Državna politika, V NAŠI DRŽAVI. Vuldčeviž — DavidoviC! To sta zdaj dva sicer si nasprotna moža, vendar v eni m isti vladi. Med obema pa se vrši boj, ki ga nasprotniki sedanje vlade na vsak način hočin hočejo izrabiti. Res je težko, da bi v danih razmerah, posebno v južni Srbiji, ne prišlo do spora med obema, ker mnogi hočejo, da pač pridejo do mandatov z nasiljem, vendar je jasno, da Vukičevič tega nooe. Zato je tudi dal vsam velikim županom strogo navodilo za to, da varujejo volilno evobodo. Davidovič se je zdaj zairadi tega zopet pomirli. Dr. Korošec v Beogradu. Komaj da je dr. Korošec prišel v Beograd, že se je raznesla vest, da SLS že zdaj pred volitvami vstopi v vlado. Nekateri Hsiti pa pisejo, da ni potrebno, da bi stopila SLS že zdaj v vlado, pač pa se bo U> zgodilo po volitvah in bo SLS dala svoje najboljše mo6i državni politiki na razpolago. Vodilni državni krogi pricakujejo veliko korist za celo državo iz tega, da bo SLS sodelovaia y vladi. Nujno pa je, da pride SLS iz sedanjih volitev moona, najmanj fako mocna kot do zdaj. Od Slovencev samih je torej odvisno, kodik vpliv bodo imeli pri beograjski vladd. Čim moonejša bo SLS doma, tem vplivnejša bo v Beogradu. Zato se pričafcuje v Sloveniji ogromna udeležba pri voltvah. Volilno gibanje. Vsa politika se sedaj ®uče olcrog volitev. Vse politične stranke so na ddu, da uredijo vse potrebno za kandidatne liste. Radikali >so se, kakor je vidcti, že poravnali. Davidovičevci imajo dve skupini. Eno vodi Davidovič, dnigo Marinkovič. V volitve gredo složni. Pribičevičevi demokrati napenjajo vse sile, da bi prišli z drugimi straiikami zopet v zvezo, ker sami so preslabi. Sedaj1 so se obrnili celo na Davidovica, naj jih varuje pred volilnim nasiljem. Radič je dejal, da bo veliko pridobil, a o njem gre glas, da ce bi dobil od vseh mandatov vse nianj enega, Vlade ne ibo dobil. Pa tudi v splosnem bo nazadoval. Svoj proglas na celi Balkan je pa že napisal. Manjše skupriine morda oliranijo, ali tuintam pridobijo kak mandat, a jasno je, da do vpliva ne bodo prišle. Slovenija je enodušna v tem, da je treba to pot SLS še prav izredno podpreti. Zanjo bodo glasovali mnogi taki, ki sicer niso somišljeniki SLS. Tembolj se pričakuje, da bodo zaupniki SLS storili vse, da spravijo vse do zadmjega moža na votlišče. V DRUGIH DRŽAVAH. Rumunski kralj Ferdinand, oče naše kraljice Marije — umrl! Dne 20. t. m. je urarl v Bukarešti kralj Ferdinand, ooe naše kraljice Marije. Pokojni kralj je bil izredno folagega značaja. Vladal je državo po svoji dobri vesti in vdiki preudarnosti, posepbno še v težkih dnevih svetovne vojne, v času nemirov, ki jih je jjovzročila znana odpoved prestolonasledndfca Karla na prestol in nasiledstvo. Kljub svoji težki bolezmi se je še vedno dejansko udeleževal vodstva državne pcltiike. Zdaj, iko je država dobila močno vlado, je umrl. — Eralja Ferdinanda so pokopali preteklo ncdeljo. Pogreba se je udeležil tud naš kralj Aleksander s kraljico Marijo in mnogo drugih vladarSkih olanov. Ni pa &e smel udeležiti pogreba bivši prestolonaslednik Karel. Bati se je bilo nemirov, ki !bi gotovo izjbruhnili, ako bi se on zopet pokazal v Bukarešti. Po drugih pa je dal položiti na očetov grob šopek beliih rož. Nov vladar na Rumunskem. Takoj po emrti kralja Ferdinanda se je po ViSej Rmnuniji proglasilo obsedno stanje, da so se na ta način preprečile demonstracije za bivšega prestoilornasledinka Karla. Celo zasebna pisma preglcdujejo, da v kali zaduše vsak poskus. Vlada je nato tako] proglasila, da je rumunsM kralj princ Mihael, sin princa Karla. A princ Mihael je star šele 12 let. Zato so mu dolooili poseben sosvet iz članov kraljeve rodovine in drugih odličnih politikov. V sosvetu je tudi pravoalavni patriarh Ohristou. Je-li nevarnost domače vojne v Rumuniji? Za princa Karla se poteguje del vojske in kmetska stranka, ki pa je pri zadnjiih volitvah zelo veliko izgubila. Ti njegovi pristaši so ga že pozvali, naj pride v Rumunijo. Težko je verjeti, da M princ Karl prišel in povzročil damačo vojno. Če pa jo bo, ne bo zmagal ne on in ne njegov sin, oziroma njegova mati Marija, zraagal bo boljševizem, M se je začel v zadnjein casu silno širiti po Runraniji. Res je država v najtežjem položaju, a mir v Evropi ali na Balkanu s tem še ni v nevarnosti. Dr. Seipel — zmagovalec! V Avstriji na Dunaju, kot smo zadnjič obsimeje poročali, je revolucija socijalistov žalostno končala. Ne-le da raiso dosegli svojih zlobnih namesnov, s silo vreči vlado kršcansko^socijailne stranke ter Djenega voditelja dr. Seipla, še izgubili so mnogo na ugledu in vplivu. Dr. Seipefl je 'jako modro postopal. Pogajal se je z i^imi, dokler ni spravil moone in zanesljive vojaške čete na Dunaj. Nato je pa odklonil vsako socijalisticno zahtevo. Pač pa je odredil stroge preiskave ter dal mnoge Tzapreti. Do zdaj je zaprtth nad 300 oseb. Dognalo se je tudi, da je revolucija bulniila v mladinskih socijalističnih vrstah, kjer so že preoej pod vplivom boljševikov. Odlocno |>a je nasfopiila kršcansko-socijalna stranka, ki je zahtevala zakon proti štrajkom in uporom, preoanovo vojske, da se nasilne organizacije, ikot jih majo socijalisti, zaterejo, da se zopet uvede smrtna ikazen in se odpravijo porotna sodišda. Socijalisti vedo, da bodo maraM nosit odgovornast in ikazen za to lahkomiselno fcrvavo revolucijo v dneh 15. in 16. julja na Dunaju. Bolgarija za zvezo z Jugoslavija. Sedanja vlada je zelo naklonjena misli, da se čimbolj zbližata Bolgarija in SHS. S tem seveda tx> pa vpliv Italije na Balkanu zopet manjši in italijansiki listi že pišejo, da je to del-o francoskih državnikov. Tudi Boris, bo-lgarski kralj, pride v Beograd, kar je velike-ga politicnega pomena za zbližanje obeh držav. Albanija nagaja. Kot mali trmoglavec nagaja Albanija. Dasi so odBošaji že upostavljeni, pa Albanija še^vedjio ni imenovala svojega zastopnika v Beograd, zato tudi jiaš ne more tja. Jo bo že miniilo! . Avstrija — Nemčija. Ob času revolucije na Dunaju se je sprožilo vprašanije, da se bo v slučaju uspeha socialistov in njihove revolucije Avstrija prikljucila Nemeiji, ker bi sicer popolnonia propadla. Italija se je tega tako bala, da je skozi Tirolske že poislala svoje čete v Nemško Tirolsko, M iso zasedle železniško progo ter uredile promet. Sedaj pa francoski listi zopet mnogo pišejo o tem vprašanju, o katerem pa bo letos na jesen sklepala posebna seje velevlasti. Italija ima smolo! Politiono smolo ima v tem, da na Balkanu njen vpliv >ne mapreduje, ampak nazaduje. Sedamja ruitiuoska in bolgarska A^lada sta italijanski politiki zelo malo ali nič naklonjeni. Z Albanijo se ji je ponesrečilo, a tu je še toliko dobro, da nosi blamažo Albanija. — JNa TLrol&kem, kjer ji je za časa revoluoije na Dunaju tako hiitro zrastel apefit, je »plozala nazaj!« — Gospodarsko ima letos ogromno škodo, ker niso hoteli gostje v Italijo, pac pa iso ali ali v Francijo, ali v Jugoslavijo. Tudi skakanje lire je spravrlo državno gospodarstvo malo v nered. — Zato pa vedno nova nasilja, posebno nad Slovenci! A prihaja Hoas, ko bo tudi Italijan iplozal nazaj! V Rusiji se nekaj pripravlja! Znani boljševik Trockij je v sporu s sedanjo boljševško vlado. Že veBkrat so prišla poročila, da je dala vlada že obsoditi Trookija ter ga pregnala v Sibirijo, a &e do zdaj še ni upala. Zanimivo je, da se vzdržuje vlada s tem, da daje upomike kratkomalo umoriti, da pa &e zgodi tudi narobe, da najdejo cele skupine vladinih zaupnikov umrjenih. Ti protivJadni iboiljševiki so na podlagi ponarejenili episov izpraznili celo velikanske zaloge vojaškega orožja fer ga razdelili med svoje pristaše. V-lada poziva na slogo, zato še čaka glede Trookija, vendar mu več ne zaupa. Bati se je revolucije na Ruskem.