30 BASKET N.B.A.;
15.45 Ml V NEDELJO; 18.50 TV NOVI-
CE; 19.00 Ml V NEDELJO; 20.30 OD
IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 22.15 TV NOVI-
CE; 22.20 RAZISKOVALNA BAZA -
posebna oddaja; 23.45 OD IGRIŠČA
DO IGRIŠČA, ponovitev; 01.30 JUKE
BOX
Ponedeljek,
26. februar
LJUBLJANA I
8.35-10.50 In 16.05-23.20 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA 8.50 VIDEO
STRANI: 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE, 1000
IDEJ ZA NARAVOSLOVCE, 4 oddaja:
VIŠINA IN STAROST DREVES; 9.20
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CELJE
89: DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR IZ BOL-
GARIJE: 9.55 UTRIP; 10.10 ZRCALO
TEDNA; 10.25 TV MERNIK; 10.40 VI-
DEO STRANI; 16.20 VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1: 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK:
ZDRAVO, ponovitev; 18.10 EP VIOEO
STRANI; 18.15 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 18.15 RADOVEDNI TA-
ČEK: MREŽA; 18.35 MITI IN LEGENDE
ISLAMSKIH LJUDSTEV: MOHAMED
PONOVNO V MEKI. oddaja TV Beo-
grad. 5 13; 18.50 PRAVLJICA O MA-
RUŠKI IN VOLČJEM GRADIČU, risan-
ka; 19.05 RISANKA; 19.17 EPP; 19.20
TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME: 19.59 EPP: 20.05
D.Jančar: KLEMENTOV PADEC, pos-
netek predstave Mestneoa gledališča
Ljubljanskega; 22.00 EPP; 22.05 TV
DNEVNIK 3, VREME; 22.25 EP VIDEO
STRANI; 22.30 OSMI DAN; 23.10 VI-
DEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 19.00 PUSTOLOVŠČI-
NA - SLIKARSTVO, Švicarska izobra-
ževalna serija. 5/13; 19.30 TV DNEV-
NIK; 19.55 PREMOR; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.05
SEDMA STEZA, športna oddaja; 21.20
ZADAR ZA EVROPO, zabavnoglasbe-
na oddaja TV Zagreb; 22.05 SATELIT-
SKI PROGRAMI - poskusni prenosi,
(do 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 GOZDNE ZA-
BAVE, oddaja za otroke; 8.45 S.Roz-
man: OBLAČEK POHAJAČEK, oddaja
za otroke TV Ljubljana, 3/4; 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM: NAREDI SAM; KAKO
GLEDATI SLIKO; Z GLASBO O GLAS-
BI: SODOBNI PLES; TV GLEDALIŠ-
ČE: DRAMATIK ČEDO PRIČA; 10.30
POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PRO-
GRAM: TEDNIK; DAJ. UGANI!; RISAN-
KA, HELENIKA; RISANKA; ANGLEŠ-
ČINA; 12.30 POROČILA; 12.40 PRE-
ZRLI STE, POGLEJTE; 14.15 POROČI-
LA; 14.25 NOČ Z VAMI, ponovitev
nočnega programa; 17.00 TV DNEV-
NIK 1; 17.20 NEKAJ VEČ. izobraževal-
na oddaja; 17.50 GOZDNE ZABAVE,
oddaja za otroke; 18.05 S.Rozman:
OBLAČEK POHAJAČEK, oddaja za
otroke TV Ljubljana, 34; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE, KVIZ; 18.40 RISAN-
KA; 18.45 ŽIVAN MILOVANOViC, do-
kumentarna oddaja; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 CIKLUS
KOMEDIJ BRANISLAVA NUŠIČA: GO-
SPA MINISTRICA; 22.20 ZUNANJA
POLITIKA; 22.50 TV DNEVNIK 3; 23.10
ŠPORT DANES; 23.15 NOČ Z VAMI,
FREDDVJEVE MORE, ameriška nani-
zanka; 1.20 POROČILA
ZAGREB II
15.35 TEST; 16.50 TV KOLEDAR;
16.30 MODRI PROGRAM: Morje, lju-
dje, obala, 18.10 Reka: TRIBUNA
ČLANOV KMEČKEGA ODBORA HR-
VAŠKE; 18.55 KRKA-KOZMETIKA, ep
reportaža; 19.00 ZAGREBŠKA PANO-
RAMA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
SVET ŠPORTA; 20.50 TV MIX; 21.00
KINOTEKA: MODERATO CANTABILE;
22.30 NA SAMEM Z VSEMI
KOPER
13.45 OD IGRIŠČA DO IGRIŠČA; 15.30
TENIS (ponovitev); 17.30 ŠPORT;
18.15 VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50
TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA;
19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 ZLATI JUKE BOX: 22.00 TV NO-
VICE; 22.05 BOXE; 22.45 BASKET
N.B.A.; 00.15 NOGOMET - USA -
URSS - pripravljalna tekma za SP
Torek,
27. februar
LJUBLJANA I
8.35-10.45 In 15.30-22.40 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: ZGOD-
BE IZ ŠKOLJKE. 9. oddaja; 9.30 ŠOL-
SKA TV: ZGODBE IZ ŽIVLJENJA
RASTLIN; PLES PTIC IN VAMPIRJEV;
9.55 KRAS: KRAŠKO POVRŠJE, 2/5;
10.20 SEDMA STEZA, ŠPORTNA OD-
DAJA, ponovitev; 10.35 VIDEO STRA-
NI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 ŽA-
RIŠČE, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.50 TV
MOZAIK: ŠOLSKA TV, ponovitev;
16.50 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RAST-
LIN; PLES PTIC IN VAMPIRJEV; 17.15
KRAŠKO POVRŠJE; 17.40 TRIO KI-
TAR, glasbena oddaja; 17.50 EP VI-
DEO STRANI; 17.55 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; 17.55 LONČEK,
KUHAJ: ZELIŠČNA JUHA; 18.05 EX
LIBRIS: OB DVESTOLETNICI SLO-
VENSKEGA GLEDALIŠČA, ponovitev;
19.00 RISANKA; 19.17 EPP; 19.20 TV
OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK
2; 19.55 VREME; 19.59 EPP: 20.05
J.VVambaugh: ODMEVI V TEMI. ame-
riška nadaljevanka, 4 5; 20.54 EPP;
20.55 TOTI PUST. reportaža iz Mari-
bora; 21.20 PETERS POP SHOW;
22.05 EP VIDEO STRANI; 22.10 TV
DNEVNIK 3, VREME; 22.30 VIDEO
STRANI
LJUBLJANA II
16.35 SVET ŠPORTA, oddaja TV Za-
greb; 17.25 ZAGREB: FINALE DP
V HOKEJU NA LEDU, prenos, repor-
ter: Andrej Stare; 19.45/19.55 PRE-
MOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBA-
NJE LOTA: 20.35 MAURICIO KAGEL
- PORTRET SKLADATELJA, oddaja
TV Zagreb; 22.00 STELITSKI PRO-
GRAMI - posksni prenosi, (do 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MALI, VELIKI,
oddaja za otroke; 9.00 ŠOLSKI PRO-
GRAM: KMEČKI UPORI, 2. oddaja;
VAŠ ODMOR; MUZEJI SLOVENIJE:
POKRAJINSKI MUZEJ V MARIBORU;
OD OHRIDA DO HERAKLEJE; 10.30
POROČILA; 10.35 ŠOLSKI PRO-
GRAM: KLASIČNO SLIKARSTVO
V FRANCIJI; RISANKA; O JEZIKU;
PRIRODA JUGOSLAVIJE; LETOPIS;
12.35 POROČILA; 12.40 PREZRLI
STE, POGLEJTE; 13.45 ŠOLSKI PRO-
GRAM: TV LEKSIKON; VERZ; OD JE-
ZERA DO BARJA: TV GLEDALIŠČE:
DRAMATIK ČEDO PRIČA. 14.50 PO-
ROČILA; 15.00 PREZRLI STE. PO-
GLEJTE; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.20
POGOVORI O JEZIKU, izobraževalna
oddaja; 17.50 MALI. VELIKI. ODDAJA
ZA OTROKE; 18.20 ŠTEVILKE IN ČR-
KE. KVIZ: 18.40 RISANKA; 18.45 ZNA-
NOST;   19.15   RISANKA;  19.30  TV
DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBANJE LOTA;
20.05 DELO NA ČRNO, ameriška nani-
zanka; 21.00 TEME IN DILEME, kon-
taktni magazin; 22.30 TV DNEVNIK 3^
22.50 ŠPORT DANES; 22.55 NOC
Z VAMI, POSVEČEN UMOR, ameriška
nadaljevanka, 1/14, DRUŽINSKE VEZI,
ameriška nanizanka, AVTO, nemška
dokumentarna serija, 6/13; 1.00 PO-
ROČILA
ZAGREB II
16.25 TEST; 16.50 TV KOLEDAR;
18.00 ZAGREBŠKA PANORAMA;
18.20 REGIONALNI PROGRAM, 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 ZABAVNI TOREK;
21.00 TV MIX: 21.10 FESTOVE PRE-
MIERE: SEKS V PODZEMLJU; 22.55
PRETEKLOST V SEDANJOSTI, doku-
mentarni program; 23.30 NOČNI PRO-
GRAM KULTURE
KOPER
13.45 NOGOMET - argentinsko pr-
venstvo; 15.30 BOXE; 16.15 JUKE
BOX; 16.45 Basket N.B.A.; 18.15
VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
BOXE; 21.30 »SUPERVOLLEV" - Od-
daja o odbojki; 22.15 TV NOVICE;
22.20 SMUČARSKI TEDNIK - Oddaja
o zimskih športih; 23.15 EUROGOLF;
00.15 NOGOMET - ŠPANSKO PR-
VENSTVO
Sreda,
28. februar
LJUBLJANA I
8.35-12.10 in 15.30-22.55 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: PRE-
PROSTE BESEDE; PRISLUHNI, MA-
MA! 9.15 D.Jančar: KLEMENTOV PA-
DEC, posnetek predstave Mestnega
gledališča Ljubljanskega; 11.10
J.VVambaugh: ODMEVI V TEMI, ame-
riška nadaljevanka, 4/5; 12.00 VIDEO
STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55
ŽARIŠČE, ponovitev; 16.25 EP VIDEO
STRANI; 16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40
POSLOVNE INFORMACIJE; 16.45 TV
MOZAIK; 16.45 IZ ČRNEGA DOSJEJA;
KAZEN ZA UMOR, dokumentarna od-
daja, 2. del; 17.25 PO SLEDEH NA-
PREDKA; 18.00 EP VIDEO STRANI;
18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 18.05 ZBIS: MLADA ZORA; 18.15
J. Čapek-M. Loboda: KAKO STA SE
MUCA IN KUŽA IGRALA GLEDALIŠ-
ČE; 19.05 RISANKA; 19.17 EPP; 19.20
TV OKNO; 19.24 EPP; 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05
FILM TEDNA, POLICAJ, turški film;
21.30 EPP; 21.35 TV DNEVNIK 3, VRE-
ME; 21.55 EP VIDEO STRANI; 22.00
EVROSONG '90, oddaja TV Zagreb, 2.
del; 22.45 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.55 ZLIN: SP V ROKOMETU (M)
- JUGOSLAVIJA : ŠPANIJA, prenos,
reporter: Ivo Milovanovič; 18.15 PRE-
MOR; 18.30 ALPE JADRAN^ 19.00
DIVJI SVET ŽIVALI: NOČNO ŽIVLJE-
NJE, angleška poljudnoznanstvena
serija, 5/9; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55
PREMOR; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
R.Wagner: TRISTAN IN IZOLDA, 3.
dejanje opere; 21.50 SVET POROČA;
22.50 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi, (do 0.00)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 NAJLEPŠA
LETA, serija za otroke, 1/15; 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM: ZAKAJ, ZAKAJ?; MU-
ZEJ MODERNE UMETNOSTI V NEW
VORKU; NEMŠČINA, 14. lekcija; IN-
FORMATIKA; 10.30 POROČILA; 10.35
ŠOLSKI PROGRAM; KOCKA, KOCKA,
KOCKICA; RISANKA; GLAVNI OD-
MOR; PLANETI: VENERA; RISANKA;
BOJ ZA OBSTANEK; 12.30 POROČI-
LA; 12.40 PREZRLI STE, POGLEJTE;
13.40 ŠOLSKI PROGRAM: IZ SVETA
NARAVE; KAKO GLEDATI SLIKO;
V VRTINCU STOLETIJ: SPLIT; 14.45
POROČILA; 14.55 NOČ Z VAMI, pono-
vitev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 LJUDJE PRIPOVE-
DUJEJO,^ izobraževalna oddaja; 17.50
NAJLEPŠA LETAj SERIJA ZA OTRO-
KE. 1/15; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE,
KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45 PLAVI
PROGRAM. POTOPIS; 19.15 RISAN-
KA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 FILM-
SKI VEČER: KINO OKO IN IGRANI
FILM; 22.35 TV DNEVNIK 3; 22.55
ŠPORT DANES; 23.00 NOČ Z VAMI:
POSVEČEN UMOR, ameriška nadalje-
vanka, 2 4, DRUŽINSKE VEZI, ameri-
ška nanizanka; 1.05 POROČILA
ZAGREB II
16.20 TEST; 16.45 TV KOLEDAR;
16.55 SP V ROKOMETU: Jugoslavija
- Španija; 18.20 REGIONALNI PRO-
GRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00
GLASBENI VEČER: POGLED V GLAS-
BO; 21.30 TV MIX; 21.40 SCIENTIA
VUGOSLAVICA
KOPER
13.45 ZADETKI TEDNA; 14.45 BOXE;
15.45 RAZISKOVALNA BAZA - Poseb-
na oddaja, ponovitev; 17.15 SMUČAR-
SKI TEDNIK - oddaja o zimskih špor-
tih, ponovitev. 18.15 VVRESTLING
SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE, 19.00
ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE;
20.00 ŽARIŠČE; 20.30 BASKET
NBA.; 22.00 TV NOVICE; 22.05 BO-
XE; 22.45 ZLATI JUKE BOX; 00.15
»SUPERVOLLEV« - Oddaja o odbojki
Četrtek,
1. marec
LJUBLJANA I
8.35-11.00 in 15.30-23.25 TELE-
TEKST RTV LJUBLJANA 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPO-
RED ZA OTROKE IN MLADE: INDI-
JANSKE LEGENDE: POT BREZKON-
CA, KANADSKA NANIZANKA, 6/12;
9.25 ŠOLSKA TV: TISOČ UDARCEV:
OD POLJUBČKA DO ZAUŠNICE, 1/3;
9.55 INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE,
1. oddaja; 10.20 ALPE JADRAN, pono-
vitev; 10.50 VIDEO STRANI: 15.45 VI-
DEO STRANI, 15.55 ŽARIŠČE, ponovi-
tev; 16.25 EP VIDEO STRANI; 16.30
TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOVNE IN-
FORMACIJE; 16.50 TV MOZAIK; 16.50
ALPE JADRAN, ponovitev; ŠOLSKA
TV, ponovitev; 17.20 TISOČ UDAR-
CEV; 17.50 INDUSTRIJSKO OBLIKO-
VANJE; 18.15 EP VIDEO STRANI;
18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLA-
DE; 18.20 CICIBAN, DOBER DAN:
OČE KOT GORA, MATI KOT HUDOBA,
OTROCI PA VSI DOBRI; 18.40 MLADI
SHERLOCK, angleška nadaljevanka,
7/9; 19.05 RISANKA; 19.12 EPP; 19.15
TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI;
19.24 EPP; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55
VREME; 19.59 EPP; 20.05 D. Baker:
PARACELSUS. 7. - zadnji del angle-
ške nadaljevanke; 20.55 EPP; 21.00
TEDNIK; 22.00 EP VIDEO STRANI;
22.05 TV DNEVNIK 3, VREME; 22.25
RETROSPEKTIVA SODOBNEGA SLO-
VENSKEGA FILMA; KRČ; 23.15 VI-
DEO STRAN
LJUBLJANA II
16.55 ZLIN: SP V ROKOMETU (M)
- JUGOSLAVIJA : KUBA, prenos, re-
porter: Ivo Milovanovič; 18.15 REGI-
ONALNI PROGRAMI TV LJUBLJANA
- STUDIO LJUBLJANA; 19.00 ,ALO,
ALO, angleška humoristična nani-
zanka; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 TV
OKNO; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PRA-
GOZD PRED NAŠIMI VRATI, doku-
mentarna oddaja; 21.10 MALI KON-
CERT, L. Lebič: UROK; 21.20 SATE-
LITSKI PROGRAMI - poskusni preno-
si, (do 0.00,)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 MITI IN LE-
GENDE, oddaja za otroke; 9.00 ŠOL-
SKI PROGRAM: V ISKANJU GLASBE;
NIHČE NE SKRBI ZANJE; POVRŠIN-
SKA NAPETOST IN DETERGENTI;
FRANCIJA DANES; 10.30 POROČILA;
10.35 ŠOLSKI PROGRAM; 12.35 PO-
ROČILA; 12.45 D.Kiš: GOLO ŽIVLJE-
NJE, TV nadaljevanka, 2/4; 13.40 ŠOL-
SKI PROGRAM, FRA ANDRIJA KAČIĆ
MlOŠIĆ; NEMŠČINA, 14. lekcija; 14.45
POROČILA; 14.55 NOČ Z VAMI, pono-
vitev nočnega programa; 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.20 GOVORIMO
O ZDRAVJU, izobraževalna oddaja;
17.50 MITI IN LEGENDE, oddaja za
otroke; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE,
KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45 DOBRO-
DOŠLI V LOBOR, dokumentarni film;
19.15 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH
KUHARSKIH MOJSTROV; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 PANORAMA, POLI-
TIČNI MAGAZIN; 21.05 KVIZKOTEKA;
22.20 TV DNEVNIK 3; 22.40 ŠPORT
DANES; 22.45 NOČ Z VAMI, POSVE-
ČEN UMOR, ameriška nadaljevanka,
3/4, DRUŽINSKE VEZI, ameriška nani-
zanka; 0.50 POROČILA
ZAGREB II
16.25 TEST; 16.50 TV KOLEDAR;
18.00 ZAGREBŠKA PANORAMA;
18.20 REGIONALNI PROGRAM; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 LOV NA JELENE;
21.40 TV MIX; 21.50 TV RAZSTAVA;
22.00 RESNA GLASBA
KOPER
13.45 NOGOMET - NEMŠKO PRVEN-
STVO; 15.30 NOGOMET - ŠPANSKO
PRVENSTVO; 17.30 »SUPERVOL-
LEV« - Oddaja o odbojki; 18.15
VVRESTLING SPOTLIGHT; 18.50 TV
NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30
TVD STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30
RAZISKOVALNA BAZA - Posebna od-
daja; 22.00 TV NOVICE; 22.05 »MON-
GOL-FIERA« - oddaja o nogometu;
23.15 BASKET N.B.A.; 00.45 JUKE
BOX
Petek,
2. marec
LJUBLJANA I
8.35-11.10 in 15.30-0.55 TELETEKST
RTV LJUBLJANA 8.50 VIDEO STRANI;
9.00 TV MOZAIK; 9.00 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE: SOKOLI. 14
- zadnji del angleške nanizanke, 9.25
PRAGOZD PRED NAŠIMI VRATI, do-
kumentarna oddaja; 10.10 D. Baker:
PARACELSUS, angleška nadaljevan-
ka, 4/7; 11.00 VIDEO STRANI; 15.45
VIDEO STRANI; 15.55 ŽARIŠČE, po- •
novitev; 16.25 EP VIDEO STRANI;
16.30 TV DNEVNIK 1; 16.40 POSLOV-
NE INFORMACIJE; 16.45 TV MOZAIK:
TEDNIK, ponovitev; 17.45 PLESNI
NOKTURNO: SPEVI POPOTOVANJ
V NOTRANJOST; 17.55 EP VIDEO
STRANI; 18.00 SPORED ZA OTROKE
IN MLADE; 18.00 KU - KU, lutkovna
igrica, 113; 18.20 PRIMERI INŠPEK-
TORJA POTICE, češkoslovaška nani-
zanka, 3/5; 19.00 RISANKA; 19.12
EPP; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO
JE VEDETI; 19.24 EPP; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZR-
CALO TEDNA; 20.14 EPP; 20.20 PR-
GIŠČA KAPLJIC, dokumentarna od-
daja; 21.00 EPP; 21.05 J. LE Carre:
KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN,
angleška nadaljevanka, 2/6; 21.55 EP
VIDEO STRANI; 22.00 TV DNEVNIK 3,
VREME; 22.20 OČI KRITIKE; 23.00 CI-
KLUS FILMOV FEDERICA FELLINIJA:
CABIRIJINE NOČI, italijansko franco-
ski film; 0.45 VIDEO STRANI
LJUBLJANA II
16.30 SATELITSKI PROGRAMI - po-
skusni prenosi; 17.55 REGIONALNI
PROGRAMI TV LJUBLJANA - STUDIO
MARIBOR: TELE M: 19.00 VIDE-
OMEH, ponovitev; 19.30 TV DNEVNIK,
19.55 TV OKNO, 20.00 ŽARIŠČE;
20.30 J.lpavec: MOŽIČEK, baletna
pantomima v enem dejanju; 21.00
VPRAŠAJTE ZIS; 22.00 SATELITSKI
PROGRAMI - poskusni prenosi, (do
1.30)
ZAGREB I
8.20 TV KOLEDAR; 8.30 POVEJTE Ml,
KAJ NAJ DELAM, dokumentarna od-
daja za otroke, 1/8; 9.00 ŠOLSKI PRO-
GRAM: OTROK, ŠOLA. DOM - KAKŠ-
NO ŠOLO SI ŽELIMO, KONTAKTNA
ODDAJA; 10.30 POROČILA; 10.35
ŠOLSKI PROGRAM: ITALIJANŠČINA.
2. lekcija; RISANKA, MALI PROGRAM,
SVETOVNI POTOPISCI; 12.30 PORO-
ČILA; 12.40 PREZRLI STE, POGLEJ-
TE; 13.25 KVIZKOTEKA, ponovitev;
14.45 POROČILA; 14.55 NOČ Z VAMI,
ponovitev nočnega programa; 17.00
TV DNEVNIK 1; 17.20 TRI »N«, izobra-
ževalna oddaja; 17.50 POVEJTE Ml,
KAJ NAJ DELAM, dokumentarna od-
daja za otroke, 1/8; 18.20 ŠTEVILKE
IN ČRKE, KVIZ; 18.40 RISANKA; 18.45
MUPPET SHOVV; 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ZAKON
V LOS ANGELESU, ameriška nanizan-
ka, 14/20; 20.55 ZABAVNOGLASBENA
ODDAJA; 21.40 TV DNEVNIK 3, 22.00
KULTURNI MAGAZIN; 23.00 SPORT
DANES; 23.05 NOČ Z VAMI. POSVE-
ČEN UMOR. ameriška nadaljevanka,
4/4, DINASTIJA^ ameriška nadaljevan-
ka; 1.10 POROČILA
ZAGREB JI
15.55 TEST; 16.20 TV KOLEDAR;
16.30 IZ SVETA ZNANOSTI; 18.00 ZA-
GREBŠKA PANORAMA: 18.20 REGI-
ONALNI PROGRAM; 19.30 TV DNEV-
NIK: 20.00 ČRNA GORA V DVAJSE-
TEM STOLETJU, dokumentarna seri-
ja; 20.40 TV MIX; 21.00 VPRAŠAJTE
Zvezni izvršni svet; 22.00 MOJSTRI
ANIMACIJE; 22.30 PRSTI
KOPER
13.45 »MON-GOL-FIERA« - oddaja
o nogometu, ponovitev; 14.45 BOXE;
15.45 SPEEDV; 16.15 JUKE BOX;
16.45 BASKET N.B.A.; 18.15 VVREST-
LING SPOTLIGHT; 18.50 TV NOVICE;
19.00 ODPRRTA MEJA; 19.30 TVD
STIČIŠČE; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 NO-
GOMET - NEMŠKO PRVENSTVO;
21.45 TV NOVICE; 21.50 »SOTTOCA-
NESTRO« - Oddaja o košarki; 22.30
TENIS; 00.30 EUROGOLF; 01.30 JUKE
BOX
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
AGRINA ŽALEC
Potrjuje vaše zaupanje
Z ugodnimi obrestnimi merami:
- vloge na vpogled 20% letna obrestna mera, z me-
sečnim pripisom
- vezave nad tri mesece 23% letna obrestna mera
z mesečnim pripisom
- vezave nad 6 mesecev 25% letna obrestna mera
z mesečnim pripisom
Obrestne mere veljajo v mesecu februarju
VARČEVALCI, DOBRI GOSPODARJI, VABLJENI
V BLAGOVNICO AGRINE V ŽALCU!
20. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
INFORMACIJ
Zavod SRC Golovec
Vabimo vas v svoje rekreativne objekte:
- SAVNA - odprta vsak dan od 12. do 20.
ure, ob torkih samo za ženske
- BAZEN - odprt od 8. do 20. ure, sobota in
nedelja od 12. do 20. ure
- KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 8. do 20.
ure
- TENIŠKA IGRIŠČA - v dvoranah so odprta
vsak dan od 7. do 23. ure
- BILJARD KLUB - odprt vsak dan od 8. do
22. ure
- FITTNES STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
- PLESNI STUDIO - vsak dan od 16. do 20.
ure
Dopoldne je na vseh objektih do 12. ure
50% popusta.
Informacije in prijave po tel.: 33-233, int. 25.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 26. 2.: JURIŠ NA BAZO
GLORIA - ameriški film
do 26. 6.: UPANJE IN SLA-
VA - angleški film
27. 2.: SMRTONOSNA IGRA
- ameriški film
MALI UNION
do   25.   2.:   WALSTREET
- ameriški film
26. 2.: TERMINATOR - ame-
riški film
METROPOL
22. 2.; BIG - ameriški film
do 26. 2.: NOČNO ŽIVLJE-
NJE - nemški film
23. 2.:   INDIANA  JONES
- ameriški film
MATINEJE
24. 2.: TERMINATOR - ame-
riški film
KINO DOM
22.   2.:   ZAKON   OROŽJA
- ameriški film
do 26. 2.: KO UDARJA TEK-
WONDO - hongkonški film
do 26. 2.: DVOJNA UGRABI-
TEV - ameriški film
27. 2.: TERMINATOR - ame-
riški film
KINO VOJNIK
25. 2.: TERMINATOR - ame-
riški film
KINO LAŠKO
25. 2.: UJETNIK BETON-
SKE DŽUNGLE - ameriški
triler
KINO RTC UNIOR ZREČE
22. 2.: LJUBEZEN NA ŠOL-
SKI NAČIN - ameriški film
23. 2.: KNEZ TEME - ameri-
ški film
25.   2.:   VRAŽJI   FANTJE
- ameriški film
KINO ŠMARJE PRI JELŠAH
22. 2.: V TIGROVEM GNEZ-
DU - hongkonški film
23., 24. in 25. 2.: KDO JE PO-
TUNKAL ROGERJA ZAJ-
CA - ameriški film
KINO ŽALEC
22. 2.: COCTAIL - ameriški
film
23. 2.: HRIB SMRTI - ameri-
ški film
24. 2.:   FANATIKI   ZLA
- ameriški film
25. 2.: BATMAN - ameriški
film
27. 2.: TRIJE MOŠKI IN
OTROK - ameriški film
KINO PREBOLD
22. 2.: VEDNO PRIPRAV-
LJENE - ameriški film
23. 2.: ARIZONA JUNIOR
- ameriški film
25. 2.: COCTAIL - ameriški
film
27.   2.:   ZELENI   PEKEL
- ameriški film
KINO POLZELA
22. 2.: KRVOŽEJNE - ameri-
ški film
24. 2.: VEDNO PRIPRAV-
LJENE - ameriški film
25. 2.: ARIZONA JUNIOR
- ameriški film
27. 2.:   FANATIKI   ZLA
- ameriški film
KINO LIBOJE
24.   2..   ZELENI   PEKEL
- ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
22. 2.: PETEK 13 - ameriški
film
24. in 25. 2.: POLICAJ V NA-
JEM - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
24. in 25. 2.: NE KLIČI VRA-
GA - ameriški film
28. 2.: NOČ IN DAN MA-
KROA - ameriški film
KINO LJUBNO
24. in 25. 2.: II. LETEČI RAZ-
BOJNIK - angleški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
22. in 23. 2.: DEVET IN POL
NOČI - ameriški film
24. in 25. 2.: IGRAJ ALI
UMRI - ameriški film
26. in 27. 2.: KNEZ TEME
- ameriški film
NOČNI KINO
23. in 24. 2.: LJUBEZEN
V SVILI - ameriški film
Obrezovanje
dreves v Mlrosanu
Hortikulturno društvo
Celje vabi na demonstraci-
jo obrezovanja sadnega
drevja, ki bo v torek. 27.
februarja ob 15.30 v nasa-
dih sadjarstva Mirosan.
Društvo vabi tudi na pre-
davanje z naslovom »ana-
nasovke-rastline prihodno-
sti-, ki bo danes, v četrtek.
22. 2. 1990 ob 17.00 v stran-
ski dvorani Narodnega do-
ma Celje. Predaval bo inže-
nir Slavko Zgonc iz Ljub-
ljane.
DEŽURSTVA TRGOVIN
Celje
Ob sobotah je v tem mesecu
dežurna samopostrežna trgovi-
na Savica, ki je odprta od 7.30
do 19. ure. Merx Blagovni cen-
ter ima odprti diskontni proda-
jalni na Mariborski 128 in
v Šempetru v Savinjski dolini,
vsako soboto od 7.30 do 17. ure
popoldan, ob nedeljah pa od 8.
do 12. ure. Diskont na Ljub-
ljanski cesti je ob sobotah prav
tako odprt od 7.30 do 17. ure.
Ob nedeljah pa so dežurne
prodajalne v Celju še: Diskont
na Ljubljanski, diskont v Can-
kaijevi in diskont na Maribor-
ski od 8. do 12. ure, prodajalna
Stručka od 7. do 11. ure, mes-
nica v Linhartovi od 7. do II.
ure ter kiosk pri celjski bolniš-
nici v času obiskov, to je od 13.
do 15. ure.
Laško
V občini Laško so dežurne
Merxove trgovine z živili v La-
škem in Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah do 14. ure, tr-
govina na Otoku pa je vsako
prvo soboto v mesecu odprta
do 16. ure.
V Radečah je Merxova Bla-
govnica odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ostale trgovine
z živili pa so odprte samo do
12. ure. Tako je tudi v Zidanem
mostu.
Ob nedeljah so vse trgovine
z živili v Laškem in Radečah
zaprte. V Rečici pri Laškem je
ob sobotah do 17. ure odprt
zasebni diskont Komi, ob ne-
deljah pa od 7.30 do 12. ure.
Šentjur pri Celju
V šentjurski občini so vse tr-
govine z živili odprte le do 12.
ure, vsako prvo soboto v mese-
cu pa je do 15. ure popoldne
odprta trgovina Kmetijskega
kombinata Šentjur.
V nedeljo je od 7. do 10. ure
odprta zasebna mesnica in de-
likatesa Klanj šek v Efenkovi
uhci.
Šmarje pri Jelšah
V občini Šmarje pri Jelšah
so v soboto trgovine z živili od-
prte od Y. do 14. ure, vsako dr
go nedeljo pa je od 7.30 c
10.30. ure odprta trgovina J(
ša-prehrana. Ob nedeljah s
dežurne še trgovine: Oskrh
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mai
ket Jelka od 7. do 11. ure (vsi
ko drugo nedeljo). Prehran
od 7. do II. ure, Turist Rogj
ška Slatina od 7. do 11. ure
Ratanska vas od 7.30 do 10.30
ure. Mesnica Kozje od 7.30 d(
10. ure, Merkur Bistrica o\
Soth od 8. do II. ure in Atom
ska vas od 8. do 12. ure.
Slovenske Konjice
V občini Slovenske Konjice
je bo sobotah do 16. ure po
poldne odprt Market Sloven
ske Konjice, ob nedeljah p;
Merxov diskont od 8. do U
ure. V Zrečah je ob sobotah do
12. ure odprta trgovina Kmetij,
ske zadruge Slovenske Ko-
njice.
Mozirje
Ob sobotah je do 14. ure od-
prta Blagovnica Mozirje.
Titovo Velenje
Ob sobotah je do 15. ure od-
prta poslovalnica Gorica.
Žalec
Ob sobotah so od 7. do 16,
ure odprte naslednje prodajal-
ne: Blagovnica Savinjka, sa-
mopostrežna' Petrovce, bla-
govnica Šempeter, Prebold in
Polzela (živilski oddelki) ter
samopostrežna trgovina na
Vranskem. Ob nedeljah pa je
v Žalcu v Cankarjevi ulici od-
prt diskont in sicer od 8. do 11.
ure.
ELEKTRO Celje
Dežurno službo imajo or-
ganizirano vsak dan, telefon-
ska številka, kamor jih lahko
pokličete, pa je 25-841
INFORMACIJE
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 21
PRIREDITVE
V stalni prodajni galeriji Izba v Celju si lahko vsak
ponedeljek, torek, sredo, petek in soboto ogledate pestro
ponudbo najrazličnejših likovnih del Zavoda za kulturne
prireditve Celje.
V knjižnici Edvarda Kardelja v Celju si lahko ogledate
razstavo knjižnih del o Vladimirju Nazorju in škofu
Antonu Martinu Slomšku.
V Likovnem salonu v Celju je do konca meseca na
ogled razstava slikarskih del Zeljka Kipkeja.
V Kulturnem domu v Štorah bo jutri, v petek ob 18. uri
10. jubilejna ravija pevskih zborov Delovnih organizacij
občine Celje, v soorganizaciji Konference osnovnih orga-
nizacij sindikata Železarne Store, Občinskega sveta sindi-
katov Celje, AG Železar Celje-Štore, ZKO Store in delov-
nih organizacij. Sodelovalo bo približno 10 pevskih zbo-
rov, ki delujejo v okviru delovnih organizacij občine Celje.
V Kulturnem domu v Trnovljah bo v soboto, 24. febru-
arja ob 20. uri tradicionalno pustovanje s programom.
V Narodnem domu v Celju bo v torek, 27. februarja ob
19.30 uri 5. koncert rednega koncertnega abonmaja
Zavoda za kulturne prireditve Celje. Solista bosta violinist
Volodja Balžalorsky in pianist Hinko Haas.
V razstavišču Laški dvorec v Laškem si lahko do konca
meseca ogledate razstavo »izvirne ilustracije k Prešerno-
vemu sonetnemu vencu« akademskega slikarja Mihe Ma-
leša.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes,
v četrtek, 22. februarja ob 19. uri za abonma. V. mladinski
in izven predstava Andreja Hienga OSVAJALEC, v režiji
Vinka Moderndorferja. Jutri, v petek bo taista predstava
za abonma Laško ob 18. uri, v soboto, 24. februarja ob 17.
uri pa še za abonma sobota popoldan in izven.
V Delavskem domu Nazarje bo jutri, v petek ob 18. uri
orgelski koncert Simone MoUčnik.
V Zadružnem domu Solčava bodo v soboto, 24. febru-
arja ob 19. uri uprizorili gledališko igro v izvedbi PD
Solčava.
V Osnovni šoli Šmihel bo v soboto, 24. februarja ob 18.
uri koncert Mešanega pevskega zbora upokojencev PD
Savinja Mozirje in Ženskega pevskega zbora PD Bočna.
V Pivnici v Rogaški Slatini si lahko do konca meseca
ogledate razstavo likovnih del Zorana Ogrinca iz Radelj ob
Dravi.
V hotelu Dobrna bo v soboto, 24. februarja pustovanje,
na katerem bo igral ansambel Nočna izmena, gost večera
pa bo Alberto Gregorič.
V Kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Velenju
se bo jutri, v petek, 23. februarja ob 19.30. uri pričel Mozar-
tov koncert, ki ga bo izvajal komorni ansambel Sloveni-
cum. Dirigent bo Uroš Lajovic. Izvajali bodo dela Mozarta,
njegovih sodobnikov, učiteljev in nasprotnikov. Letos
poteka namreč že drugi ciklus, saj se približuje 200-letnica
Mozartove smrti. Koncert bo za Mozartov abonma in
izven.
V Knjižnici v Titovem Velenju bo danes, v četrtek ob
18. uri literarni večer z dr. Mihaelo Klun, kjer bodo pred-
stavili novosti na knjižnem trgu.
V Domu kulture v Titovem Velenju bodo danes, v četr-
tek ob 19.30. uri za 6. gledališki abonma in izven v produk-
ciji Cankarjevaga doma Ljubljana uprizorili delo Bernarda
Slade OB LETU OSOREJ.
V soboto, 24. februarja ob 11. in 16. uri pa bo v Domu
kulture za 5. lutkovni abonma in izven za otroke lutkovna
igrica Svetlane Makarovič KORENČKOV PALČEK.
Na celjski Gimnaziji se bo jutri v petek, 23. februarja ob
8. uri pričel Kulturni maraton, ki ga prireja Kulturno
društvo Anton Aškerc.
ROJSTVA
Celje
Rodilo se je 27 dečkov in 26
deklic.
POROKE
Celje
Zakonsko zvezo sta sklenila
dva para od teh: Dušan ŠO-
PER iz Velike Pirešice in Ma-
gdalena GROBIN iz Rogaške
Slatme.
Laško
Poročila sta se: Roman ŽE-
KER iz Krškega in Irena BEC
iz Radeč.
Zlata poroka
Sklenila sta jo: Alojz SIRK
ji Julijana iz Radeč,
»entjur
Poročila sta se dva para.
Titovo Velenje
Poročili so se: Milan VERD-
NlK in Doroteja MIKEK oba iz
Šoštanja, Jože MENIH iz To-
Polšice in Darinka SEVNIČ-
Kar iz Titovega Velenja, Mar-
jan VERHOVSEK in Marija
ERBUS oba iz Titovega Vele-
nja, Ivan DVORNIK iz Velenja
in Mojca LIPOŠEK iz Celja,
Alojz SEŠEL iz Dobrne in Jo-
žefa FERME iz Velenja ter
Zlatko JESENIČNIK in Ne-
venka KUGONIČ oba iz Tito-
vega Velenja.
Žalec
Poročili so se: Andrej KEBE
iz Celja in Mojca ČETINA iz
Šempetra v Savinjski dolini,
Stanislav BRGLEZ iz Radmir-
ja in Simona GOLČER iz Že-
lezna ter Bogomir ZABUKOV-
NIK in Martina JELEN oba iz
Andraža nad Polzelo.
SMRTI
Celje
UmrU so: Rajko MIRTIĆ, 68
let iz Celja, Ivan VOZLIČ, 60
let iz Zadobrove, Terezija
MEH, 79 let iz Zadobrove,
Frančiška JAGER, 74 let iz Ra-
deč, Ivan SEŠEL, 77 let iz Voj-
nika, Herman ŠTRIGL, 48 let
iz Florjana pri Šoštanju, Hilda
ŠKODIČ, 73 let iz Kristan vr-
ha, Anton ZAVRŠEK, 71 let iz
Gozdeca, Jožef FUKS, 76 let iz
Celja, Marjan IRŠIČ, 39 let iz
Globoč, Cveta TRAVNER, 60
let iz Celja, Marija SUŠNIK, 68
let iz Tratne, Jože ZUPANČIČ,
81 let iz Bočne, Marija HRU-
ŠOVAR, 69 let iz Brega pri Pol-
zeli, Alojzij GORUČAN, 61 let
iz Platinovca, Franc ŠKET, 81
let iz Sp. Gabernika, Apolonija
PADEZNIK, 84 let iz Prekope,
Janez PODLOGAR, 58 let iz
Žirovnice, Filip TOPIĆ, 42 let
iz Celja, Frac KRIŽNIK, 83 let
iz Ješovca, Maks KOŠAR, 75
let iz Laškega, Maksimiljan
JAKOP, 85 let iz Črešnjic, Mi-
lan KLANČNIK, 69 let iz Voj-
nika. Jože KREČA. 71 let iz
Celja, Marija KOPRIČANEC,
87 let iz Celja, Ana PEČNIK, 90
let iz Celja, Marija ŠTRAVS, 77
let iz Socke, Franc MARŠ, 75
let iz Bodrišne vasi in Jakob
GOLOB, 81 let iz Trnovelj.
Laško
Umrli so: Franc GRADIČ, 45
let iz Zgornje Rečice pri La-
škem, Ivan JECL, 22 let iz
Mačkovca pri Brezah, Gizela
GRAČNER, 83 let iz Starega
dvora pri Radečah in Veronika
KOLAR, 92 let iz Radeč.
Šentjur pri Celju
UmrU so: Terezija JEVŠI-
NEK, 80 let iz Grobelnega,
Franc AMON, 76 let iz Straške
gorce, Ivana ŠKOBERNE, 80
let iz Dobja pri Planini in Roza
ZUPANC, 75 let iz Hruševca.
Velenje
Umrli so: Amalija VODOV-
NIK, 84 let iz Gaberk, Stanisla-
va VEŠLIGAJ, 67 let iz Titove-
ga Velenja, Matilda STRNIŠ-
NIK, 57 let iz Velenja, Dragu-
tin ŽNIDAREC, 56 let iz Rim-
skih Toplic, Stanislav CEH-
NAR, 66 let iz Velenja in Fran-
čiška DREV, 75 let iz Gaberk.
Žalec
Umrli so: Agneza ASANČIČ,
81 let iz Gotovelj in Anton RI-
BIČ, 58 let iz Gotovelj.
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
smrt je bila močnejša od življenja
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame,
prababice, tašče in tete
TEREZIJE MEH
iz Zadobrove 47
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni
zadnji poti, darovali cvetje in za maše ter nam ustno in
pisno izrazili sožalje. Hvala kolektivom in sodelavcem Ko-
munale-toplotna oskrba, Kovinotehni, Klimi. Emu, Uniorju
Zreče.
Prisrčna hvala g. Alojzu Kostajnšku za lepo opravljen cerk-
veni obred, Branku Petaverju za sodelovanje, pevcem za
odpete pesmi ter predstavniku KS Škofja vas za poslovilne
besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, brata, starega očeta in strica
IVANA SESLA
iz Vojnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, daro-
vali cvetje in izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala zdravstvenim delavcem bolnišnice Celje in ZD Voj-
nik za vso pomoč pri zdravljenju.
Posebna hvala ZB, DU, KS Vojnik za opravljen pogrebni
sprevod, pevcem DU za zapete žalostinke, govornikoma za
poslovilne besede, UNZ in Klubu Maksa Perca.
Vsi njegovi
Vojnik, 13. februar 1990
Ne jokajte ob mojem grobu,
le mirno k njemu pristopite,
spomnite se, kako trpel sem,
ko bil sem še med vami
in večni mir mi zaželite
Ob boleči izgubi dragega moža
JAKOBA GABRA
iz Trnovelj
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na nje-
govi zadnji poti. mu darovali cvetje in vence, izrazili sožalje
in sočustvovali z nami.
Hvala kolektivom Celjskih mesnin, DO Klimi Celje, gospo-
du župniku za opravljen obred; vsem in vsakemu posebej še
enkrat hvala.
Žalujoča žena Danica z Mihom, hči Milena z družino, vnuk
Stt|m|i» dnižiiio.
ZAHVALA
Ran mojih bo spomin in tvojih hvale
glasil Slovencem se prihodnje čase,
kolni na zgodnjem grobu mah porase,
v njem zdanje bodo bolečine spale.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta,
brata, strica, svalui in bratranca
JOŽETA
PLANKLA
iz Ljubnice
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in
znancem za nesebično pomoč, izrečene tolažilne besede in
izraženo sožalje v težkih trenutkih žalosti. Hvala gospodu
župniku Viliju Gumilarju za lepo opravljen cerkveni obred,
pevcem cerkvenega zbora za zapete žalostinke na domu in
ob odprtem grobu, govornikom Jožici Podrgajs, Franju Ma-
rošku in Jerneju Kuzmanu. Hvala pekarni Težak, gasilske-
mu društvu Vitanje, sodelavcem LIP-a Vitanje, Veterinar-
ski postaji Laško in učencem petega razreda za izrečeno
pomoč in darovano cvetje. Posebna hvala dr. Dabraninu in
sestrama Idi in Ivanki za lajšanje bolečin na domu. Hvala
vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem
spominu.
Nenazadnje se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tako množično
pospremili na zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila ljuba žena, mama in stara
mama
MARIJA PUSNIK
roj. Ledinšek
iz Tratne pri Grobelnem
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem,
sosedom, ki ste jo pospremiU v tako velikem številu na
njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, kakor tudi za
svete maše, ter hvala za vsa izrečena sožalja.
Posebno hvala gospodu duhovniku za lepo opravljeni cerk-
veni obred in za lepe poslovilne besede govorniku Avgustu
Brečku ter pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala
osebju Zdravstvenega doma Šentjur in Neurološkega oddel-
ka v Celju za lajšanje bolezni. Enako hvala kolektivu Os-
novne šole Cerklje na Gorenjskem in DO Toper, obrat
Elegant v Šentjurju.
Še enkrat hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino.
Žalujoči:
mož Tone, hčerke Marjana in Hermina z družinami ter
ostalo sorodstvo.
Tiho čez polje
tiho mesec gre
ž njim gre žalostno srce,
tam rta desni so grobovi,
tam spiš ti
tam na levi so gozdovi,
tam šumi,
kot da v sanjah kdo ječi.
SPOMIN
ZVONETU
21. 2. 1986
Kdo nekdanje sanje da nazaj mi spet, kdo življenje moje mi
povrne, kdo mi moje nade vrne?
Vedno smo s tabo vsi, ki te imamo radi.
Dežurstva
KOMUNALE Celje
Dežurna služba je vsak
<lan od 7. do 10. ure na tele-
fonski številki 21-656. V pri-
•iierih okvar vodovoda se
obrnite na telefonsko števil-
•^0 29-245, centralne kurjave
^3-742, v primeru okvar pli-
'»ovoda pa zavrtite 33-231.
22. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
MALI OGUj
PRODAM
motorna vozila
VISO 11 RE, letnik 87, prodam. Tel.
721-024, popoldan.
LADO Nivo, letnik 82, generalno
obnovljeno, cena po dogovoru,
prodam. Int. dop. 34-711/453.
GOLF JX, letnik 88, benzin, barva
metalik, prodam. Tel. 713-102.
R 4, letnik 77, cena 2000 DM dinar-
ske protivrednosti, prodam. Tel.
701-403.
APN 6, star dve leti, prodam. Tel.
27-791, popoldan.
ZASTAVO 750, staro 4 leta, reg. do
februarja   1991,   prodam   za
25.000,00  din.  Tel.  popoldan
713-630.
Z 126 P, letnik 79, prodam. Tel. 36-
955.
PASSAT, letnik 1974, reg. do sep-
tembra 90, obnovljen, cena
8.000,00 din, prodam. Bojan Bla-
zinšek, Socka 55 a, 63203 Str-
mec, popoldan.
LADO Nivo, letnik 1987, z dodatno
opremo, dobro ohranjen, pro-
dam. Tel. dopoldan 732-724, po-
poldan 731-824.
GOLF, letnik 1983, diesel, cena
9300 DM dinarske protivredno-
sti, prodam. Miran Deželak, Lo-
pata 20 e, Celje, tel. 36-569.
MERCEDES diesel 220 D, letnik 72,
ugodno prodam. Tel. 701-355.
ZASTAVA 850, letnik 1985, in kom-
bi Z 850, letnik 1986, prodam ali
menjam za večji osebni avto.
Tel. 25-736.
DIANA, letnik 81, obnovljen, rdeče
barve, prodam. Tel. 742-228.
JUGO 45 Koral, star 9 mesecev,
ugodno prodam. Tel. 33-146.
TORI mery, v garanciji, prodam.
Tel. 28-562, popoldan.
ŠKODO 120, 1. november 1988,
prodam. Tel. (063) 779-133, po-
poldan.
SUBARU justy, pogon na štiri kole-
sa, star dve leti, prodam. 731-
587 ali Titova 30, Laško.
BMW 316, star 5 let, prodam. Tel.
772-118, zvečer.
APN 6 zelo ugodno prodam. Cena
po dogovoru. Bojan Završnik,
Breg 46, Polzela. Inf. po tel. 721-
309.
FIAT campagnola, terenski, z di-
esel motorjem, prevoženih
70.000 km, prodam. Inf. 785-260,
zvečer.
LADO Rivo, staro 1 mesec, reg.,
kasko zavarovano, cena
80.000,00 din, ugodno prodam.
Tel. 824-264.
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 84,
prodam. Tel. 26-630, popoldan.
GOLF, letnik 1979, ugodno pro-
dam. Tel. 821-683.
OSEBNI avto Moskvič SL 1500, let-
nik 88, prodam. Stane Krizman-
čič. Ulica talcev 3, Šentjur. Tel.
dop. 741-611, pop. 742-495.
JUGO 55, star 2 leti, ugodno pro-
dam. Tel. 713-831.
JUGO 45 AX, letnik 88, prodam za
50.000,00 din; reg. do 1/90, Zu-
pane, Veselova 10, Celje, tel. 38-
841.
JUGO 45, star 4 mesece in jugo 55,
star 11 mesecev, ugodno pro-
dam. Tel. 26-230.
FIAT 850, letnik 82, popolnoma ob-
novljen, prodam. Inf. po tel. 723-
557 po 16. uri ali 853-663.
101 za rezervne dele prodam. Tel.
770-172.
MZ ETZ 150, nov, ugodno prodam.
Vili Jevšenak, Črnoliška 21,
Šentjur.
OPEL kadet 1,3 SL, letnik 7/86,
ugodno prodam. Tel. (063) 741-
668, zvečer.
VISA Club 11 REX (Peugeotov
stroj), letnik 1984, reg. do dec.
1990, ugodno prodam. Tel. (063)
741-181, popoldan.
Z 126 PGL, letnik 89, prodam.
Ogled možen soboto popoldan
in nedeljo. Bukovžiak 16.
JUGO 60, star 2 meseca, prodam.
Tel. 723-673.
R 4, dobro ohranjen, prodam. Sta-
nislav Vrečar, Teharska 126,
Celje.
R 4 GTL, 7/89, prodam. Tel. 723-
204.
Z 101, letnik 77, reg. do julija 90,
poceni prodam. Dušan Lampret,
Strmec pri Vojniku 56.
R 4 GTL, letnik 1986, ugodno pro-
dam. Inf. od 7. do 15. ure na tel.
33-511/348.
KORSA swing 1,2 S, april 89, pro-
dam 25% ceneje; tel. 770-168.
Z 101, prevoženih 32.000 km, ka-
rambolirana školjka, prodam.
Tel. (063) 831-118.
FIAT 126 P, let. 1978, generalno
obnovljen, ugodno prodam. Kli-
čite vsak dan od 19. do 20, ure
na telefon 779-224.
ZASTAVO 101, let. 76, prodam.
Ogled zvečer. Franjo Obreza,
Pernovo 46, Žale.
VVARTBURG limuzina, letnik 88,
garažiran, prevoženih
14.000 km, prodam. Telefon 742-
328.
GOLF JGL, letnik oktober 81, pro-
dam. Ogled od petka popoldne
naprej, Robert Vrenko, Celje,
Maistrova 2.
Z126 PGL, letnik 88, prodam. Šem-
peter 136, Žlavs, dopoldan ali
zvečer.
R 4, star dve leti in pol, prodam.
Telefon 713-205 od 8. do 19. ure.
126 PGL, letnik 87/12, prodam. Te-
lefon 063 701-943.
Z 101, letnik 75/76, obnovljeno, re-
gistrirano do 25. 6., prodam.
Marjana Malgaj, Ulica franko-
lovskih žrtev 1 a, Celje.
KARAMBOLIRAN osebni avto
Yugo Florida prodam. Telefon
063 711-491.
V ZELO dobrem stanju prodam av-
to Škoda, star tri leta, prevože-
nih 23.000 km. Milan Vrečko, Bo-
letina 3, Ponikva.
DVA ZA ENEGA! YUGO 60 in KOM-
BI IMW zamenjam ali prodam.
Telefon 26-962.
FIAT 125 P, letnik 79, registriran
do junija 90, prodam. Tel. 29-
663.
Stroji
TRAKTOR Tomo Vinkovič 523, star
eno leto in pol, prodam. Franc
Škorjanec, Nezbiše 21, Pri-
stava/Mestinju.
SADILNIK za krompir SK 2 ugodno
prodam. Malo rabljen. Tel. 741-
740.
KNJIGOTISKARSKI stroj Miiller
B 3 cilinder prodam. Tel. (063)
714-105.
KOSILNICO sokol 145 puher SIP,
primerno za hribovite predele,
novo, ugodno prodam. 21-578.
TRAKTOR TV 732, star 4 leta, pro-
dam. Miha Hliš, Paneče 36, Rim-
ske Toplice. Tel. dopoldan 31-
559.
TRAKTOR Zetor 5245, 400 del, ur,
prodam. Tel. 891-177
SKOBELNI stroj, vajnik, za izdela-
vo opaža, ugodno prodam. Tel.
775-065.
OBRAČANIK za BCS in trosilec za
hlevski gnoj prodam. Jože Štor,
Kompole 46, Štore.
SUŠILNI stroj, nov, nerabljen, ma-
estral, ugodno prodam. Tel. 778-
040.
ŠIVALNI stroj Bagat Ruža, star
2 leti, malo rabljen, prodam. Tel.
723-250, od 12. do 14. ure.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 732, star
18 mesecev, prodam. Vrtačnik,
Lipa 34, Frankolovo.
ROKOVKOPAČ M, F, 50, A-C, do-
bro ohranjen, letnik 1977, pro-
dam. Jakob Ojsteršek, Brstnik
9, Laško.
KOSILNICO BCS in obračalnik taj-
fun 220 ugodno prodam. Tel.
748-176.
KIPER TAM T 12, tip 125, letnik 10/
89, prodam. V račun vzamem
kmetijske stroje, Janko Ahačič,
Gubno 16, Lesično.
MEŠALEC za beton 120 I in varilni
aparat varex prodam. Tel. dop.
28-611, pop. 32-661.^
RUŽO step, v kovčku, prodam za
5000,00 din. Marta Jošt, Verpete
14, Frankolovo.
OBRAČALNIK za TV 18 in plug za
motokultivator Gorenje Muta
prodam. Milena Zupane, Cesta
v Šmartno 7, Vojnik.
TRAKTOR guldner, 25 KM, pro-
dam. Vengust, Stopče 18, Gro-
belno.
SAMONAKLADALNO SIP 20 in
motor APN 6 ugodno prodam.
Franc Herček, Pristava pri Me-
stinju 43. Tel. (063) 823-229.
MOTORNO škropilnico 60 l-na ko-
lesu in priključno frezo za kulti-
vator 620, Mio standard honda,
prodam. Tel. (063) 741-345.
MALI TRAKTOR Gorenje, komuna-
lec s pripadajočim mulčerjem,
motor diesel, prodam. Telefon
748-159.
TRAKTOR Torpedo 40 KM pro-
dam. Telefon 785-291.
MIZARSKO KOMBINIRKO, manj-
šo, prodam. Igor Vojkovič,
Šmarjeta 16, telefon 38-557
zvečer.
ŠROTAR z luščilcem Lifam in kulti-
vator Batuje prodam. Telefon
063 740-245.
TRAKTOR URSUS C 35, s kabino,
nov, prodam za 76000,00 din
Tel. 721-466.
TRAKTOR FERGUSON prodam.
Martin Jug, Pepelno 18, Šmart-
no v Rožni dolino.
TRAKTOR IMT 539, skraj nov, pro-
dam. Telefon 063 748-132.
Stanovanja
GARSONIERO, 29 m^ Ulica Bratov
Vošnjak 10, prodam. Cena
30.000 DEM dinarske protivred-
nosti. Informacije Peter Kenda,
Ljubljanska 27, telefon dopol-
dan 33-112, 42-22.
posest
HIŠO v 4 fazi na lepi sončni legi
v okolici Žalca ugodno prodam.
Telefon 713-577.
GRADBENO PARCELO do 100 m^
na lepem sončnem kraju v bliži-
ni Celja ugodno prodam. Klicati
36-849 popoldan.
ZEMLJIŠČE, pašnik, približno dva-
tisoč m^, cena po dogovoru, pro-
dam. Telefon 701-387.
DVE VIKEND parceli na sončni le-
gi prodam. Anton Pečnik, Go-
tovlje 197.
35a zemlje s kletjo 9 x 5 m z vodo
in elektriko ob asfaltu na sončni
legi v Babni gori, prodam. Mari-
ja Kos, Loka pri Žusmu 93.
GRADBENO PARCELO prodam,
727 m^, voda, elektrika, asfalt.
Telefon 35-508.
VINOGRAD na sončni legi Tinske-
ga s kletjo prodam. Karolina
Bovha, Loka pri Žusmu, Zibika
27, telefon 747-124.
VIKEND na Paškem Kozjaku (kom-
fort) prodam. Telefon (063) 27-
368.
STARO hišo blizu Celja prodam.
Elica Drev, Slatina 14, Šmartno
ob Paki.
STARO hišo z vodo in elektriko
s 5070 m^ zemlje, 2 km od zdra-
vilišča Laškb, prodam. Informa-
cije Pavel Lešnik, Šempeter 184
d ali Branko Lešnik, Stanetova
5, Žalec.
ENOINPOLSTANOVANJSKO hišo
z vrtom v Celju, Cesta v Lokro-
vec 38 zamenjam za podobno
ali manjšo od Arciina do Glo-
boč, vštevši Strmec pri Vojniku.
Ogled možen vsak dan.
HIŠO v 4. fazi izgradnje prodam.
Ogled možen v nedeljo dopol-
dan. Jernej Fidler, Ljubečna 22
a, Škofja vas.
KMETIJO 5 ha, z gospodarskim
poslopjem, 7 km iz Žalca, v mir-
nem kraju, prodam; cena
700.000 din. ŠIFRA SONČNA
LEGA.
gradbeni material
BETONSKE PLOŠČE 40x40, tla-
kovce in fasadni kamen dobite
po ugodnih cenah. Trnovlje 99,
Celje.
oprema
TEMNORJAVO žametno sedežno
garnituro prodam. Tel. popol-
dan 37-350.
SEDEŽNO garnituro, kavč s fote-
ljema, ugodno prodam. Tel. 741-
788.
ŠIVALNI stroj. Ruža S, malo rab-
ljen, prodam. Tel. 741-237.
TROSED ter dva fotelja prodam.
Tel. 38-794.
KUHINJSKO mizo s stoli, divan in
notranja vrata 80/200 ugodno
prodam. Tel. 27-510.
KUHINJO Marles, rabljeno, viseči
elementi 120, 60, 50 cm, stoječi
elementi 120, 60, 120, cm (s po-
mivalnim koritom in vgradna
omara s hladilnikom), prodam.
Tel. 28-695.
SEDEŽNO garnituro, kavč, dva fo-
telja zelene brve, cena 6000,00
din, prodam. Tel. 29-732.
ŠTEDILNIK Gorenje 2-1-4, rjav,
hladilnik 120 I, zapakiran, pro-
dam ali menjam za vgradnega.
Prebil, Imeno 65, Podčetrtek.
KUHINJO s štedilnikom in hladilni-
kom ugodno prodam. Tel. 37-
927, pop.
akustični aparati
- glasbila
DVE LETI star ČB TV za 2500,00
din prodam. Tatjana Rodič, Ra-
deče, Titova 47.
OJAČEVALEC DAVOLI, kitaro ko-
pijo Džipson in akustično kitaro
Ibanes z magnetom prodam.
Telefon 744-261.
ČRNO BEL TV ISKRA ekran 37 cm,
star dve leti, ugodno prodam.
Ivan Veber, Trnovlje 125, Celje.
OZVOČENJE PA 202, 200-vatno,
prodam. Adolf Lenart, Ljubečna
12 a, Škofja vas.
DIATONIČNO harmoniko Melodi-
ja, nerabljeno, prodam. Infor-
macije na telefon 29-947.
PRENOSNI VIDEOREKORDER
z video kamero in nekaj dobro
posnetih VHS kaset prodam. In-
formacije 39-095.
COMMODORE 64, z joy stickom,
Eprumom in 40 kaset, cena
4000,00 din, prodam. Telefon
831-813.
Športni rekviziti
SMUČI, ohranjene, prodam. Mar-
jan Kostanjšek, Trebče 76,
63257 Podsreda.
ŠPORTNO kolo Rog - Luxus, na
5 prestav, malo rabljen, ugodno
prodam. Tel. 35-168.
Živali
KOZE prodam. Telefon 742-260,
popoldan.
KRAVO frizijko, staro 3 leta, pro-
dam. Jože Krizman, Trnovlje
110, Celje.
MLADO kozo, brejo, prodam. Ko-
sovelova 17, pri gasilskem do-
mu Cinkarne Celje - Dubravko
Mosorka.
KRAVO simentalko, brejo, 3 tele,
in bikca prodam. Brečko, Tre-
marje, telefon 25-794.
MLADO   kravo   prodam.   Franc
Komplet, Brezova 8, Šmartno
v Rožni dolini.
Posredniška prodaja:
avtomobilov, kmetijskih
strojev.
Agencija AKORD
Vrbno 23, Šentjur.
Tel. (063) 742-146, od 15.
do 18. ure, sobota od 11. do
16. ure.
ostalo
KOMBINIRAN otroški voziček R(
ki prodam. Tel. 26-360.
MERCEDES 1513 kiper, reg. do d
cembra, in traktor IMT 539, no
zelo ugodno prodam. Edi Šmi
Vezovje 13 a, Šentjur pri Celji
OPEKO kikinda, 2000 kom., pi
dam. Kličite po tel. 712-720, Hd
baršek.
GUMI voz 12 in 15 col in prikoHj
za prevoz živine prodam. Ša
lah, Platinovec 12, Grobelno.
SALONITKE nizko valjne, M
kom., prodam. Tel. 29-586.
KROMPIR igor zelo ugodno pro-
dam. Andrej Četina, Doberteši
vas 24, Šempeter.
KOSILNICO BČS, maio rabljena
petrolej benzin in traktorski aj
pov obračalnik prodam. Brun
šek, Proseniško 7, tel. 742-348.
MAŠKARADNE nove obleke z
otroke in odrasle prodam. Ta
(061) 266-940.
ZAMRZOVALNO omaro Gorenje I
otroško kolo Kekec prodan ;
Tel. 713-474, od 15 ure dalje    ;
SEDEŽNO kotno garnituro (dv<m
sed, kavč, kotni), staro 2 leti,
prodam za 8000,00 din in mot(N
avtomatik za 3500,00 din, staj
1,5 leta. Telefon 711-012, pl
oldan.
HIDROFOR, trifazni, v dobrem st»
nju, strešno cementno opeko
cena 0,20 din za kom., jermen
co za steiier 18 KS in naprav
za cepljenje drv (traktorsk(
prodam. Trebovc, Goričica ii
Šentjur pri Celju, tel. 741-756.
POROČNO obleko, številko 3&-4I
prodam. Informacije na telefo
741-011, popoldan.
TEHTNICO s krožno glavo, 50 k{
talno, prodam. Inkret, telefo
26-525.
VVARTBURG in barvni TV ugodn
prodam. Informacije vsak da
od 15. ure dalje. Gašpar, Ulic
VIII črnogorske brigade 5, Celj<
ŽIVICE jurko, šmarnica, izabeli
kvinton, telico simentako, si
vovko in jabolčnik prodam. L
puš, Zvodno 63, Celje (dostop i
Teharske ceste).
TRSNE sadike (živice) šmarnica i
izabela in novo vodno črpali)
z motorjem 380 V, tip VCV 50i
elektrokovina, 8. stopenjski
ugodno prodam. Zimšek, Krei
nike 1 nad Štorami. Ogled p*
poldan.
MIO STANDARD Osijek, stroj i
luščenje koruze, prodam. Bojai«
Hojnik, Matke 35, Prebold, tele-
fon 29-287.
IMALI OGLASI - INFORMACIJE
22. FEBRUAR 1990 - STRAN 23
BREZŽIČNI telefon dometa 4 km
prodam. Informacije telefon
737-504.
LAMEL PARKET hrast, rustik
30 m^ po 160 din prodam.
Informacije po 15. uri na telefon
714-731.
KOZOLEC v dobrem stanju pro-
dam. Milan Jezernik, Celje, Ce-
sta na Ostrožno 39.
PRIKOLICO za osebni avto doma-
če izdelave, nosilnost 700 kg,
prodam. Telefon 721-001.
TRAKTOR TOMO VINKOVtČ 420
s prikolico plug in brano pro-
dam. Telefon 701-730, po-
poldan.
R 4, letnik 79, in elektromotor 22
KW prodam. Telefon 713-893
zvečer.
SLADKO SENO prodam. Zim&ek,
Pečovnik.
NOV ŠTEDILNIK na trdo gorivo,
desni Toby, peč za centrano,
malo rabljeno in raztezno poso-
do prodam. Julka Koleno, Hom-
ce 12, Rečica ob Savinji.
VRSTNI red za Samaro prodam.
Tel. 779-378.
NOVO jakno iz polarne Isice, št.
44, prodam za 7.000,00 din. Ihf.
tel. dop. 21-352, pop. 35-215.
VRSTNI red za P 126, dobava
v kratkem, ter Yugo Koral 55,
star 13 mesece, prodam. Srečko
Gradišnik, Tevče 31/a, Laško.
HLADILNIK s 50 I skrinjo, 10% ce-
neje, možno na kredit in rabljen
avtomatik nujno prodam. Leoni-
da Vodovnik, Kasaze 28, Pe-
trovce.
LADA 1300 S, 1987, 23.000 km, di-
nltrol, garažiran, za 72.000,00
din, prodam. Kajne, Kašova vas
10, Vojnik, 35-451/41, do 15. ure.
OIANO 6, let. 79, reg. do sept. in
elektronik 90, reg., let. 81 ter
motor z menjalnikom in več dru-
gih delov za zastavo 750 pro-
dam. Jože Mlakar, Gorica pri
Slivnici 17, Slivnica, tel. 745-294.
VEČJO količino vina prodam. Inf.
po tel. 785-222, po 18. uri.
KOSILNICO ali motokultivator Mu-
ta, malo rabljena, acme motor,
prodam. Gornja vas 5, 63231
Grobelno.
Opeko za zidavo in železna vrata
za garažo prodam. Anton Lajlar,
Dobrova 14, Celje.
Motorno koio atx 50 m motor-
no kolo avtomatik prodam. Tel.
(063) 776-682, popoldan.
2 101, 1976. letnik, reg. julija 90,
prodam za 11.000 din ter dva
radiatorja Emoterm 970/10-21
členov in 600/10-18 členov, 20%
ceneje. Juh Ernest, Otemna 4,
Šmartno v R. D.
''OCENI PRODAM rabljeno pohi-
štvo: spalnico z jogiji, kavč, mi-
I Zo za jedilnico z osmimi stoli,
i pralni stroj, preprogo. Informa-
cije na telefon 741-452.
^ALONITKE prodam 25% ceneje.
Telefon 36-403, popoldan.
^ENO in jabolčnik prodam. Prevol-
nik, Cesta v Laško 12, Celje.
^^MENSKI krompir igor prodam.
Prislan, Poljče 2, Braslovče.
PRIKOLICO za osebni avto in pri-
kolico za motokultivator pro-
dam. Jurkošek, Griže 124.
126 P, letnik 87 oktober, in nekaj
novih rezervnih delov prodam.
Informacije od 18. do 21. ure te-
lefon 28-709.
Z 750, letnik 79, za 800 DEM din.
prot. in nova vhodna hrastova
vrata 20% ceneje prodam. Tele-
fon 853-321 int. 339 Jelen do 16.
ure 713-278 zvečer.
TRGOVINO, prodaja na drobno,
sadje, zelenjava, v Libojah pro-
dam. Nenad Spasič, Kasaze
111.
NOV MOLZNI stroj IMP Alfa Laval,
stabilno kosilnico BCS bencin-
petrolej, avto Škoda 120 L, nere-
gistriran, v voznem stanju, pro-
dam. Janez Strniša, Dobove 20,
Ponikva.
SEMENSKI krompir igor prodam.
Franc Rotar, Kapla 17, Tabor.
GUME best, 5 kom., 135 x 13, pro-
dam. Tel. 723-204.
ELEKTRIČNI štedilnik, 2 plin
-t- 4 elektrika, kijperschbusch
peč, zamrzovalno skrinjo, 4-
taktno kosilnico, bencinsko,
prodam. Tel. 39-760.
BMW 320 poceni prodam ali zame-
nam in ind. šivalni stroj za usnje
adler in tekstima. Tel 711-563.
RABLJENO žensko kolo in kolo
poni ugodno prodam. Inf. na te-
lefon 25-063, po 15. uri.
MOTOR tomos ATX 50, star 2 leti,
prodam ali zamenjam za avto-
matika in kiper prikolico, novo,
4,5 t, prodam za 30.000 din.
Slavko Brili, Cesta v Debro 9,
Laško.
GOLF diesel, let. 1980, in MZ ETZ
250, let. 1987, in telico, 400 kg,
ugodno prodam. Vinko Jelene,
Trobni dot 46, Breze pri Celju.
OTROŠKO postelieo z jogijem, ši-
valni stroj, nožni pogon, rablje-
na sobna vrata, prodam. Tele-
fon 24-068.
BRAKO prikolico prodam ali me-
njam za APN 6, betonsko opeko
ali drugo protivredost. Tel. 27-
281.
LASULJO ugodno prodam. Inf. po
telefonu 32-692.
AVTOMATIK, letnik 70, in novo
krožno žago Iskra 20% ceneje
prodam. Vlado Germovšek, La-
ško, Na Pristavi 27.
KOSILNICO BSC benein-petrolej,
kiper prikolico Tehnostroj, trak-
torski obračalnik SIP, puhalnik
Tajfun, frezo Batuje 135 cm,
molzni stroj Vitreks, nov, ugod-
no prodam. Ivan Ulaga, Cesta
v Debro 3, Laško.
BRAKO PRIKOLICO, staro 6 let, in
travnik v Trnovljah, velikosti
57 a, prodam. Telefon 063 35-
927.
KUPIM
KOSILNICO BCS ali Laverda ku-
pim. Alojz Mikola, Pristava 17,
Šmarje pri Jelšah
PLETILNI STROJ kupim. Pokličite
na telefon 24-218, popoldan.
PARCELO v Laškem ali okolici ku-
pim. Šifra: LAŠKO-OKOLICA.
GRADBENO PARCELO nad 2000
m' velikosti, lahko s staro hišo,
kupim. Marija-mlajša Grobin,
Spodnje Negonje 31 a, 63250
Rogaška Slatina.
KNJIGO MARIJE JURIČ-ZAGOR-
KE »Skrivnost krvavega mostu«
prvi del in drugi kupim. Narat,
Celje, Prešernova 6.
SUHE Smrekove plohe ter rabljen
elektromotor 4 KW, 2800 obra-
tov, 3 faze, kupim. Telefon 770-
034.
ZAPOSLITEV
SAMSKO dekle. 22-24, z izpitom
B kategorije ima možnost lepe-
ga zaslužka. Samo resne po-
nudbe od šifro LAHEK ZA-
SLUŽEK.
ČISTILKO za čiščenje gost. lokala
honorarno zaposlimo za 4 ure.
Tel. 32-956.
RAČUNOVODSKE storitve za po-
djetja prevzamem. Šifra, EKO-
NOMIST.
STROJNIKA za določen čas za ba-
ger in buldožer sprejmem. Tel.
36-927.
ZASTOPNIKE za prodajo eksklu-
zivnih izdelkov vabimo k sode-
lovanju. Inf. (063) 34-891, po 16.
uri.
AKVIZITERKE za prodajo prizna-
nega artikla iščem. Tel. 701-421,
po 19. uri.
VARILCA COj za delo v tujini išče-
mo. Tel. 35-031.
INŠTRUKTORKO na domu za ple-
tilni stroj PFAFF 6000 in preva-
jalca za skripte iz nemščine
v slovenščino iščem. Plačam
dobro. Inf. tel. dop. 711-408/343.
AVTOKLEPARJA zaposlim. Mar-
jan Beltram, Leveč 30, tel. 26-
210.
VARSTVO NA domu za 2-letnega
sina iščem. Dobro plačilo. Klica-
ti na telefon (doma) 28-258,
(služba) 29-680.
PRIJAZNO in sposobno osebo za
prodajo in delno vodenje trgovi-
ne-boutiqe zapolim. OD po do-
govoru. Ponudbe pod Zane-
sljiva.
ZAPOSLIM KV avtokleparja. Pogoj
odslužen vojaški rok. Telefon
063 31-844.
AVTOMEHANIK išče zaposlitev.
Šifra: AVTOMEHANIK.
IŠČEM ČISTILKO 2X tedensko in
pomoč za delo na vrtu. Informa-
cije 063 27-717; 23-24. 2.90 od
10. do 13. ure.
INVALIDINJA išče mlajšo upoko-
jenko, samsko, za manjšo nego
in pomoč v gospodinjstvu. Mož-
nost bivanja na morju in potova-
nja. Telefon 213-89.
Zaposlim KV peka z delovnimi iz-
kušnjami. Edi Peternel, Prebold
91 a, telefon 723-026.
DEKLE nujno išče zaposlitev v do-
poldanskem času. Šifra:
ŠTUDIJ.
STANOVANJA
GARSONIERO ali enosobno sta-
novanje v Celju ali okolici vza-
me v najem dipl. ing. el. Ponud-
be pod šifro: TARREGA.
MENJAM enosobno centralno
ogrevano stanovanje za trosob-
ne brez centralne kurjave. Infor-
macije Trubarjeva 26/stanova-
nje 8.
SOBO in kopalnico oddam za po-
moč v gospodinjstvu. Tel. 33-
218.
ZAMENJAM dvosobno stanovanje
v Gotovljah (poceni stanarina)
za enako ali manjše v Celju. In-
formacije 31-511 (72 dopoldan
ali Mirna pot 2a, Celje.
DVODOBNO stanovanje (75) v Be-
ogradu zamenjam za podobno
Celju. Telefon 011-754-835.
TROSOBNO stanovanje, brez cen-
tralne kurjave v centru mesta
zamenjam za dve manjši. Šifra
TAKOJ.
GARSONJERO (17 m'') zamenjam
za enosobno stanovanje kjerko-
li v Celju. Marija Jagodic, Koc-
bekova 5, Celje.
SOBO, kuhinjo, vežo v Dobrni od-
dam upokojenki ali družini, ki
gradi hišo; inf. po telefonu (062)
815-685, po 14. uri.
STANOVANJE išče mlad par brez
otrok. Ponudbe od šifro PO-
ŠTENA.
RAZNO
USPEŠNO pHagam vse vrste ke-
ramičnih oblog. Rafko Žaler,
Ljubečna 52 d, 63211 Škofja
vas.
V Laškem ali Celju iščem hišo ali
stanovanje v najem. Šifra: GRA-
DITELJ.
KOMPLET POSESTVO z gospo-
darskim poslopjem dam v na-
jem. Prednost imajo zdomci. Mi-
lan Rebevšek, Kapla 53, 63304
Tat>or, Savinjska dolina.
VLOŽIM Manjšo vsoto denarja
v obrt z možnostjo honorarne
zaposlitve. Informacije telefon
39-095.
NUDIM informacije o možnosti za-
poslitve v tujini vsak dan od 8.
do 10. ure. Telefon (0601) 51-
218.
NUDIM knjigovodske usluge za
vse vrste pravnih oseb občin
Žalec, Celje, T. Velenje, Mozirje.
Šifra: KNJIGOVODSTVO.
VARSTVO za enoletno hči iščem.
Šifra SONČEK.
VSA keramična dela uspešno
opravljam. Tel. 35-566, zvečer.
STANOVANJE ali manjšo hišo na-
jamem v Celju ali širši okolici.
Telefon 25-980.
LOKAL ali primeren prostor, lahko
kletni, najamem. Telefon 25-
980.
KRAVO, jalovo, menjam za mleka-
rico. Ivan Lubej, Trnovlje n. h.
VEČJO garažo vzamem v najem,
Celje ali okolica. Telefon 25-736
zvečer.
STAREJŠO hišo oddam v najem.
Ponudbe pod šifro: PREBOLD.
ROLETE IN ŽALUZIJE v več bar-
vah izdelujemo, montiramo. Te-
lefon 24-296.
NA MATURANTSKEM plesu 17. 2.
90 v hali Golovec sem izgubila
zlato brošo s kamelijo, ki je ču-
stven spomin. Najditelja prosim
naj jo vrne za visoko nagrado
na Postajo Milice Celje.
NOVO NA TRŽIŠČU! Podjetje za
polaganje gips plošč, toplotnih
in zvočnih izolacij, vseh ostalih
oblog ter izdelavo predelnih
sten po nemških standardih za
novogradnje in adaptcije. Tele-
fon 741-249.
ODDAMO lokal 38 m' in skladišče
40 m' v Vinskem vrhu. Informa-
cije 061-453-585.
DOBAVA in montaža satelitskih
anten sistem Amstrad. Cena
z montažo 8750,00 din, garanci-
ja pol leta. Montiramo in nastav-
ljamo tudi ostale TV antene. In-
formacije na telefon 770-038 od
15. do 16. ure vsak dan razen
nedelje.
VV »ZARJA« CELJE
Zagajškova 8
objavlja
po sklepu sveta VVO z dne 5. 2. 1990
JAVNO LICITACIJO
rabljenih osnovnih sredstev, ki bo dne 28. 2. 1990 ob
10. uri v Zagajškovi 8.
naziv osnovnega sredstva izklicna cena
avto Zastava furgon, letnik 1985 20.000,00 din
električna prekucna ponev
90 I (letnik 1978, 1 leto
rabljena) Kovinostroj Grosuplje 25.000,00 din
Ogled je mogoč v Zagajškovi 8, vsak delovni dan od
6.-14. ure.
Polog licitacije v višini 10% od izklicne cene vplačaj-
te istega dne do 9. ure pri blagajni VVO Zarja, Zagaj-
škova 8.
Izlicitirano blago je treba plačati in prevzeti v 8 dneh.
V ceni ni vračunan prometni davek.
LJUBLJANSKA BANKA
SPLOŠNA BANKA CELJE d. d.,
CELJE
razpisuje
v skladu s Statutom Ljubljanske banke - Splošne
banke Celje d. d., Celje
dela in naloge
dveh pomočnikov direktorja
Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d. d., Celje
za naslednji področji:
- poslovanje s prebivalstvom, stanovanjsko in ko-
munalno gospodarstvo, kadrovske in splošne posle
ter materialni razvoj banke in tajništvo banke;
- planiranje v banki, politiko dohodka banke, raču-
novodstvo, notranjo kontrolo, organizacijo in tehno-
logijo dela ter EOP.
Od kandidatov pričakujemo, da imajo visoko oziro-
ma višjo strokovno izobrazbo ter ustrezne delovne
izkušnje, ki potrjujejo, da imajo strokovne, organiza-
cijske in druge poslovne sposobnosti za opravljanje
razpisanih del in nalog. Izpolnjevati morajo tudi dru-
ge pogoje, ki jih predpisuje zakon oziroma drugi
predpisi. Poleg navedenega morajo kandidati pred-
ložiti tudi predlog realizacije razvojnega programa
Ljubljanske banke - Splošne banke Celje d. d., Celje.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih
pogojev pošljite v 8. dneh od dneva objave razpisa
na naslov: Ljubljanska banka - Splošna banka Celje
d. d., Celje, Vodnikova 2.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30. do 14.30. ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer
pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in v Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je za celo
občino na veterinarski postaji Laško, telefon: 731-485. V pri-
meru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo
pustite pri vratarju Pivovarne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski
postaji: 751-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
zjutraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob
koncu tedna in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 25. februarja bo dežural dipl. vet. Drago
Zagožen, telefon 840-112, od 26. februarja dalje pa dipl. vet. Mar-
jan Lešnik, telefon 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizi-
rano dežurstvo. Od jutri, 23. februarja dalje pa bo dežural dipl.
vet. Franc Kovač, telefon: 741-243. i
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje.
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjela Agrež. Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko. Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo. Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 7 dinarjev. Mesečna naročnina je
27 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 600 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik, Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
24. STRAN - 22. FEBRUAR 1990
KR0NIKA
S pestjo nad
dvomesečnega sina
Osupljivo dejanje, ki je v očeh koli-
kor toliko treznega človeka lahko le
rezultat zmračenega uma, se je zgodilo
12. februarja letos nekje na Celjskem.
Oče se je s pestjo lotil svojega dvome-
sečnega otroka, ki je še vedno v kritič-
nem stanju v ljubljanskem Univerzi-
tetnem kliničnem centru.
Zgodilo se je okoli pol desete ure zve-
čer, koje dojenčkov oče vneto spremljal
televizijski program, mati pa je bila v so-
sednjem prostoru pri starejšem otroku.
Dojenček se je nenadoma prekucnil
z mize na okoli 30 centimetrov nižjo
oblazinjeno klop. Pri tem padcu se mu
ni zgodilo nič hudega, je pa začel glasno
jokati. Oče je vzel otroka v naročje in ga
poskušal utišati, po nekaj minutah pa ga
je položil na mizo in ga v jezi enkrat ali
dvakrat udaril s pestjo, nato pa še nekaj-
krat s plosko roko. Otrok je nehal jokati,
pričel pa je hropsti, v obraz je ves pomo-
drel. Ko je oče to opazil, mu je z umet-
nim dihanjem in polivanjem z vodo nu-
dil prvo pomoč, potem pa je poklical
zdravnika. Ta je ugotovil poškodbe na
glavi in takoj odredil prevoz v Ljub-
ljano.
To, kar smo zapisah, je izjavil oče
v preiskovalnem postopku na Temelj-
nem sodišču v Celju, namestnik javnega
tožilca pa nam je povedal, da zoper oče-
ta niso odredili pripora, ker se preiskava
še nadaljuje. Marsikaj bo namreč odvis-
no od izvedenca medicinske stroke. Oče
je v preiskavi navedel, da seje lani jese-
ni poškodoval po glavi in daje od takrat
dalje vzkipljiv in razdražljiv, medicin-
ske dokumentacije o tem pa ni predlo-
žil. Še vedno je v bolniškem staležu.
Tudi dokumentacija o otrokovem zdrav-
stvenem stanju oziroma poškodbi še ni
prispela iz Ljubljane.
Zgodba, ob kateri človeku zavre kri,
a je navkljub vsemu treba opozoriti, da
so za kakršno koli sodbo ali obsodbo
pristojni zgolj sodniki.
MARJELA AGREŽ
Tleče in goreče malomarnosti
čim se pokaže sonce in po-
suši trava, že se začenja po-
mladansko čiščenje, na vrto-
vih in travnikih. Žal se ta
opravila pogosto končajo
z gasilsko akcijo in veliko
škodo na zasebnem in družbe-
nem premoženju.
Na ta problem resno opozar-
jajo v Zavodu za požarno, reše-
valno in tehnično službo Celje
ter v občinskem požarnem in-
špektoratu. Zlasti opozarjajo
na prepoved kurjenja povsod
tam, kjer bi le-to lahko pome-
nilo nevarnost za vse vrste ob-
jektov ter za gozdne površine.
Zato priporočajo kmetoval-
cem, naj bodo pri požiganju
suhih travišč zelo previdni in
naj naenkrat zažgejo le manjše
površine, pripravijo pa naj tudi
priročna sredstva za gašenje.
Ekologi dodajajo da takšni po-
žari rušijo naravno ravnotežje
in uničujejo živalski zarod
v gnezdih, pa tudi osušeno
rastlinje težko prenese visoke
temperature ognja. Da so to-
vrstna pomladanska očiščeval-
na opravila bolj škodljiva kot
koristna, vedo povedati tudi
kmetijski strokovnjaki. Razlo-
gov za preveliko zažigalno vne-
mo torej ni. In ker se začenja
tudi sezona izletov v naravo, se
veča nevarnost požarov zaradi
odvrženih cigaretnih ogorkov
in podobnih malomarnosti, ki
jim botruje takšna ali drugač-
na neosveščenost izletnikov.
Cigaretni ogorek
Odvrženi cigaretni ogorek je
v sredo. 14. februarja, zanetil
požar na travniku, ki je last
Marije Matehč iz Vojnika. Su-
ha trava je v hipu zagorela, ve-
ter pa je zanesel ogenj tudi do
bližnjega manjšega smrekove-
ga nasada. Požar so ukrotili ga-
silci prostovoljnega društva iz
Vojnika.
Tega dne je zagorelo tudi
v Sedražu, na kombiniranem
gospodarskem poslopju Eve
Kvas. Zgorel je objekt v izmeri
dobrih 200 kvadratnih metrov,
3 tone koruze, mlatilnica za
pšenico, več drugih kmetijskih
strojev s priključki ter 3 nakla-
dalke slame. Živino so, na sre-
čo rešili, vprašanje pa je, s čim
jo bodo hranili. Na travniško
pašo še lep čas ne bo računati.
Na Upravi za notranje zadevf
že zbirajo podatke o vzroki
požara, ki so ga pogasili gasile
iz Laškega ter bližnji sosedje
Škode je za okoli 250 tisoč di
narjev.
Ogenj z blazine na
poliištvo
Ko je 92-letni podnajemnU
Franc P. minuli torek zapustil
svojo sobo v objektu župnij,
skega urada v Grižah, je poza.
bil izvleči vtikač električne
blazine, s katero se je ogreval
Ker je bila blazina dotrajana, je
začela tleti, vnela se je odeja,
ogenj pa se je razširil po vsem
prostoru in stenah. Prihiteli so
gasilci iz Žalca, in rešili, kar se
je rešiti dalo. Škode je bilo za
okoli 3 tisoč dinarjev.
M. A,
Vladarji pozabljajo na
obljube, ljudstvo pa
obljub ne pozabi
(G. Mazzini 1805-1872)
NOČNE
CVETKE
• Imamo društva za zašči-
to živali, naše nočne cvetke
pa pravijo, da bi še kako po-
trebovali institucijo, ki bi zaš-
čitila naše otroke. Uradne in
za to pristojne službe so, kot
kaže, slabo učinkovite. Nasi-
lja nad našimi otroki je vse
več.
• V ponedeljek zvečer, se
je po telefonu oglasil plah
glasek iz Ulice Frankolov-
skih žrtev 12 a. Da oče doma
razgraja, je povedal. Ko so
prišli miličniki, so ga umirili,
opozorilo je zaleglo. Pa ne za
dolgo. Oče je po odhodu mi-
ličnikov nadaljeval v svojem
slogu, zjutraj je spet zazvonil
telefon in spet isti otroški
glas. Natreskani Miodrag M.
je moral v miličniški avtomo-
bil, pa še pred sodnikom za
prekrške bo moral odgovar-
jati za svoja dejanja.
• Da v Prešernovi ulici
v Celju leži na tleh neka žen-
ska, so dobili miličniki infor-
macijo in poziv na pomoč.
Tam so res našli Barbaro S. iz
Golovca 1. Poklicali so zdrav-
nika, ki je ugotovil, da je žen-
ska kar pri zdravju in da ni
poškodovana. Že čez nekaj
minut je bila doma, pa še za-
stonj prevoz je imela.
• Spet otroški glas onkraj
žice. Da oče pijan pretepa
mater, so miličniki slišali
znano in prepogosto pesem.
Na »licu mesta« pa je bilo sli-
šati veliko grdega govorjenja,
zmerjanja. S tem sta oba, oče
in mati, kršila javni red in
mir, za medsebojne žalitve pa
bosta morala vložiti vsak svo-
jo tožbo na sodišču.
• Nekdo iz Skaletove ulice
v Celju je v petek ponoči spo-
ročil, da tam leži pijan moški.
Človek bi lahko še zmrznil!
Kasneje se je ugotovilo, da
gre za bližnjega soseda Mira-
na M., ki so ga kar njegovi
svojci odvlekli na toplo.
• V četrtek ponoči so ime-
li v bifeju RŠC Golovca spet
težave z zapiranjem vrat. To
dejanje so jim hoteli prepre-
čiti trije večno žejni mladeni-
či, ki niso kazali prav nobene-
ga domotožja. Bife jim je
uspelo zapreti šele po priho-
du miličnikov, ki so za naj-
glasnejšega pivca, Marjana
O., podali predlog za obisk
pri sodniku za prekrške.
• Kako je prišel neznan
moški v delovne prostore
Cinkarne, nam ni znano. Ve-
mo le to, da je nepovabljeni
gost v petek nadlegoval žen-
ske pri delu. Janeza B. iz Tr- j
bovelj so uspeli odstraniti
miličniki, o korajži moških
Cinkarnarjev pa lahko le ugi-
bamo. Tudi Janez bo šel
k sodniku za prekrške.
M. A.
IziiUe taline
v ponedeljek, 12. februarja
je prišlo do izlitja taline iz elek-
tropeči I. v jeklarni Železarne
Štore.
Do izlitja je prišlo pri prebit-
ju taline iz peči v žlindrni coni,
ko je bila ponvica že priprav-
ljena za vlivanje. Pri preboju je
talina prežgala del električne
napeljave, peči pa niso mogli
postaviti v ustrezni položaj,
s čimer bi preprečili iztekanje
taline. Iz odprtine, ki je nasta-
la, je izteklo okoli 10 ton taline,
materialne škode pa je za 10
tisoč dinarjev.
Budnost miličnika
v civilni obleki
Dva neznanca sta v četrtek
popoldne v blagovnici Boč
v Rogaški Slatini vzela s police
video rekorder in odšla, ne da
bi počakala na račun in ga po-
ravnala. Smola pa je hotela, da
se je v tistem času v tej proda-
jalni mudil miličnik v civilu
Vinko Stojnšek iz oddelka mi-
lice v Rogaški Slatini. Postal je
pozoren na možaka, ki je nekaj
tlačil pod svoj plašč. Sel je za
neznancema, ki pa sta takoj
opazila, da nekaj ni v redu. Pri-
čela sta teči, po nekaj metrih
pa je video rekorder padel na
tla. Miličnik je ugotovil, da gre
za Mirsada Mrkiča iz Ljublja-
ne, spremljal pa ga je Jelenko
Vasic, prav tako Ljubljančan.
Brkič je moral k preiskovalne-
mu sodniku, pri tem opravilu
pa se je izkazalo, da je bila že
pred tem za njim odrejena tira-
lica. Zmikavt je moral v pripor.
Pavla le ob denar In
ob nakit
v petek med 15. in 18. uro se
je neznanec pritihotapil v pro-
stor za osebje restavracije Na-
ma v Titovem Velenju. Odtiho-
tapil pa se je z žensko usnjeno
torbico, v kateri je bilo 2500
dinarjev gotovine, zlati uhani
in osebni dokumenti na ime
Brusnjak.
Neurle in razdejanje na Celjskem
Močan veter in deževje, ki je zajelo naše območje v noči
od četrtka na petek, je v nekaterih občinah povzročilo kar
precej škode.
Najhujše je bilo na območju občine Velenje, kjer je
v Šoštanju razkrilo streho tamkajšnje tovarne usnja,
v občini Laško pa je veter dvigoval in raznašal izolacijski
material v tovarni TIM. Nevihto pa so »okusili« tudi v žal-
ski občini. Kmetu Maksu Brunšku iz Lovč je neurje podi-
ralo smreke, Antonu Ramšaku iz Podkraja pa je odneslo
streho na novi hiši.
Maks Brunšek po razdejanju v svojem gozdu.
Foto: LOJZE OJSTERSEK
Ukradel veliko
nakita
v času od 10. do 13. februarja
je neznanec na nepojasnjeni
način prišel v stanovanje Ivan-
ke K. Na Okopih 2. Iz stanova-
nja v prvem nadstropju oziro-
ma iz regala v dnevni sobi, je
ukradel najrazhčnejši zlat in
srebrn nakit, od prstanov, ogr-
lic, uhana do zapestnic in po-
dobnih lepotnih pripomočkov.
S tem je Ivanko oškodoval za
20 tisočakov.
93 POROČA
Celjski poklicni gasilci so
imeli ta teden največ težav z le-
pim vremenom. Ko se sonce
pokaže, trava in dračje posuši,
zavihajo kmetje in vrtičkaiji
svoje rokave in začnejo cediti
travniške in druge podobne
površine. Ko vso »nesnago«
vkup spravijo, zakurijo ogenj,
ki pa je v vetrovnem vremenu
zelo muhast. Kar dvakrat se je
zgodilo, da seje spomladansko
čiščenje sprevrglo v gašenje
ognja: enkrat na igrišču AD
Kladivar in drugič na travniku
ob Dečkovi cesti.
Novice 1900
Na Dunaju potegnili so te dni iz Dunava mladeniča
in devojko, ki sta bila skupe zvezana. Takoj je bilo
jasno, da seje tu izvršil samomor dveh zaljubljencev,
ki sta se hotela združiti na onem svetu, ker se na tem
nista mogla. Pri njem so našli neko ljubezensko pismo,
iz katerega se je stvar še bolj razvidela. Policijska
poizvedovanja so dokazala, daje samomorilec dvajset-
letni mesarski pomočnik Julij G., samomorilka pa
devetnajst letna Avgusta B. Povod samomoru je bila
prevelika mladost obeh, ki nista mogla pričakati, da se
vzameta. Zakon bi bil mej njima kedaj utegnil biti
srečen, ker G. je bil jako soliden človek. V hranilnici je
imel 900 gld, katere je imel od neke dediščine. Živel je
trezno, nikdar ni ostal čez deseto uro v gostilni.
Mati nesrečne Avguste B. je raznašalka časopisov;
včasih ji je tudi Avgusta pomagala liste raznašati, sicer
pa si je služila kruh s šivanjem čevljev. Mati je hčeri
prepovedala govoriti s fantom. Hči je trpela. Julij je
postal žalosten. Verjetno sta se ljubimca dogovorila, da
si poiščeta skupen grob v valovih sinjega Dunava.
PROMETNE NESREČE
Mopedist po levi
v nesrečo
v torek, 13. februarja, je voz-
nik kolesa z motorjem, 19-letni
Kristjan T. iz Celja vozil iz celj-
skega mestnega središča po
Kersnikovi ulici do križišča
z Uhco Moše Pijade. Ker je bila
pred križiščem strnjena kolo-
na vozil, jih je prehiteval po
levi strani vozišča in zapeljal
na pas, kije namenjen vozilom
iz nasprotne smeri. Po tem pa-
su je pripeljala voznica oseb-
nega avtomobila Tatjana G. iz
Celja. Trčenje je bilo neizbež-
no. Kristjana je vrglo po voziš-
ču; huje ranjenega so pripeljali
v celjsko bolnišnico.
Nepravilno
prečkanle
v torek popoldne seje pripe-
tila prometna nesreča na magi-
stralni cesti v Šmarju. Iz Mesti-
nja proti Šmarju je vozil oseb-
ni avto Miodrag Vlaovič iz Ce-
lja. Ko je v koloni vozil skozi
naselje Šmarje, je pred delov-
no organizacijo Ikom nenado-
ma z leve strani, izven prehoda
za pešce, prečkal cesto 78-letni
pešec Janez Kajba iz Doma
upokojencev v Šmarju. Vla-
ovič je pešca zadel z levo boč-
no stranjo avtomobila, tako da
gaje odbilo na vozišče in so ga
huje ranjenega prepeljali
v Celje.
Nesreča na prehodu
za pešce
Voznik osebnega avtomobi-
la Peter Jeraj iz Vojnika je
v sredo, 14. februarja, popold-
ne vozil iz smeri Teharje proti
središču Celja. V križišču z De-
lavsko ulico je na prehodu
prečkal cesto 64-letni Avguštin
Jurčak iz Trnovelj, ob sebi pa
potiskal kolo. Voznik Jeraj je
hitro zavrl, da bi preprečil ne-
srečo, a je kljub temu trčil
v peščevo kolo. Pešca je zbil
po cestišču, hudo poškodova-
nega so pripeljali v bolnišnico.
Smrtna žrtev
minulega tedna
v soboto zvečer se je v kraju
Obrežje pri Radečah pripetila
huda prometna nezgoda, zara-
di katere je usahnilo človeško
življenje.
Voznik osebnega avtomobi-
la Milan Knez iz Celja je vozil
iz smeri Zidani most proti Ra-
dečam. V kraju Obrežje je z le-
ve strani na označenem preho-
du za pešce prečkal vozišče 61-
letni pešec Avgust Udrih iz
Podkraja pri Hrastniku. Voz-
nik Knez ni uspel ustaviti in je
zadel pešca, ki ga je vrglo se-
dem metrov naprej po vozišču.
Obležal je s hudimi telesnimi
poškodbami, zaradi katerih je
še istega dne v bolnišnici umrl.
Z dvorišča naravnosi
na cestišče )
Prometna nezgoda s hujšimi
telesnimi poškodbami voznika
se je pripetila na lokalni cesti
v Spodnjem Grušovju pri Slo-
venskih Konjicah.
Voznik kolesa z motorjem
Franc Prebil iz Gorice je
v Spodnjem Grušovju zapeljal
z dvorišča stanovanjske hiše
naravnost na lokalno cesto, ni
da bi se prepričal, če je le-a
prosta. V tem trenutku je z ll
ve strani, iz smeri Jernej, pm
peljal voznik osebnega avtOJ
mobila Jože Rak iz Tepanja, ki
kljub zaviranju trčenja ni
gel preprečiti.
Z avtom zadel
83-letnega pešca
v soboto zvečer je iz PristJ
ve proti Kristan vrhu vozil
osebni avtomobil Franc Str-
nad iz Kristan vrha. Pri križiš-
ču z makadamsko cesto za
Hanjsko je nenadoma z desne
strani prečkal cesto pešec Mar-
tin Jeranko iz Hanjskega. Voz-
nik Strnad ga je zbil po voziš-
ču. Težko poškodovanega
starčka so prepeljali v celjsk(^
bolnišnico. 1
Devetletni Matjaž
v bolnišnico
Da je bila minula sobota črn
dan v prometu, govori tudi ne-
sreča, ki se je pripetila ob U
uri na magistralni cesti Šeir
peter-Celje.
, Iz smeri Latkova vas je pro
Žalcu vozil osebni avtomob
Iztok Dolinšek iz Celja. Pri oc
cepu za Podlog v naselju Senc
peter je na prehodu za pešc
z desne strani prečkal cesto p<
šec Ivan Terglav iz Žalca, ki j
ob sebi potiskal kolo in n
njem 9-letnega sina Matjaža'
Kljub zaviranju je voznik Do-
Unšek zadel kolo, pri čemer je
fantka vrglo s sedeža na cesto,
kjer je obležal hudo telesno po-
škodovan.
Čelno trčenje
v soboto popoldne je iz sme-
ri Grobelno proti Šentjurju vo-
zila osebni avtomobil 20-letna
Nataša G. iz Šentjurja. Ko je
v Bezovju zapeljala v blagi des-
ni nepregledni ovinek, je pre-
vozila neprekinjeno črto in vo-
zila po levi strani cestišča
V tem času je iz nasprotne stra-
ni pravilno po desni strani pri-
peljal voznik osebnega avto-
mobila Maksimilijan Kovač iz
Vojnika. Prišlo je do čelnega
trčenja. Voznica Nataša G. in
njen sopotnik Branko sta bila
v tej nesreči hudo poškodova-
na, voznik Kovač in njegov so-
potnik Franc Škrablin iz
Šmarja pa lažje.
M. A