s v IZDAJA ZA GOKI^KO IN BENEČIJO Italija pripravljala na vojno, je hotela ustvariti tudi pri žitaricah avtarkijo. Zato ni nič pomenilo, če je bilo italijansko žito dražje kot drugod v svetu in če so morali Italijani plačevati kruh po visokih cenah. Italijanska cena žita je tudi danes višja kot svetovna ker v Italiji pač ni tako ugodnih prirodriih pogojev, kot šo v žitorodnih predelih Kanade. Amerike, Madžarske, Jugoslavije in drugih dežel. Po vojnj je po Mussolinijevih tradicijah ostal položaj v bistvu ne-izpremenjen. Italijanska vlada sicer ne vodi več «žitne borbe«, na lihem pa pod pritiskom veleposestnikov še vedno zagovarja princip avtarkije. Zato je tudi postavila izredno visoko carino na žitarice, ki znaša 50 odst. na uvozne cene. Trst je do sedaj kupoval kruh po ameriški, to je po svetovni ceni in je bil zaradi tega kruh v Trstu cenejši kot v Italiji, Zaradi dejanskega prehoda oblasti iz rok ZVU na agente rimske vlade, pa bo moral Trst kupovati izključno italijansko žito po povprečni italijanski ceni. Za enkrat prebivalstvo ne bc čutilo te bistvene spremembe, ker je Zavezniški vojaški upravi uspelo s pomočjo milijonov iz tržaškega proračuna obdržati umetno dosedajo ceno kruha neizpremeftjenc. \ Kakšno politiko pa bodo vodili novi upravitelji, ki naj bi po londonskem sporazumu zasedli večino vodilnih mest v tržaški upravi? Vsa povojna leta zagovarja iredentistični tisk razširitev vsega, kar je italijanske na Tržaškem ozemlju. Iredentisti hočejo, da bi veljali v Trstu vsi italijanski zakoni, italijanski upravni način ter tudi italijanska gospodarska politika. Torej mora,, po iredentistični logiki, veljati v Trstu tudi italijanska cena kruha, ki pa je znatno višja odi dosedanje tržaške, ker italijanska vlada troši le malenkostne vsote za vzdrževanje politične cene kruha. Prva, zelo očitna blagodat londonskega sporazuma je že na vidiku! Žito pa bi lahko Trst kupoval tudi drugod, ne da bi rabil ameriške dolarje ali kat e-ro koli pomoč niti da bi moral trošiti milijone iz svojega proračuna. V žitorodnih predelih Jugoslavije so ob žetvi prodajali žito po okoli 2-500 dinarjev za stot. Italijanska notranja cena se pa. suče okoli 7.500 lir za stot. Ce ne bi bilo nesmiselne carine, bi Trst lahko kupoval jugoslovansko žito po 5.000 lir za stot. Carina pa dvigne ceno na italijansko raven. Na ta način bi prišli Tržačani do cene. nega kruha brez zapravljanja milijonov. Pa to še ne bi bile vse korist; takšne trgovske zamenjave. Trst ne bi rabil za plačevanje tega žita dolarjev ali lir, lahko bi ga poplačal s proizvodi svojih tovarn. Jugoslovanska, ladjedelniška. industrija rabi ladijske motorje, ladijsko opremo in vrsto drugih izdelkov,ki bi jih lahko tržaška industrija na osnovi take kompenzacije dobavljala Jugoslaviji. Taka gospodarska politika bi koristila predvsem Trstu, ker bi zagotovila tržaški industriji prepotrebna naročila. Žito je le tipičen primer. Kar smo zapisali zanj, lahko trdimo za vse ostale proizvode, ki jih Trst kupuje in prodaja: Sladkor je v Italiji dvakrat dražji kot drugod. Uvozna carina, k} dosega 105 o ds:., pa onemogoča neitaltjansko konkurenco. Dražji so vsi proizvodi, od prehrane do obutve. Pa od rud za ILVO in železu ter pločevine za ladjedelniška industrijo. Veliko večino teh proizvodov bi lahko Trst kupoval v zalednih državah in drugod na svetovnem tržišču, t. j. tam, kjer bj bilo to ugodno. V zameno pa bi pošiljal svoje odlične ladje, stroje in drugo. Taka za Trst koristna gospodarska politika pa seveda ne gre v račun italijanski vladi, katera bo po priholu izmešetar-jenih 21 funkcionarjev v še večji meri kradla iz žepov tržaškega prebivalstva ogromne milijarde lir, ki bi nam ostale, če ne bi morali celo najele-mehtarnejših življenjskih pr trebščin kupovati v Italiji ali Pa preko nje. Največja ironija pa je pri vsem tem dejstvo, da se rimska vlada ni n jem j tržaški agenti pri tem hvalijo, da se rimska vlada in njeni milijarde, medtem ko jih v resnici krade. Ze bežen pogled na obračun ZVU cone A za drugo polletje 1951 in na proračun za drugo polovico 1952 (o katerem smo pred dnevi poročali) nam pokaže, da se je finančno stanje Trsta poslabšalo. Deficit je narasel za 2,7 milijard lir, ker so se zvišali izdatki, ne da bi v odgovarjajoči meri pora-stli dohodki. To nepričakovano poslabšanje tržaškega položaja predstavlja direktno posledico rezultatov londonskega sporazuma. Poglejmo samo, kateri izdatki so se tako zelo povečali, da je celotni proračun skočil z že običajnih 20 na dobrih 21 milijard lir. Povečali so se predvsem redni izdatki, to je stroški za administrativni aparat in slične stvari. Ker se plače osebju niso bistveno zvišale, lahko iz tega sklepamo, da nameravajo novi rimski upraviitelji še napihniti že tako nabuhel administrativni aparat Trsta. Pa tudi izredni izdatki so dokaj narastli. Med njimi imamo mnogo upravičenih, potrebnih stroškov. Tako bodo uporabili milijardo lir za gradnjo stanovanj, 200 milijonov za rekvalifikacijo delavcev, 200 milijonov za zgraditev železniške proge med ftfar-tovini polji in Zavljami itd. Seveda pa imamo tudi popolnoma neopravičeno vsote tako 100 milijonov za gradnjo stanovanj namenjenih ezulom. V tej kategoriji pa imamo tudi čisto novo neupravičeno postavko: iz tržaškega proračuna bodo porabili 550 milijonov lir za vzdrževanje politične cene kruha. Do nedavnega je Trst nabavljal žito v Ameriki ift ga plačeval z dolarji iz fonda EPP, v tekočem polletju pa bo Trst navezan izključno na italijansko žito. Italija mora žito sama uvažati. Sama pa vseeno pridela precej žita. Takrat, ko se je Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 24. junija 1952 Koroški Slovenci in avstrijski šovinisti SPREJEM DR. KARLA GRUBERJA PRI MARŠALU TITU NA BRIONIH je poudaril maršal Tito - Dr. Gruber je ugotovil, da je dosežen pomemben napredek v ureditvi prijateljskih odnosov z njegovim osebnim stikom z maršalom Titom-Beograjski komentarji o podrobnostih dosedanjih razgovorov Odgovor zunanjega ministrstva ZDA na proteste jugoslovanskih Amerikancev proti sklepom londonske konference Danes bo priredil dr. Gruber tiskovno konferenco drugim navzočim duhovnikom, z izobčenjem iz katoliške cerkve. če se ne bodo ponašali sovražno proti ljudski oblasti v coni B. Zato je že več delovnih kolektivov poslalo resolucije župniku Dagriju, v katerih se zahteva, naj prekine vsako zvezo s škofom Santi-nom in naj se ponaša vsaj lojalno do ljudskih oblasti in naj prav tako lojalno izvršuje svoje verske funkcije. Don Dagri pa ni poslušal poziva delavcev, temveč je izzivalno in sovražno odgovoril na njihov poziv s tem, da je poslal škofu Santinu pismo, v katerem mu je ponovil svojo prisego zvestobe in podrejenosti in tako dokazal, da sprejema povelja tržaškega škofa in da namerava nadaljevati ljudski oblasti sovražno delovanje. Zato je razumljivo o-gorčenje delavcev, ki po svojih delegacijah odločno zahtevajo, naj organi ljudske oblasti podvzamejo odločne ukrepe proti donu Dagriju. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Danes do. poldne ob 11.30. uri je maršal Tito sprejel na Brionih avstrijskega zunanjega ministra dr. Karla Gruberja v spremstvu avstrijskega poslanika v Beo. gradu dr. Brauniasa. V razgovorih. ki so trajali do 13. ure so med drugim sodelovali na. mestnik zunanjega ministra Veljko Vlahovič, pomočnik zunanjega ministra Leo Mates in jugoslovanski poslanik na Dunaju Viktor Repič. Po konferenci je maršal Tito priredil gostom kosilo, katerega so se poleg omenjenih osebnosti ude. ležili tudi funkcionarji avstrijskega zunanjega ministrstva Schleinitz. dr Wilford in prvi tajnik avstrijskega poslaništva v Beogradu Tursky. Po kosilu so si gostje ogledali Brione. Na svečani večerji pa je mar. šal Tito pozdravil avstrijske goste in izrazil prepričanje, da bo obisk dr. Gruberja pripomogel, «da se odstranijo neka. teri ne posebno pomembni e-lementi, ki bi lahko ovirali še večjo poglobitev sodelovanja in prijateljskih odnosov« ter poudaril, da Jugoslavija želi, «da se v bodoče še bolj odloč. no pristopi na pot medsebojnega sodelovanja«. ((Jugoslavija želi — je poudaril maršal Tito — čim boljše odnose in tesno sodelovanje, gospodarsko, kulturno in politično, s sosedno republiko Avstrijo. Mi smo mnenja, da je tako sodelovanje neobhodno potrebno in koristno za obe državi v vsakem pogledu, a še posebno v pogledu materialne izmenjave«. Maršal Tito je končno po. udaril, da Jugoslavija razume težave današnjega položaja Avstrije v zvezi z mirovno pogodbo in izrazil upanje, da se bo Avstrija čim prej rešila teh težav ter dr. Gruberju zagotovil, da bo Jugoslavija podprla Avstrijo moralno in politično v vseh pogledih. Odgovarjajoč maršalu Titu se je dr. Gruber zahvalil za to zagotovilo in poudaril, da je njegov osebni stik z maršalom Titom velike vrednosti za raz. voj jugoslovansko . avstrijskih odnosov in izrazil upanje, da se bodo ti odnosi razvijali odslej še hitreje na trdni podlagi. Dr. Gruber je ugotovil, da je dosežen pomembni napredek v ureditvi jugoslovansko-avstrij. skih prijateljskih odnosov, ki so neobhodno potrebni in ki bodo brez dvoma prispevali k še večji poglobitvi. O dosedanjih razgovorih ŠTEVILNA VAZNA VPRAŠANJA na dnevnem redu londonskih razgovorov nistrov. V Parizu poudarjajo v zvezi s tristranskimi razgovori različnost ameriškega ter franco. skega in angleškega stališča glavnem vprašanju, t. ]. o Nemčiji ter o odnosih med Zahodom in Vzhodom. Priporni, nja se, da bi Acheson hotel, naj bo morebitna konferenca štirih odvisna od izida preiskave o pogojih za izvedbo volitev v vsej Nemčiji, Eden in Schu. man pa bi želela, naj bi konferenca bila tudi prej. Znatno bo na sklepe vplivalo poročilo a-meriškega poslanika v Moskvi Kennana, ki je prižel včeraj v London Glede ameriškega stališča se poudarja dalje vpliv, ki bi ga znal imeti na Acheso. na tudi potek ameriške volilne kampanje. Hkrati pripominjajo nekateri, da sedanja časopisna in radijska kampanja v Sovjetski zvezi prav gotovo ne bo pripomogla k pomirjenju. Adenauer je dopisniku lista «Salzburger Nachrichten« izjavil, da ni optimist glede seda. njega položaja. Ameriški vi. soki komisar Mac Cloy mu je sporočil, da namerava ame. riški kongres začeti proučevanje bonnskih dogovorov še pred poletnimi počitnicami; po njegovem mnenju pa «ne bo Francija gotovo podvzela nobenega koraka, dokler ne pride do razjasnitve v Nemčiji, in to je razumljivo«. Nato je Adenauer očital nem. škim socialnim demokratom, da «prehajajo polagoma z opozicije k obstrukcionizmu«. Iz Pariza je danes prišel v Bueckeburg general Ridgway, zato da pregleda zavezniške čete v Zahodni Nemčiji. Nje. gov obisk v Nemčiji bo trajal tri dni. Jutri in pojutrišnjem bo obiskal francosko in ameriško področje v Nemčiji. Zahodni visoki komisarji so danes poslali sovjetskemu po. veljniku Cujkovu pismo, s katerim poudarjajo pravico zahodnih vojaških patrulj, da krožijo po avtomobilski cesti, ki veže Berlin z Zahodno Nem. čijo. Ameriški senatni zunanjepolitični odbor je danes odobril bonnske dogovore. Odobril pa je hkrati dodatek, ki naj zajamči, da se oblast Trumana, ki jo ima glede pošiljanja čet v tujino, ne bo razširila. MALI KOVA OBSTRUKCIJA na sejah Varnostnega sveta FAŠISTIČNE ZLOCINCE IZPUŠČAJO, BENEŠKE SLOVENCE PA PREGANJAJO DUNAJ, 23. — Danes se je na Dunaju začel proces proti dvema visokima funkcionarjema, dodeljenima avstrijskemu državnemu arhivu, ki sta izročila Rusom važne diplomatske dokumente. Razen tega sta ukradla številne zlate in srebrne pečate s starih dokumentov. v Londonu LONDON, 23. — Danes se je v zunanjem ministrstvu nadaljevala konferenca dvanajstih angleških diplomatskih predstavnikov na Srednjem vzhodu. Po zanesljivih vesteh je bila današnja seja posvečena gospodarskim in socialnim vprašanjem in vprašanju arabskih beguncev ter odnosom med arabskimi državami in Izraelom. Konferenca, ki se je začela v četrtek, se bo zaključila jutri popoldne. Ni izključeno, da bo zaključni seji prisostvoval tudi ameriški zunanji minister Dean Acheson. Pozneje se bo Acheson razgovarjal z Edenom o položaju na Srednjem vzhodu. je zaradi prepovedi ZyU...» In I zato je dr. Franz ((uporabil re. ciproc iteto». Neki naš pregovor pravi: Za drage denarje bi ga kupil, če ga ne bi poznal. Tistega dr. Franza namreč, ki ga vprašamo, kako bi postopal, če bi imel v rokah namesto fašistič. nega golobradca Venierja, katerega koli slovenskega človeka. Vsekakor odslej lahko po. nevno rečemo, da ni Italija samo pribežališče grešnikov, temveč tudi pribežališče fašističnih zločincev. In to ne samo starih, temveč tudi nevih. Medtem pa iz Beneške Slovenije prihajajo skoraj vsak dan vesti, ki govorijo, kako si italijanske oblasti z vsemi sredstvi prizadevajo greniti življenje beneških Slovencev. Najznačilnejša sta dva do. godka, ki goverrita o razmerah v Črnem vrhu in v Viskorši. V slovenski vasi Cmi vrh so se pripravljali na ženitev Marije Cencič, pri čemer so domači fantje po stan slovenski navadi hoteli z nevestinega doma odpeljati ((balo« s skrinjo. Mladina je prepevala slovenske pesmi, kar pa ni bilo všeč italijanskim finančnim organom, ki so obkolili nevestino hišo ter prepovedali nadaljnji potek ženitovanjškegn obreda. Pri tem so tudi areti, rali Emilia Cenciča, ki je brez hujšega namena zapustil hišo, ki so jo obkolili italijanski finančni organi. V Viskorši, malem naselju Kamahtske doline, so italijanske lokalne oblasti začele preganjati domače trgovčiče s tem, da jim predpisujejo ve-like denarne globe z izgovorom, da so se prekršili proti raznim uredbam. Tako so a-globili v Viskorši štiri osebe, ker pred svojo trgovinico ni. so iziobesile napisa, da prodajajo tudi semensko jedilno olje. Da gre za očitno šikano, ni treba posebej poudarjati, saj je znano, da v manjših krajih trgovci ne izobešajo seznama, kaj trgovina prodaja. O teh primerih preganjanja slovenskega življa v Beneški Sloveniji je obširno pisalo tu. di glasilo beneških Slovencev «Matajur», štirinajstdnevnik, ki izhaja v Vidmu. prokurator, ki zopet ni nihče I drugi kot znameniti dr. Franz, to je tist, ki pripravlja proces proti partizanom slovenske beneške čete, ki naj bi bil po njegovih besedah, še večji od procesa v hucci proti garibal-dincem. eGiomale di Trieste» poudarja, da ((pravno aretacija ne bi mogla biti nepotrjena, tudi če pobeglega ni obsodila italijanska sodna oblast ■v Trstu«, temveč ga je obsodila «zavezniška sodna oblast, ki že precej časa ne sodeluje z italijansko oblastjo v smislu, da zaporna povelja, obsodbe in drugi ukrepi sodnega značaja... glede italijanskih državljanov, ki pobegnejo v tržaško cono, teh nalogov v tej coni civilna policija ne izvršu. Nedeljski »Giornale di Trieste# zmagoslavno poroča, da je iz tržaških zaporov pobegli ((študente triestino« Mario Venier, ki je vsej tržaški javnosti znan iz procesa pred vojaškim sodiščem, pred katerim se je moral zagovarjati v zvezi s številnimi bombnimi atentati na ustanove Osvobodilne fronte in tudi na sedež ZVU, ter je bil za to tudi obsojen, na 5 let zapora ker so pri njem našli orožje, da je bil torej ta «siudenite» v Vidmu aretiran in da so ga takoj po aretaciji izpustili na svobodo čeprav je tržaška policija zahtevala njegovo izročitev kot je navada Za vsakega zločinsa. Nalog za Venierovo izpustitev je izdal videmski državni OTTAWA, 23. —- Avstralski mnistrski predsednik Menzies je včeraj prišel z letalom iz Washingtona v Ottawo. TEL AVIV, 23. — Štirje izraelski vojaki so bili ubiti, ker so nanje streljali pripadniki arabske legije v bližini Bet Iksa, 7 kilometrov vzhodno od Jeruzalema. Tudi v bližini Tulkarma, severno od Tel Aviva, je bil ubit častnik izraelske policije, ko je skupina, arabske legije streljala s strojnico. 24. junija 1952 Poročilo o obračooo za leto 1950 kaže, da je liifa v Gorici četrtina šolarjev slovenska V šolskem letu 1949-50 je obiskovalo slovenske šole 1.098 učencev in dijakov - Italijanskim šovinistom so slovenske šole napoti «ORICA' 23- — Po sprejemu I da bi lahko bistveno vplivalo občinskega proračuna za leto1— • -■ vpuval° Dar55, torek 24. junija Janez. Krst. Janislav Sonce vzide ob 4.16 in zatone od 19.59. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 5.48 in zatone ob 21.44 Jutri, sreda 25. junija Viljem. Grlica 1952, katerega bodo predhodno poslali še v odobritev prefektu-ri> bo pri|la na vrsto razprava o obračunu za leto 1950. Občinskim svetovalcem je odbor že poslal 21 strani obsegajoče poročilo, ki ga je župan izgotovil 27. maja letos. Poročilo obravnava posamezne panoge občinskega delovanja. Trenutno nas zanimajo pred. Vsem slovenske šole. Poročilo pravi, da je slovenske šele v šolskem letu 1949-50 obiskovalo 1.098 učencev in učenk, ki so bili po značaju šol razdeljeni takole: V srednje šole je hodilo 371 dijakov; v otroške vrtce 139 otrok; v osnovne šole pa 518 učencev. Slovenske šole so v tem času imele na razpolago 9 poslopij, 'sega skupaj pa 57 učnih prostorov. Medtem ko smo imeli na sle venskih šolah v šolskem letu 1949-50 1.098 učencev, so imeli na italijanskih šolah okol 4.000 učencev. To pomeni, da smo imeli Siovenci v predlanskem šolskem letu četrtino vseh šolarjev in dijakov. Zupanovo poročilo odnosno listi, ki je pisal, šolske stvari za navedeno poročilo, je skušal zmanjšati pomen števila učen-ecv v tem šolskem letu in je navedel nesmiselno trditev, da so v tem številu všteti tudi dijaki, ki stanujejo zunaj naše pokrajine, ker v Italiji ni drug. je slovenskih šol kot samo na Goriškem. Ni naša krivda če moraj0 v opravičilo šovinistični oblastniki iskati vsemogoče «d'okaze», da bi zmanjšali učinek številčne moči slovenskega šolstva. Italijanske oblasti bi v sedmih povojnih letih že lahko dale tudi beneškim Slovencem šole v materinem jeziku. Zato pa zopet ni krivda na naši strani, če je slovensko učeča se mladina tako mečno obtežila tehtnico n4 svoji strani. Število dijakov in učencev iz videmske pokrajine, torej iz Beneške Slovenije in drugih cbčin gori-ške pokrajine ni tako veliko. na celotno število slovenskih učencev in dijakov goriške občine Vsi učenci, ki so polagali izpi-, te, so tudi izdelali. Med temi je dobila polovica tečajnikov najboljše rede. Vse to so doli o so samo izgovori, ki jih segli s strogo izbiro pri spre-: nekateri sovražniki Slovencev jemnih izpitih, saj so takrat v občinskem odboru. vlečejo na sprejeli samo eno tretjino kan-: an> da bi pred' italijansko jav- { didatov. Poleg tega pa so ime-nostjo in morda tudi v Rimu H tudi med šolskim letom vsa. j ka dva meseca manjše izpite; ves pouk pa je bil na splošno po- Posojilo sovodenjski občini SOVODNJE, 23, :— Prefektura je sovodenjski občinj odobrila milijon lir posojila. S tem denarjem bo občina plačala prevoz materiala v delovni center, ker v svoji blagajni ni imela dovolj denarja da bj to v času obstoja delovnega centra lahko storila. Preostali denar pa bo porabila za nujne u-pravne stroške na občini. «dokazali», da po teh številkah ni ocenjevati slovenskega prebivalstva na Goriškem in da nikakor «ne dosiega četrtine« kakor to kažejo računi s datki o številu učencev. Kot pod iz trte izvite nesmiselne izjave pa se je goriški žu. pan podpisal tudi pod besede, ki jih nahajamo v poročilu pod rubriko «ljudska vzgoja« in ki pravijo, da «bi bile italijanske šole danes popolnoma dovolj za goriško šolsko prebivalstvo«. To niso besede izrečene v prostem govoru, to so pisane besede in občinski odborniki z županom vred so polnopravne odgovorni zanje. Na zadnjih občinskih sejah so naše svetovalce pitali z vsemogočimi priimki, ker so se zavzemali za slovensko šolo. Iz županovega pisanja pa se vidi, da je slovenska šola v veliko večji nevarnosti in da sta se svetovalca Pavlin in Bratuž upravičeno borila zanjo. V bodoče bo treba proti šovinističnim poskusom o ukinitvi slovenskih šol postaviti še odločnejše ravnanje vseh slovenskih svetovalcev na goriškem gradu. Uspešen zaključek sirarskega tečaja zelo vesten. Med učenci, ki so uspešno končali šolo, je tudi Trušnjak Mario iz Grmeka, ki je dobil 38 točk. iffoite in Ptimoidlu dmmikl TežKoče Vrhovcev pri plačevanju zaostalih davkov Največji kmetje bodo morali plačati do 120.000 lir davka tflKi ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Otroci iz Trčmuna v Beneški Slovenije VRH, 23. — Vrh je po prejšnji upravni razdelitvi spadal, pod občino Opatje selo. Tam je bil sedež občine in tjakaj so vaščani nosili tudi svoje davke. Enako je bilo tudi z Dolom. Prebivalci Vrha od konca vojne oslje niso yeč plačevali davkov, ker sq bila povojna leta glede upravnega poslovanja precej neurejena in ker so Vrh priključili k novi občini Scvodnjam, ki je imela svoje ga komisarja. Po izvolitvi občinskega sovo-denjskega sveta in priključitvi Vrha so morali tudi Vrh podvreči splošnim zakonom in tudi plačevanju davka na zemljišče in dohodninskega davka. Ker pa povojna leta Vrhovci sploh še niso plačevali zemljiškega davka, so. jim sedaj prišle police, da bodo morali plačati tudi davek za prejšnja leta. Ker pa je prefektura odredila za lete 1951 100 cdstot. kov več davkov, bodo marsika. teri vrhovski kmetje s tem zelo prizadeti, saj bodo morali najbogatejši plačati tudi po 120.000 lir. Zaradi olajšave so določili, da bode da,vek lahko plačati v šestih obrokih v letošnjem letu. ZAKLJUČNE OCENE na slovenskih srednjih šolah v Gorici Pred kratkim se je končal v furlanski sirarski šoli, ki je prideljena kmetijski šoli Fal-con Vial v San Vito ob Tilmen-tu, 21. tečaj za sirarstvo, ki je kakor prejšnji, trajal 6 mesecev Tečaj se je začel 13. novembra 1951 in ga je obiskovalo 15 učencev, ki so jih izbrali izmed 4fj kandidatov, ki so položili sprejemni izpit. Skupno število učnih ur je znašalo 1549. Poučevali so: bakteriologijo, fiziko. kemijo, gospodarstvo, knjigovodstvo, zootehniko, teoretski pouk o sirarstvu, analizo sira. praktični pouk o sirarstvu. Poleg tegla so učenci s pridom obiskovali tečaj za molžo, ki so ga ustanovili na pobudo kmetijskega nadzorništva. Od 13. do 24. maja so delali praktične in analitične poskuse. 19. in 26. maja so bili pismeni izpiti za knjigovodstvo in sirarsko tehnologijo, 26. in 27. maja pa so bili ustmeni izpiti. Tečaj je imel velik uspeh. Na GIMNAZIJI - LICEJU so izdelali: IV. razr. gimn.: Beltram Lilijana, BRATINA LEA (odličnjakinja), Colja Josip, Paulin Kazimira, Rijavec Marija. Stigari Boris. Dijaki V. razr. gimn. polagajo sedaj sprejemni izpit v I. razr. liceja; izid tega izpita bo objavljen v prihodnji številki. I. razr. liceja: Blažič Oskar, Bratuž Andrej, Bregant Dimitrij, Erraco Franko. II. razr. liceja: Bregant Marjan, Cupin Konstantin. Dijaki III. razr. liceja bodo v prv; polovici julija polagali maturo: izid bo objavljen po končanem izpitu. Sini rtu a nesreča motorista iz Lornika Na UČITELJIŠČU so izdelali: I. razr.: Bednarik Amalija, Delpin Gabrijela, Logar Alojzija, Petroni Lavra, Polh Majda. Rojic Vanda, Štrukelj Franka. II. razr.: Boneta Ivanka. Cal-ligaris Antonija, FERLETIC MARIJA (odličnjakinja), Grau-nar Elda, Makuc Herminija, Mozetič Milena, Petejan Majda, Hvala Marija, Tomšič Vanda, Vižintin Ana. III. razr.: Bednarik Teodora, Benedetti Filibert, Gomišček j Marija, Jalen Majda, Jelen Jo-1 Na STROKOVNI SOLI žef, Lakovič Vekoslava, Novi J so izdelali: Lucija. Visintin Ana, Vončina I I. razr.: Beltram Lucijan, Ben-Sonja. I sa Jožef, Devetta Miroslav, Dor- Dijaki IV. razr. bodo v prvi j nik Klavdij, Durčik Božidar, polovici julija polagali maturo; | Florenin Ivan, Frandoli Jožef, izid bo objavljen po končanih izpitih. Na NI2JI SREDNJI SOLI so izdelali: I. razr.: Cernic Dušan, CER-NO VILJEM (odličnjak), Cu-letto Julijan, Komel Franko, Leban Sergij, Muženič Fidelij, Paulin Ivan, Sirca Franko, Sussi Emidij, Tul Idle, Visintin Emil, Berlot Silva, Ferletič Flavija, Frandolič Adorina, Gravner Ida, Marušič Elda, Mi-kulus Koštanca, Pacor Jožica, Paoletti Zlatka, Saksida Lejla, Šuligoj Tatjana. Tommasi Marija Mihaela. II. razr.: Bandi Danilo, BEDNARIK JOŽKO (odličnjak), Brauč Renat, Bregant Marko, Breganti Anton, Cotič Virgil, Culetto Marjan, Erzetič Kornelij, Jarc Jožef, Makuc Mirko, Sfiligoj Lionello-Savo, Stigari Branko, Tomasino Roman, Bru-mat Irene, BUDIHNA ANAMA- j RIJA (odličnjakinja), Canciani i Grendene Albert, Humar “Marij, Jarc Marij, Klavčič Leopold, Kodermaz Rikard, Fellegrini Roman, Peteani Marcel,. Pipan Jožef, Skarabot Darij, Tabaj Edvard, Tomažič Stanislav, Tomšič Venceslav, Vižintin Zlatko, Zorn Adolf, Zuri Ame-dej. Batistič Cirila, Braini Helena, Braini Malvina, Brisco Vojka, Castellan Pavel, Čebokli Italo, Cernetig Valentina, Černigoj Klavdija, Culetto Bruno, Del Medico Bruno, Ferllgoi Marij, Gulin Venceslav, Petejan Marija, Pivec Silvana, Princi Zofija, Pusnar Karla, Rutar Ferucij, Specogna Humbert, Tomšič Marija, Tureo Marija, Vizzutti Anamarija, Žižmond Lilijana, Sussj Angela. II. razr.: Ambrosi Ivan, Bele’ Franko, Belligoi Ermete, Cal-vetto Ivan, Cernic Ciril, Devetak Ernest, Ferligoi Bruno, Frandolič Arnald. Gergolet Ivan. Klanjšček Venceslav, GORICA, 23. — Oseminštiridesetletni Ivan Vizzutti iz Lečnika se je včeraj popoldne na nekem ovinku pri Koprivi ponesrečil z motornim kolesom. Vizzinija so sprejeli v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so ugotovili, da si je zlomil rebra na desni strani, ranil v desrto koleno in v glavo. V bol. nico so ga pripeljali z rešilnim avtom Zelenega križa. Njegovo stanje se je pa včeraj poslabšalo tako, d!a je podlegel hudim poškodbam. jjt Pri delu si je 16-letni Anton Primožič iz Pevn.e, ki je zapo- slen v neki steklarni, zlomil drugi prst na desni nogi. Pripeljali so ga v mestno bolnico, kjer se bo zdravil dva tedna. KINO VERDI. 17: «Ljudje prizanašajo«, S. Cochran in R. Roman. VITTORIA. 17: «Noč brez zvezd«, G. Nandin. CENTRALE. 17: ((Skrivnost kaznjenca«, D. de Fore in A. King. MODERNO. 17: Dekle s ceste«, L. Ferrida. ESTIVO. 21: «Noč in kraljestvo«. Vesti za trgovce GORICA, 23. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino obve. šča vse včlanjene firme, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta ,11 lahko ogledajo sledeče okrožnice: Uvoz 6000 ton riža s plačilom v dolarjih; uvoz surovih kož iz območja dolarja; uvoz 200 ton železa za varjenje; trgovinski sporazum med Italijo in Francijo z dne 18. decembra 1951; uvoz paradižnikov; določila medpokrajinskega odbora v prid italijanskim proizvo-dtorn; Obvestilo partizanom v videmski pokrajini Pokrajinski ANPI (Državna zveza italijanskih partizanov) sporoča vsem partizanom in svojcem padlih, da so podalj šali do 10. avgusta rok za vla ganje prošenj za podelitev vojnega križca. Vsi oni, ki bi še hoteli vložiti prošnjo, naj se zglasijo na sedežu Zveze, ki ima svoje prostore na Trgu XX. septembra 12. Naši možje, ki so se borili v osvobodilni vojni v partizanskih edinicah, in ki menijo, da imajo pravico do teg odlikovanja. naj se za stvar potegnejo, kajti prav je, da dobe za svoje zasluge tudi zadoščenje. V sredo. 25. junija I952 ob 21. uri gostovanje v SV. KRIŽU v društvu (na prostem) z Nušičevo komedijo V četrtek, 26. junija 1M2 ob 21, uri gostovanje v dvorani n* KONTOVELU z Ibsenovo dramo NORA Savina, Grudina Ivanka. Lav- j Lavrenčič Karel, Ovidoni Luci-renčič Ada, Lavrenčič Marija, j ?an. Rožič David, Tomšič Zdrav-Lgvpušček j kQl Zavadlav Stanislav, Bassa Nada. Boschin Ana. Carrara Nada, , Černigoj Germana, Ceseutti Lavrenčič Milena Ana, Lutman Eda, Pacori.ni Marjeta, Peric Jožica, Rijavec Marija, Sobani Štefanija. Dijaki III. razr, polagajo sedaj nižji tečajni izpit; izid tega izpita bo objavljen v prihodnji številki. Lucijana. Fajt Marcela. Grilj Grizelda, Jereb Sonja, Makuz Natalija, Marinig Pia.' Maurfč Vilma, Pelko Štefanija, Pulc Antonija, Sinicco Adalgisa. Ter-čič Hadrijana. Tommasi Ivana, Vidi Lidija. Zimic Doroteja. Dijaki ITI. rdzr. polagajo sedaj zaključni izpit; izid tega izpita bo javljen v prihodnji številki. iimm NASTOP OTROŠKE DRAMSKE DRUŽINE IZ ŠTANDREŽA Uprizoritev pravljične igre ^Desetnica Alenčica44 dosegla velik uspeh GLASBENA MATICA V TRSTU V. NASTOP GOJENCEV Glasbene šole bo v sredo 25. junija 1552 ob 20.30 uri v AVDITORIJU Poleg gojencev oddelka za klavir, violino« klarinet in solopetje nastopi šolski mladinski zbor in orkester, ki bo izvajal «Suito na narodne motive« skladatelja Ubalda Vrabca. Vabila se dobe v uradii Glasbene Matice v Ul. sv. Frančiška 22/1, med uradnimi urami. e A D E X IZLETI Z OBKUlEfifl ZBORA PtUlPURniBriA »KlJŠTM »DIJAŠKA MATIC/1“ Uspešno delovanje Jijaške Matice" v luni,sl sluvenshega dijaškega naraščaja Ustanovitev visoKošolsKega odbora. Ki bo razdeljeval podpore visoKošolcem - Izvoljen nov upravni odbor PREOBREMENJENOST TRAMVAJA ŠT. 6 zahteva v poletni sezoni nujne rešitve Podporno društvo ((Dijaška Matica« je imelo v nedeljo svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: Otvoritev; poročilo odbornikov; poročilo nadzornega odbora; spremembe društvenih pravil, oziroma povratek na stara pravila; volitev upravnega odbora, nadzorstva in razsodišča in slučajnosti. Delo ((Dijaške Matice« od zadnjega občnega zbora, ki je bil pred letom dni; je nazorno prikazala tajnica Cok Tončka, ki je poudarila da omenjeno društvo vedno bolj razvija svojo delavnost ter se je v pretekli poslovni dobi še bolj razširilo, med ljudstvom, kar je bilo najbolj razvidno zlasti v ((Tednu za našega dijaka«, ko so člani diuštva obiskali slovenske družine ter zbirali sredstva za vzdrževanje in podpiranje slovenskih dijakov in Dijaškega doma. Namen društva je. je poudarila Čokova, podpirati slovenske dijake materialno in moralno ter jih vzgajati k delu in samoodgovornosti in tega se je pri svojem delu odbor društva vedno tudi držal. Seveda je bila njegova naloga rešiti tudi vprašanje. kako povečati število članov ter s tem zvišati vsoto nabrane članarine in prostovoljnih prispevkov. Organiziral je zato od 4 do 11. novembra 1951 ((Teden za našega dijaka«, ki >e doživel res dober uspeh ter prinesel, društvu tudi denar, s katerim je lahko krilo stroške za vzdrževanje dijakov, za šolske potrebščine, za šolanje v Glasbeni šoli, za knjige, denarne podpore itd. Prikazala je nato še delovanje Dijaškega doma, v katerem stanujejo po večini učenci, ki jih vzdržuje delno ali popolnoma »Dijaška Matica«. Izjavila je, da je v preteklem letu zaprosilo precejšnje število dijakov in dijakinj za vstop v Dijaški dom; posebna komisija odbora «Dijaške Matice« je vse prošnje pregledala ter sprejela več novih gojencev, ki so v domu sta- novali, bilo je pa tudi precej takih, ki so se v domu učili, prejemali hrano, podporo za vožnjo in knjige. Uprava Dijaškega doma in vzgojitelji so bili v stalnih osebnih stikih s starši, s katerimi so ' na roditeljskih sestankih razpravljali o delu njihovih o-trok, o vzgoji ter jim dajali nasvete in navodila. 14 gojencev Dijaškega doma je obiskovalo tudi šolo Glasbene Matice v Trstu, kjer je pokazalo zadovoljiv uspeh in napredek. V Dijaškem domu so izvolili tudi odbor, ki je imel nalogo voditi notranje življenje gojencev. Mlajši učenci in dijaki, so imeli svoj pevski zbor, večji pa s0 sestavili tudi svoj orkester, ki je tudi že dobro deloval. Dijaški odbor je organiziral tudi dve šahovski skupini. ki sta imelj mesečne turnirje, za katere je vladalo med diiaštvom veliko zanimanje. Zanimali so se tudi za šport ter so imeli več nogometnih tekem z učenci drugih šol. Organizirali so tudi več predavanj, na katerih so predavali razni profesorji, pa tudi dijaki sami. Tako so imeli predavanja o slovenskem dijaku in šoli, o razvoju l‘,ska, o tem, kako je nastala gledališka umetnost, o nacionalni borbi slovenskega naroda. o slovenski literaturi itd. Odbor je organiziral tudi več diskusijskih večerov, ki so zelo dobro uspeli ter pokazali, da so primernejša oblika lcot predavanja, ker pripravijo dijake, da bolj živo sodelujejo. Gojenci so pripravili tudi domače prireditve, med katerimi tudi proslavo Franceta Prešerna, na kateri je odbor Dijaške Matice lazdelil najboljšim gojencem Prešernovo nagrado; nagrajenih je bilo 11 zunanjih in notranjih gojencev. Dijaška Matica je podpirala visokošolce s podporami v obliki brezobrestnega posojila, razen tega je vzdrževala 14 otrok beneških Slovencev, ki obisku- , jejo v Trstu osnovne, srednje in strokovne šole. Dijaška Matica je zaprosila Podporno društvo v Trstu, da sprejme v počitniške kolonije tudi višješolce, ki so potrebni spremembe zraka in okrepitve, kar je omenjene društvo tudi takoj ugodno rešilo. Sledilo je še blagajniško poročilo ter poročilo nadzornega odbora, nakar so prešli k 4. točki dnevnega reda, ki predvideva spremembe društvenih pravil, oziroma povratek na stara pravila, ki temeljijo v glavnem na onih ki so bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru iz leta 1923. Na temelju teh sprememb bo ustanovljen visokošolski zbor, kateremu bo novoizvoljen; upravni odbor izročil vsoto za podporo visokošol-cem, ki jo bo ta tudi sam razdeljeval. Visokošolski zbor bo to nalogo reševal samostojno ter se bodo lahko prizadeti obrnili na razsodišče le v primeru, da bi prišlo do nesporazuma. Pri volitvah novega upravnega odbora so bili izvoljeni naslednji člani: za predsednika Dijaške Matice je bil potrjen dr. Daneu Anton, podpredsednik prof. Kosovel, tajnica Cok Tončka. računovodja Bizjak Franc, blagajničarka Anda An-dolšek. referentka za propagando Ferjančič Neva, referentka za informacije Gorjup Nevenka. Izvoljeno je bilo nato še 7 od-bornkov ter 12 članov razsodišča. Sledila je diskusija o raznih točkah dnevneg reda. v kateri so obravnavali tudi vprašanje nagrajevanja dijakov. Nujnost občinske avtobusne zveze do Cirrljana s postajališčem v Čedasu NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Ptero z, Ko Trst še ni imel »najboljšega« župana in «najboljših» občinskih odbornikov in ko podjetje ACEGAT še ni bilo občinsko, prav gotovo ni bilo glede tramvajskega prometa toliko pritožb, kot jih je sedaj. Občinski odbornik Bonetti (ki bo tudi v novem občinskem svetu zastopal podjetje ACEGAT) pravi, da so laži in kie-teve, če mu kdo očita, da tramvajski promet zelo šepa vedno tudi pristavi, da se je sam prepričal o neresničnosti raznih pritožb ter da vse funkcionira v najlepšem redu. Zupan Bartoli mu te seveda rad verjame in je celo že večkrat izjavil, kako zelo se občina in občinski odbornik Bonetti trudita za izboljšanje tramvajskega prometa. Omenjena gospoda bi bilo treba vprašati, ali sta se mer-da vozila v zadnjem času s tramvajem št. «6» proti Bar-kovljam? Prav gotovo ne — si-cer bi bila videla in tudi občutila ogorčenje tržaških mater, ki so z otroci v riaročju čakale več kot pel ure na raznih tramvajskih postajah, da bi se pripeljale v kopališče ali pa nazaj v mesto. Vsi tramvaji so bili že tako polni, da jih vozač sploh ni ustanil. In tako so odhajali tramvaj za tramvajem — matere so pa z otrofti na pripekajočem soncu čakale in »blagoslavljale« podjetje ACEGAT in njegovo vodstvo. Zgodilo se je celo, da se je mati z otrokom postavila na srede tračnic, trdno odločena, da na ta način zaustavi tramvaj, ki bi sicer prav gotovo odbrzel mimo. Vse to se dogaja prav na tramvajski progi št. 6. ki bi morala v tem času najbolje de-lovati. Trst ima tako malo primernih kopališč da je pevsem De Colle, Ul. P. Revoltella 42! De- “*»<><« Pret»f- pangher, Ul. sv. Just 1, Pri Ma- 21 ,el Tržačanov kopat v Bar. donna del Mare, Largo Piave 2 kovlje. zjer sta sedaj dve ob-Zanettl, Ul. Mazzini 43. HarSba- črnski kopališči in kjer se lah-glia v Barkovljah in Nicoli v Sked- ko kopajo tudi izven kopališč nju imajo vedno nočno službo. | Najbolj naravnega in pravil- nega torej, da bi vedstvo ACEGAT postavila na fo progo več tramvajskih voz, ki bi lahko prepeljali potnike v Barkovlje, ali v mesto. Se nekaj več tramvajskih vozov bi moralo biti na vsak način, cb opoldanskih in večernih urah, ko je število kopalcev največje. Toda to ne velja le za progo št. «6» temveč tudi za druge proge, na katerih godrnja jo in preklinjajo' nesrečni potniki, ki se morajo v tej vroči, ni stiskati v prenatrpanih vozovih. Kot je znano, je bilo pred dnevi otvorjeno drugo občinske kopališče v Barkovljah, ki bo lahko sprejelo okrog 1000 kopalcev (novo kopališče je namenjeno le materam in o-trokom). Za popravljalna dela je občina potrošila približno 7 milijonov lir Tako imajo Barkovlje kar dve občinski kopališči, ki lahko sprejmeta skupno precejšnje število kopalcev. S tem v zvezi se pojavi še drugo vprašanje, ki bi ga tudi morale rešiti vodstvo ACEGAT. Tramvaj. ki vozi v Barkovlje. se ustavi zelo daleč od prvega občinskega kopališča «Cedas»; drugo, sedaj obnovljeno občinsko kopališče je od tega še bolj oddaljeno. Kopalci so u-pravičeno zahtevali, da bi bilo na razpolago kakšno prevozno sredstvo, ki bi jih pre-peljajo do omenjenih kopališč. Do sedaj je bilo vodstvo za vse te zahteve gluho; vprašamo ga — ali bi bil ’ res nemogoče rešiti ta problem na ta način, da bi se- poleg obstoječe privatne linije ustanovila še avtobusna proga ACEGAT, ki bi vozila proti Grljanu (katero tudi že tolike časa zaman zahtevamo) in katere prvo postajališče bi bilo I prav pred «Cedasom»?. Darovi in prispevki Družina Sancin Marce! lir 500 za Kulturni dom daruje V nedeljo 22. junija so nastopili v letnem gledališču štandreški otroci in nam prav lepo podali lepo pravljično igro v štirih dejanjih «Desetnica A\enčica». Se pri nobeni igri ni bilo toliko občinstva kakor pri tej, saj so povsod govorili že o tej pravljici in vse je mikalo spoznati ceio-ten potek zgodbe o Alenki in zlobni Kačurki «Desetnico Alenčico)) so igrali že lani v Trstu, kjer je doživela lep uspeh in zato so bili vsi zelo radovedni. Zato ni nič čudnega, če so bili že dobre dve uri pred začetkom vsi prvi sedeži razprodani. To nam dokazuje, kako si želijo naši ljudje slične prireditve in res je težko, da se mora vsa dejavnost osredotočiti v letnem gledališču v poletnih mesecih. Dajiilo Gorinšek iz Maribora je avtor te prijazne igre, v kateri se pozna, da ni v njo samo vložil trud, da bi ustvaril ne samo prijetno igro ampak obenem tudi vzgojno. Ne smemo pa nikdar misliti, da ni bila uprizoritev povezana s težavami, ker postaviti na oder take osebe kot so Kačurka, Zabko in Alenčica (da drugih ne omenimo) ni bilo lahko. Vendarle je imel režiser pri izbiri glavnih vlog. kakor se reče, posrečeno roko. Igra je potekula dobro in nemoteno, samo v prvem dejanju se je poznalo igralcem nekgliko naravne treme, ki pa je takoj izginila. Toda premori so bili malo predolgi, česar pa ne smemo njava odra ob koncu vsakega dejanja zahteva precej dela. posebno pri našem odru kjer se morajo ljudje boriti z raznimi težavami. Ko že govori mo o tem, naj omenimo, da je bila tudi pri tej igri kuliserija lepa in primerna in posebno je vsem ugajal zasneženi gozd v drugem dejanju, Nositeljica glavne vloge, mala Zlatka,, je vse naravnost o-Čarala, ko nam je tako prisrčno, prijetno in neprisiljeno pokazala desetnico, navezano na dom. dobro in ljubeznivo. V vseh štirih dejanjih je vsak njen nastop zbudil zanimanje in vsi so občudovali njeno naravno mimiko, njen neprisiljeni nastop in predvsem lepo in jasno izgovarjavo Tudi mati ob njeni strani je bila zelo dobra, posebno pa, ko joče po izgubljeni hčerkici in nasprotuje čarovnici. Kačurka «čarov-niča in padarican je odigrala svojo vlogo tako, da bi je bolje ne mogla Pokazala je kontrast med dobroto in hudobijo, bila je naravnost strašna, ko je grozila s smrtjo in čarala, hinavska in priliznjena, ko je šlo za njene koristi. Tudi nastop njenega vnuka Zabka nas je presenetil. Fant ima v sebi toliko humorja, da si je takoj pridobil simpatije gledalcev, tako da je bil vsak njegov nastop sprejet z glas g im sme hom. V igri so še nastopali; oče, Matjaž; Medved. Zajec in devet hčerk Igra teh je bila tudi dobra, priporočali pa bi očetu nekoliko bolj moški nastop, Matjažu pa nekoliko bolj glasno govorjenje Sedemnajst igralcev je nastopilo v tej igri. in tvorili so prijetno skupino. Igra sama pa je bila po zaslugi igralcev skozi in skozi napeta in čeravno je marsikateri izmed gledalcev bil utrujen, je pri. izvajanju pozabil na vse. Takih-.nastopov si želimo še več; zato upamo, da se bodo tudi druge dramske družine kaj kmalu spet oglasile. Vsem igralcem, režiserju, šepetalcu in scenografu pa iskreno čestitamo ob dosežnem uspehu Igro bodo ponovili v nedeljo dne ti. julija ob 20. uri. Priporočamo točnost, ker se bo igra začela točno ob osmih in bo trajala nekoliko manj. ker bodo odmori skrajšani S tem nastopom, ki je tretji v letošnji sezoni, so nam prav otroci pokazali, kaj tvse lahko naredimo tam. kjer je veselje in razumevanje za naše prosvetno delo Sovodenjska občina vložila prošoio za delovni center tJOVODNJE, 23. — Sovodenjska občinska uprava je tudi v pravkar zaključenem roku vložila prošnjo za dodelitev delovnega centra. Prošnjo je vložila pred zaključkom reka, ki je potekel 15. junija. V prešnji je navedeno, da bi delovni center trajal 4 mesece in da bi v njem zaposlili 62 oseb. Njegova glavna naloga bi bila dokončati cesto na Vrhu, ameriti, ker me-! lCateT° so za?eli s Prejšnjim de. lovnim centrom in jo tudi v dobri meri dokončali. Poleg tega pa bj počistili obcestne jarke vseh občinskih cest. Zelo upamo, da bodo odgovorni krogi ugodno sprejeli prošnjo sovodenjskega županstva in dodelili zaprošeni delovni center, ker bo z njim dobilo zaposlitev lepo število ljudi, ki sedaj .sploh nimajo zaposlitve. in ker bo dokončno rešeno tudi za Vrhovce eno najpomembnejših vprašanj poleg elektrike, in sicer vprašanje ceste, ki je za Vrhovce velikega pomena. jan, se je nenadoma v bližini vojašnice financarjev zaletel kolesom v d-bel kamen na cesti. Ker se je pri padcu le malo 'poškodoval jG krenil dn naj-biižje hiše, kjer so mu domači nudili prvo pomoč in nato se je odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovjli, da si je mrž pri padcu ranil zgornjo ustnice in brado ter odnesel še manjše poškodbe po ostalem telesu. Ozdravel bo v 7 dneh Tedenske nedeljske izlete priredi «Adri2-Express» pr*' čenši z 12 JULIJEM na Bled v Bohinj u Opatijo Odhod iz Trsta v soboto P°' poldne ;n povratek v nede-ljo zvečer. Prijave od 23- m. dalie pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5 b - Tel. 29243. IZLETI 13. JULIJA v Črni vrh v Bovec v Trento v Postoltisžfo jamo Vpisovanje od 23. do 28. ju' nija pri «Adria-Express»- Železov prah mu je ranil oko GORICA, 23. — 16-letni Ge-rardo Nutxin iz Ul. Blaserna 8 se je danes ponesrečil pri delu. Ko je Nunin kot običajne sedel pri svojem stroju in pilil neko krmilo, mu je prah šel v desno oko. Ostali delavci so Nuninu takoj pritekli na pomoč in poskrbeli za njegov prevoz v bolnico Brigata Pavia. Ker je bilo oko močno zateklo so ga pridržali v bolnici, kjer se bo moral zdraviti približno 5 dni. Pred poslopjem financarjev se mu je spotaknilo GORICA, 23. — Danes zjutraj se je 25-letni Pavletič Vin. ko iz Svetogcrske ulice 99 namenil po opravkih v Steverjan. Ko je Pavletič prišel v Stevet- PRIMORSKI F E S TIV A L V NEDELJO dne 29. junija 1952 priredi Osvobodilna fronta za Tržaško ozemlje velik množični izlet s posebnim vlakom in zasebnimi motornimi vozili v Ajdovščino n* Primor-ki festival. Prog rum fesli vu hi DOPOLDANSKI PROGRAM ; 1. Ob 9. uri pričetek manifestacije z mimohodom kulturnih skupin, fizkulturnikov «Partizanaii in JLA *er tržaških folkloristov in fizkulturnikov. 2. Ob 10. uri zbor nastopajočih združenih pevskih zb°' rov ter partizanskega zbora »Srečko Kosovel«. 3. Otvoritev razstave primorskega tiska. POPOLDANSKI PROGRAM ; 1. Ob 13. uri motorne dirke s sodelovanjem vseh motornih klubov iz Slovenije in Trsta. — Motodirke bodo progi Ajdovščina - Col - Vrhpolje - Vipava - Ajdovščina. Vpisnina znaša 13U din. Vpisovanje se zaključ' ob 12. uri 29. t. m. na startu (križišče ceste Vipava -Col v Ajdovščini). Tekmuje se v vseh kategorijah. 'z' vzemši prikolice. Nagrajeni bcd0 prvi trije iz vsake kategorije. Višino nagrad in ostale podrobnosti bom° javili naknadno. 2. Pokrajinska tekma lovcev v streljanju na iet*ve golobe. 3. Ob 15.30 množični fizkulturnj nastop s sodelovanjen* tržaške fizkulturne in folklorne skupine, sodeluje!0 fizkulturniki iz vse Slovenije. Nogometna tekma med Slovenije. dvema reprezentancama tl Po zaključku programa ljudsko rajanje. izletniki z vlakom plačajo 700 lir za vožnjo, potno dovoljenje in za značko, ki velja kot vstopnica na festiva • Otroci do 14. leta starosii plačajo 600 lir. - Vpisovanje se zaključi v torek 24. t. m. ob 12. uri. — Odhod vlaka bo v jutranjih urah 29. t. m., povratek istega dne zvečer Točno uro odhoda bomo javili kasneje. Prijave se sprc' jemajo na sedežih: I. okraj - Ul. R. Manna 29. vsak °an od 10. do 12. in od 16. do 19. ure; ii. in III- okraj • Corso Garibaldi 4/III. vsak dan od 16. do 19. ure; IV. okraj Ul. di Servola 56, vsak dan od 19. do 21. ure. — Vpisovanje za vasi zgoniške občine: v Briščikih pri Viktorju Miliču; v Gabrovcu pri ltustja; v Zgoniku (tudi za KoJU-drovco) na sedežu OF; v Malem Repnu pri Husel (hj*n* št. 26); v Saležu (tudi za Samotorco) pri Miliču hisri št. 33. — v Plavjah pri Cvetku Cok: na Škofijah Doru Furlaniču. Pohitite z vpisovanjem, kajti število prostorov v vlata je omejeno. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno, prav ko za zamenjavo denarja. V ostalih podeželskih okrajih se vpisuje na vseh okraj- nih in krajevnih sedežih OF, vsak dan od 19. do 21. j-i ___ .. ure- ... j OB 1ZZ1V A X.1111 IK IIIH! \ T » *T 4 > V SPItlC O I O XE B j Italija hoče s neioočjo iredentističnega Mera «divie lialhanshe materialiste*, sama pa nosi prvenstvo med evropskimi narodi v ''" .* “ liaiiiani, ina ioposionaisHem mm Hm 2ri«e„ - Z razstav in prireditev slovenskih šol na 1 ržaškem Razstava dekliškega odlika slovenske nižje strokovne šole v Rojanu. Razstava deškega oddelka v Rojanu je navdušila gledalce. Dela, ki so jih izdelali dijaki nižje slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu. Nabrežinski učenci in učenke osnovne šole razstavljajo v Nabrežini. Učenci iz Trebč so za zaključek igrali «Otroci ob koncu šolskega leta«. Iredentistična lista “Messag-Kero Venetcm in “Giornaleii demantirata v zadnjih številkah priobčitev Vojne uprave JLA o izjavah 12 duhovnikov iz cone B. kakor tudi vesti demokratičnega tiska o spletkah, s katerimi skuša italijanska vlada po svojih organih CLN in EISE v Trstu vplivati na italijanske učitelje v coni B, jim obljublja privilegije in poziva-, da v sedanjem trenutku zapuste službo in se odselijo v Italijo, kjer bodo takoj dobili namestitev. 10. junija piše «Messaggero», je to laž, s katero skuša Ijttdska oblast najti povod za Preganjanje in odpustitve osta-!ih italijanskih učiteljev. “Res jen, piše list, «da je italijanska vlada hotela dati učiteljem pravni položaj ter je Ministrstvo za prosveto še 1947. leja dalo vsem šolskim nadzorni-stvom navodila, da sprejmejo Prošnje za sistematizacijo in za-bcslitev učiteljstva na obmejnih Področjih ter da se tem učiteljem priznajo leta službe za tret-hno več od stvarnih službenih let.» . Torej je vendarle res, da se je btrskj CLN v imenu italijanske vlade, na temelju teh navodil, vmešaval v posle jugoslovanske cone STO, za katere po nobenem mednarodnem zakonu ni Pristojen, najmanj pa po mirov-n' Pogodbi z Italijo. “Messaggero« ni niti poskušal Onikati vesti o 14.000 brezposelnih učiteljih v severni Italiji, ker so ti podatki vzeti iz iredentističnega tiska. Toda, stvarno stanje šolstva v severni Itu-*iji ie videti daleč hujše, da ne rečemo katastrofalno. Na kongresu italijanskih šolnikov v Livornu decembra lanskega leta je senator Sapori de-jsi pri otvoritvi kongresa dobesedno naslednje: “Danes je v Italiji 2 milijona otrok, ki ne morejo obiskovati *°L istočasno pa je 80.000 učiteljev in 20.000 profesorjev brez Posla. V 11.498 mestih šole nimajo četrtega in petega razreda. Poleg tega je nepismenost zelo razširjena. Ugotovilo se je na Pr. med naborniki zadnjih let ‘‘ odst. nepismenih. To je ža- Kri kot surovina V sedanjem svetu vetja geslo, izkoristiti katero koli surovino ter ne dopuščati nikakih odpadkov. Edino na tak način se posamezna industrijska podjetja iahko kosajo v konkurenci z drugimi. Na kaj so se spomnili neki industrijci v ZDA? Znano m. da so ogromne klavnice v Chicagu, kjer zakoljejo dnevno Pa desettisoče goved, 80 do 90 tisoč prašičev in še več drob-P-ce, vso kri zaklane živine pa S(J po kanalih odvajali med ne-Pporabne odmečke. Kakor poroča agencija SIS, ®°do odslej uporabljali kri za tlakovanje oz. za izdelovanje Podov v stanovanjih oziroma nišah. Ugotovili so namreč, da sc kr; pri visoki temperaturi ?e;o dobro poveže z žagovino. m sicer v razmerju 90 odstot- lostno prvenstvo, ki nas stavlja pod dežele, ki jih imamo za necivilizirane.)) Na istem kongresu je prof. Gentile dejal, da je v Napoliju, v največjem mestu Italije, 145 tisoč otrok, od katerih 46.000 sploh ne hodi v šolo. Po anketi strani pa tolika skrb za učite- j kazal, da želi popraviti strašne lje in kulturo v coni B, v ba-; zločine in krivice, ki so bile terj ne samo vsi šolski obvez- j prizadete slovenskim in hrvat-niki, pa najsi bedo to Italijani, i skim duhovnikom in vernikom. Hrvati ali Slovenci, obiskujejo i Nasprotno, škof Santin je pred nekega strokovnjaka, ki je bila i šolo, temveč je uvedena tudi j dvema mesecema poslal pred- objavljena v reviji «11 Ponter maja 1951, je v 991 mestih južne Italije še slabši položaj ko! osemletna šolska obveznost. Tudi škof Santin v svojem glasilu «Vita Nuova« zanika dej- v Napoliju. V 35 mestih Kala-1 stva in piše, da so lažne trditve brije sploh ni šol, a peti razred konča le 23 odst. učencev vpisanih v prvi razred. V Kalabriji je 48 odst. nepismenih, v Lukaniji 46, na Siciliji 43, v Laciju, t. j. okrog «kuhurnega» Rima, 19 odst. nepismenih. Na kongresu v Livornu je bilo med drugim tudi rečeno, dg, se za razpisano učiteljsko mesto poteguje 50.000 kandidatov. Čudna je ta skrb iimadrepa-1 za to najvišje Mussolinijevo pri-1 ali da si prizadevajo za izgrad- trie». Toliko nepismenih, toliko I znanje «zlato medaljo«. Skof j njo dežele? Ne, takih besed ni- brezposeinih učiteljev, na drugi I Santin ni do zdaj z ničemer po- j so verniki slišali od svojih »pa- stirjev)). Don Dagri iz Izole je pred nekaj dnevi prenesel na italijanske učitelje navodila CLN, da zapuste cono. Santin dobesedno uresničuje vatikansko politiko, ki je vedno mislila, da je Italija poklicana v Kristusovem imenu vladati in civilizirati “divje balkanske ma-terialiitoi, kakor nas je imenovalo glasilo “Vita Nuova« v zadnji številki. žalitve in izzivanja iredentističnega in fašističnega škofa Santina ne morejo in ne bodo nikogar užalile. Izzovejo samo še večji prezir in mržnjo med delovnimi ljudmi teh krajev, ki so pokazali, da znajo graditi sebi boljše življenje tudi brez Sa-ntinovih blagoslovov. (Po ((Hrvatskem glasu«) “filotitovskega« tiska, po kate rih je do poslabšanja odnosov med duhovništvom in oblastmi v coni B prišlo zaradi iredentistične politike tržaške škofije in škofove osebnosti. «Monsignor» misli, da so ljudje v coni B pozabili na. težke dni, ko se je pod roko sprehajal s fašističnimi morilci in požigalci, na dni, ko je blagoslavljal sedniku ljudskega- odbora, Beltramu pismo, v katerem pravi, da nima nihče pravice pozivati duhovnike na sestanek in da je on, škof, edini nadrejen duhovnikom in vernikom v coni B. Santin je duhovnikom prepovedal vsako sodelovanje z ljudsko oblastjo in jih pozval, da izvajajo njegova iredentistična načela. Oni to tudi delajo. Morda so kdaj don Bruni, don Dagri ali kateri drugi «dcni» pozvali vernike, da branijo bratstvo med Hrvati in Italijani ali naj požigalce v Šmarjah In dobil bodo lojalni do ljudske oblasti, i pri sklepanju kov žagovine ter 10 odstotkov rvi v tako trdn0 maso. da ,ie PpPolnoma enakovredna ploham trdega lesa. Doslej so lo iabbratorijski poizkusi, toda Sotov0 ne bo dolgo, ko bo ta zmes že v široki uporabi Največ/a ladja 2a lov na kite r lver sp °b antarktiku ali Juž-m tečaju imeli Avstralci iz. sreč° v lovu na kite in so vedeli, kam bi z vsem mesom, s« ga dali za p0. husnjo kokošim. Kokoši so ^de sprejele novo krmo in «v *ahvalo« začele nesti več jajc Med značilnosti, ki ločijo narod od naroda, spada tudi način. kako si človek išče svojega “življenjskega tovariša«. Pri vsakem narodu naletimo na posebne navade, ki so več ali mani povezane z njegovo kulturo, ekonomiko in seveda klimatskimi razmerami. Četudi je v današnjem svetu v navadi, da išče svoj-.i “zakonsko družico« moški, imamo še danes ljudstva, kjer uživa ta “privilegij« ženska, kjer je namreč ženska tista. ki izbira. V tej kratki analizi tega pojava ne bomo šli daleč nazaj v zgodovino, niti ne bomo šli med razne narode in plemena v naj-zakotnejše predele Afrike ali Južne Amerike, kjer ima tam še danes glavno besedo surova sila, ampak se bomo omejili le na najbolj znane pojave. Predvsem bomq potrdil} dejstvo. da ima v tem vprašanju zelo važno in včasih odločujo-mesto ekonomski čini-telj in tega ne mislimo samo v sporadičnih primerih, ampak velja kot pravilo. To trditev nam najbolje potrjuje način tibetanske-zakonskega življenja. Znano je. da je Tibet zelo siromašen >n ha to siromaštvo še bolj povečujejo njihovi samostani, v katerih živi nad ena četrtina prebivalcev, in katerih življenje se omejuje na samo molitev in razmišljanja. Zaradi že omenjenega priročnega siromaštva ter zaradi parazitskega življenja tolikih menihov, je narodno bogastvo zelo majhno in je zato potrebna posamezni družini delovna sila več oseb, kakor pa drugod, kjer so i-azmere drugačne. To dejstvo se odraza tudi v zakonskem življenju in prav zato je v Tibetu razširjena polian-drija ali mnogomoštvo. Za vzdrževanje žene ter morebitnega njenega zaroda, so potrebni trije ali celo štirje in več mož. Kakor pri nas izbira ž.eno moški, tako ima v Tibetu ta privilegij ženska, in še to prednost, da si ne izbere enega, ampak celo več mož. Mnogomc-štvo ali poliandrija je bila v prastari dobi. v dobi matriarhata. zelo razširjen pojav in se je ohranila do sedaj le v Tibetu ter pri kakem redkem primitivnem plemenu v srednji Afriki. Tudi poligamia ali mnogoženstvo ni domena samih muslimanov. ker jim to dopušča ali cr’0 narekuje njihova vera. ampak je bila znana tudi v stari zgodovinski ali celo predzgodovinski dobi. Omeniti pa jo hočemo le v potrditev naše prejšnje trditve. Turški haremi počasi izginjajo. Ponekod zaradi prepovedi civilnih oblasti, najpogosteje pa zaradi novih gospodarskih in. socialnih razmer. Harem ie dokaj draga zadeva in se zato danes nobenemu musli-manu niti ne sanja, da bi miel v svojem haremu sto ah celo več žen To ie bilo možno tedaj, ko se je vse bogastvo nahije Tibetanci poznajo še polian-drijo - Skoraj polovica zakonov v Italiji zrela za ločitev • Arnavt kupil ženo, pa ostal brez nje, ker mu je zbežala z železničarjem ali celo «pašaluka» skoncentriralo v rokah le peščice “plemičev«, ki so delali s svojim na-rodom-rajo, kar so hoteli. Ne mislimo sicer trditi, da so se danes ekonomski in socialni odnosi povsem spremenili, toda gotovo je. da je do sprememb prišlo in marsikateri sedanji muslimanski mogotec skuša zakriti izzivalno razkošje svojega samopaštva pred osiromašeno množico brezpravnih podložnikov z evropeiziranjem svojega življenja. Imena raznih kanov so bolj poznana v monden-skih krogih zapadne Evrope, kakor pa v njihovih «pašalukih». Ker smo že pri poligamiji ali mnogoženstvu, oglejmo si ta primer tudi V ZDA. Ne mislimo sicer trditi, da vlada v ZDA Kaj, če bo kava sladka? običaj poligamije, toda kako naj imenujemo ono stalno menjavanje žena ali mož. ki ga opaža-m,, v «višjih» krogih ZDA. predvsem pa v krogih denarne ali vojaške aristokracije. Muslimanski harem je sestavljen iz več povsem zakonitih žet. enega moža. Ameriški zakon v omenjenih krogih pa sestoji iz več žena. ki druga sledi drugi vedno pa z istim možem. Zaradi tega bi lahko tudi ameriški zakon nazvali s haremom, le s to razliko, da je ta harem časovno razdeljen. Ne nameravamo s tem reči. da je stalno menjavanje žena ali mož postalo že splošno pravilo, toda statistični podatki kažejo, da bodo. če se postopek nadaljuje s to brzino, kmalu v manjšini listi zakoni, kjer živita dva zakonca od svoje poroke pa do smrti brez razporok in ponovnih porok. Da se je “epidemija razporok« in vsega, kar je s tem v zvezi, razširila iz Amerike tudi v Evropi. nam dokazujejo poluradni podatki ter podatki raznih agencij javnega mnenja, ki trdijo, da je v Italiji 42% zakonov, ki' so «zreli» za ločitev. Ker jr v Italiji civilna razporoka želo težka in tudi zelo draga in ker je cerkvena ločitev nemogoča, nam ti podatki samo potrjujejo že staro trditev, da vladajo v velikem delu “ideal- nih zakonov« nezdrave razmere. Tu smo navedli kot primer Italijo, toda razmere v Nemčiji, Franciji ter drugih zapadno-evropskih državah se v bistvu ne razlikujejo. Pustimo ta razmotrivanja ter se povrnimo na prvotno vprašanje, in sicer, kako in kdo išče ženina ali nevesto. Tibetance smo že navedli, enako smo tudi omenili moderno zakonsko poligamijo ali v:?a.i bi-gamijo, ki je v navadi v ZDA ter prehaja sedaj tudi med “boljše kroge« v Evropo. Pojdimo zato drugam. V primitivnejših in siromaš-nejših krajih velja še danes pravilo, da “kandidati« za bodoče zakonsko življenje ne odločajo o tem, pač pa odločajo o njihovi usodi njihovi starši ali celo varuhi. Ti primeri so zelo pogosti v Španiji ter na italijanskih otokih, kar se tiče Evrope. Starši se dogovorijo med seboj in otroci ženin in nevesta — morajo sprejeti izvršeno dejstvo. Le kak izredno drzen mladenič se temu upre, tako da ugrabi svojo izvoljenko, ki mu jo zabranjujejo, m konča zaradi tega pred sodiščem in v zaporu. Takih primerov smo imeli več v novejši dobi v Španiji ter pred nekaj leti v Grčiji. V arabskem svetu je navada, da odločajo o vsem starši. še bolj zakoreninjena, in to. kar je pri nas v Evropi postalo že izjema, je pri njih še pravilo. Zanimiv primer “snubljenja« poznajo Afganistanci. Ko pridejo v nevestino hišo ženinovi starši, da bi zaprosili za roko bodoče neveste, jim nevestini starši ponudijo črno kavo. Ce jim ponudijo sladkano kavo. pomeni, da so prišli zastonj, če pa jim ponudijo grenko, pomeni, da bo poroka. Perzijci pa so bolj praktični. morda so celo bolj praktični od samih Američanov. Pri njih je poroka le pogodba za poizkušnjo skupnega življenja. Zakonca imata namreč pravico odpovedati “pogodbo« v petindvajsetih dneh skupnega življenja, če namreč eni ali drugi “pogodbeni strani« ne prija nadaljnje skupno življenje. Pn Siptarjih ali Arnavtih na Balkanu pa je v navadi kupovanje žena. V tem primeru soodloča vsaj ena stran bodočega zakonskega para. namreč ženin. Mladi Arnavt odšteje določeno vsoto zlatnikov, ki je v nekem sorazmerju z bogastvom nevestine hiše ter z ugledom družine, in odpelje nevesto domov, v kolikor se mu ne zgodi kot onemu Ar-navtu leta 1938 na beograjskem kolodvoru, ko mu je komaj kupljena žena zbežala z nekim železničarjem, ki je imel verjetno lepšo uniformo, kakor pa je bil skromen ar-navtski gunj. Pr; vsem tem pa ne smemo misliti, da je tako kupovanje enako kupovanju sužnjev ali podobno, kar smo imeli in še imamo v raznih predelih arabskega sveta. To kupovanje je le še spomin na nekdanjo dobo. ko so starši ali pleme zahtevali neke vrste enakovredno odškodnino za izgubljeno delovno silo. Tu smo. navedli nekaj različnih primerov sklepanja poznanstev ter zakonov. S tem bi lahko nadaljevali še dolgo, ker ima skoraj vsaka pokrajina svoje posebne značilnosti, toda to nas ne bi privedlo do konca. V ilustracijo “modernega« zakona pa bomo navedli še en primer: Mlad študent medicine sedi v kavarni pri isti mizi s svojo nekaj let mlajšo kolegico ter sreba kavo. Poznanstvo ni novo, toda tudi ne globoko, ker ne spadata v isti semester, niti ne v isto leto študija. Po kratkem razmišljanju ji on predloži: “Ti praviš, da imaš 320 novcev štipendije, jaz jih imam-380, torej se lahko vzameva.« In sta se vzela ter si doslej “nabavila« sina ter češnjevo pohištvo. On je že zdravnik. ona pa bo zelo verjetno že prihodnje , leto. Ta avtentični primer se je dogodil v prestolnici neke vzhodnoevropske države, toda. popolnoma lahko bi ga prenesli kamor koli v zapadni svet. Zakon, ki smo Most na Tllmentu Jjniest Hemingwqy s < ■' Scott, R. Ryan. . Ariston. 16.00: »Veliki gr«nm ’ G Pečk A. Gardner. Aurora. 16.30: «BroadwaysKJ spavanka«, D. Day. noJb Garibaldi. 15.00: «Tragična R. Montgomery in R. RuS5 „v Ideale. 16.30: »Živel Villa«, Berr-' Impero. 16.00: «Mesečnica» Italla. 16.C0: «Zadnje srečanj"' A Nazzari, A Valil. Kiffb ob morju. 16.30: ?u*raDj£ na nevesta«, P. Neal in Rea^.,j Moderno. 17.00: »Četvorka ut'* re», E. Flvnn. Savona. 16.00: «VeIiko izvfSi la. 13.00 Glasba po željah. Poročila. 14.15 Lahke rr'el°“U 18.15 Rahmaninov: Koncert 2 v c-molu op. 18. 18.46 .L) sela glasba za harmoniko. *f', Kraji in ljudje: Na lovu z 19.15 Pestra operna glasba. Poročila. 20.00 Koncert Gojmira Demšarja. 20.20 na medigra. 20.30 Aktualnemu O k; čanstva. 20.45 Lahke mek£iJ5 21.00 Dramatizirana povest. 2J’ Komorna glasba. 21.45 Bizet: L*, men 3. in 4. dejanje. 23.00 Ch°F novi valčki in scherzi 23.15 ročila 23.32 Polnočna glasba. TltKT I. 7.45 Jutranja glasba. 11.0° fonična glasba. 12.15 Orkes« 13.30 Italijanske pesmi. 13-5° loaična, mavrica. 14,15 Tre;,. stran. 14.45 Plastična in tivna umetnost. 18.45 Poje BS' mond. 19.00 Glas Amerike. 1Lcr Športne vesti. 20.15 Večerni red. 20,30 Melodije iz ,-re Citya. 21.40 Odlomki iz «Carmen». 23.00 Tehnični V’"V tar kolesarske dirke po Fraik t 23.30 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m 202,1 m 212,4 d1 12.00 Igra orkester Radia L^v. ljana. 12.30 Poročila. 12.4D ZaDL,j na glasba. 14.00 Narodne P®V, izvajajo Tone Petrovčič in *v. skii vokalni kvartet. 18.30 23°, ni zvoki. 19.10 Umetne in nar a. ne pesmi poje komorni zt,ortvtro-riborske rad. postaje. 19-3° \n ,5 čila. 19.40 Zabavna gl35b^,'ven-Vtčerni koncert orkestra Sjo K ske filharmonije. 21.00 Ju* tUhKe — 60-letnik. 21.15 Koncert 1» Clialleb UjielmUi 14. Prevedel prof. dr. Er. Bradač «In tegale človeka tudi, če se ne motim«, je nadaljeval doktor in uprl oster pogiled v tujca z zelenim suknjičem. «Zdl se mi, da sem mu sinoči poslal zelo nujno povabilo, ki pa ga je izvolil odkloniti«. In doktor je tujca meril z jeznimi m ponosnimi pogledi. Potem je svojemu prijatelju Tappletonu nekaj zašepetal na uho. »Pa ste prepričani o tem?» je vprašal poročnik. »Popolnoma«, je odgovoril doktor. «Morate ga pri tej priči brcniti«, je dodal gospod z vojaškim stolom in kazal silno resen obraz. «Prosim, Payne, bodite mirni«, je posredoval poročnik. »Dovolite, da vas vprašam, gospod«, je nagovoril gospoda Pick-wicka, ki ga je ta nevljudna medigra najbolj užalila, «ali spada oni individuum k vaši družbi?«. »Ne, gospod; gospod je nas gost«, je odgovoril gospod Pickwick. ♦Ali je 61an vašega kluba, ali se motim?« je vprašal poročnik. Gospod Pickwick je odvrnil, da tujec ni član kluba. «In ne nosi nikoli vaših klubskih gumbov?« je vprašal dalje poročnik. «Nikoli», je odgovoril gospod Piekvvick in se zmerom bolj čudil. Poročnik se je obrnil k doktorju Slammerju in lahno zrni-' gaval z rameni, kakor da nekoliko dvomi, ali morda doktorja ne vara spomin. Malemu doktorju je postal obraz srdit, toda zmeden, in gospod Payne je pogledal gospoda Pickvvicka, ki ni slutil vzročne zveze, divje v žareči obraz. «Gospod», je nagovoril zdajci doktor gospoda Tupmana v tako ostrem tonu, da je gospod Tupman od strahu poskočil, kakor da ga je kdo s šivanko v nogo zbodel. — »Vi ste bili sinoči na plesu?«. Gospod Tupman je potrdil s komaj slišnim glasom, neprestano zroč na gospoda Pickvvicka. «Ta človek vas Je spremljal?« je nadaljeval doktor in pokazal na tujca, ki Je bil še zmerom miren in ravnodušen. Gospod Tupman je priznal. «Gospod», je zaklical doktor tujcu, «vprašam vas torej še enkrat vpričo teh gospodov, ali mi daste svojo vizitnico ali ne, in hočete, da se z vami ravna kakor z gentlemanom, ali pa me hočete prisiliti, da vas pri tej priči osebno kaznujem?«. »Stojte, gospod«, je povzel besedo gospod Pickvvlck; «res ne morem dopustiti, da to stvar nadaljujete, preden mi zadeve ne pojasnite. Tupman, govorite!«. Gospod Tupman, tako slovesno pozvan, je poročal v kratkih besedah, se dotaknil le nalahno tega, kako si je izposodil suknjič, dolgo pa se je mudil pri okoliščini, da se je vse to godilo »po desertu« ter sklenil z nekaterimi opravičbami svojega lastnega vedenja ter prepustil tujcu, da se sam opere, kakor ve in zna. Tujec se je že na to pripravljal, ko je rekel poročnik Tappleton, ki je srepo uprl svoj pogled vanj, v zaničljivem tonu: «Ali vas nisem videl na gledališkem odru, gospod?«. «Prav lahko«, je odgovoril tujec, ne da bi se količkaj zbegal ali sramoval. «Je skitaški igralec«, je zaničljivo nadaljeval poročnik in se obrnil k doktorju Slammerju; »nastopa v komadu ki ga bodo jutri_ zvečer igrali. Tu se ne da nič delati. Slammer. to je pod va«o častjo to je nemogoče«. »Docela nemogoče!« je dejal dostojanstveno gospod Payne. «2al mi Je, da sem vas spravil v ta neprijetni položaj«, se je obrnil poročnik h gospodu Pickwicku; «toda dovolite, da vam re^em, da se boste v bodoče takim prizorom najvarneje izognili, ako boste skrbneje izbirali svojo družbo. Se vam priporočam, gospod!« in s temi besedami je planil poročnik iz sofce. «In dovolite mi, gospod«, je takoj nadaljeval ujezljivi doktor Payne, »da vam povem: ko bi bil Jaz Tappletom ali Slammer, bi vas, gospod, in vse gospode vaše družbe pri tej priči oklofutal. Da, to bi storil, gospod — vse gospode! Moje doktor Payne, «da vam povem: ko bi bil jaz Tappleton ali ka. Lahko noč, gospod!«. Doktor Payne iz triinštiridesetega polka se je obrnil po teh besedah; zadnje besede je izgovoril s povzdignjenim glasom ter ponosno odšel. Za njim je odšel doktor Slammer, ne da bi zinil besedo, zadovoljil se je s tem, da je prezirljivo pogledal družbo. Pri drznem izzivu gospoda Payna so se gospodu Pickwi-cku od strmenja in skrajne ogorčenosti plemenite prsi tako napele, da mu je malone počil telovnik. Stal je s široko odprtimi o mi, kakor prirasel na tla, Sele ropot zapirajočih se vrat mu je vrnil zavest. Planil je naprej, s plemenito jezo v obrazu in uničujočim ognjem v očeh. Njegova roka je zgrabila kljuko in bi bila v bližnjem trenutku tudi doktorja Payna za vrat ko bi ne bil gospod Snodgras spoštovanega mojstra prijel za iKrl' ce ter ga potegnil nazaj. «Držite ga«, je kričal gospod Snodgras; «Winkle, TuP111®” — svojega dragocenega življenja ne sme staviti v nevarno zaradi take stvari«! «Pustite me!« je kričal gospod Pickvvlck. w «Dr?.ite ga!« so kričali gospod Snodgras, gospod Winkl£> gospod Tupman, ki so z združenimi močmi potegnili Pickwicka slednjič v naslanjač. «Kar pustimo«, je povzel besedo nato tujec v zelenem sU.-njiču; »žganje m voda — čili stari gospod — pogum — P'.'1 en2V. atU — imenitna pijača!« In ko je pokusil pijačo, ki jo ^et0Ip mešal turobni Jemmy. jo je nesel gospodu Plekwlcku k u in gospod Pickvvick je pri priči izpraznil čašo. Kratek m j pijača je učinkovala; na ljubeznivi obraz gospoda P‘ck' se je kmalu vrnil običajni izraz. »Niso vredni, da Jih vzamemo na znanje«, je opomnil robni mož. «Imate prav, gospod«, je odgovoril gospod Plckwick- * me je, da sem se zaradi takih ljudi razgrel. Sedite k me« • ^ Žalostni mož se je takoj povabilu odzval, drugi so mlirSjn dili in harmonija se je vrnila. Zdelo, se je le, da se je v P j, gospoda Winkla vselila nekoliko skrita nevolja zaradi bl Ca, čeprav se da pri treznem preudarku komaj misliti. Q. bila tako neznatna okoliščina povzročila tudi le trenutno f{l ljo v plckvvickovskih prsih. Vendar naj bo, kakor h°ce- -jj, volja družbe se je vrnila in večer so prav tako veselo za kakor so ga bili pričeli. (Nadaljevanje sledi) Glavni urednik BRANKO BABIC,— Odg. urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 št 6 III nad — Telefon štev. 93-8Ufe In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od' 8.30 . 12 In od 15 . 18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnanCno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ: za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7.TT. — Podruž.: Gorica Ul S Pelllco i-ll„ Tel 11-32. Koper, Ul Battistl 30la-I. Tel 70 NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, Četrtletna 900 polletna '700. celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod l°'meiieC'ao tiska Poštni tekoči račun za STO . ZVU. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozems eg trST Ltubllana Tyrševa 34 - tel. 2009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z —ss