214. številka. Ljubljana, soboto 18. septembra. XIII. leto, 188<). SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke iu dneve po praznikih, ter volja po poŠti pnjeumn za a v »tro-oge rs ke dežolo za celo leto 16 gl., za pol leta H gl. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en uieBec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol.th in u dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. BO kr., po poŠti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiris opne petit-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Oankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". O pravni št v o, na katero uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Cesarjevo potovanje v Galicijo in ruske novine. Našim bralcem je uže znano, da so mnogi politični proroki, ki svoje želje prodajejo kot bodoče dogodke, tako-le pripovedovali, ko je naš cesar v Galicijo potoval: „ Kakor jo bilo cesarjevo potovanje v Dalmacijo pred/namenje za hercegovski vstanek in za orijentalno vojsko, tako pomeni tudi cesarjev pot v Galicijo bližnjo vojsko z Rusijo". Tako so prorokovali ne le magjarski in judovsko-m1 m s ki listi, ki bi samo iz sovraštva do Itusije in Slovanov radi tako vojsko imeli ne glede na dvomljiv nje vspeht ampak celo resni Franeozje so tako računili. Hrvatski list starčevičevske stranke n. pr. je prinesel pogovor necega Hrvata s P ey r A mostom., znanim žurnalistom, kateremu je knez Gorčakov uže 1. 1875 žabice val „soites forts" (glejte, da boste Francozi močni), in Pevramont je sam tudi izrekel zgornjo miseln namreč, da hoče Bismarkova Nemčija Avstrijo v vojsko proti Rusiji potegniti. Nij čuda tedaj, da so ruski listi z veliko pozornostjo spremljali našega cesarja po Gali-ciji, vse njega govore oznanjali in vse prikazni pazno motrili z ono resnobo in samostalno re-zerviranostjo, ki rusko novinstvo tako izvrstno odlikuje od frazuega nemškega. Moremo pa reči, da ruske novine Avstrijo in želje večine nje prebivalstva bolje poznajo, nego naše židovske, zato nijso iz početka verjeli v bližnjo vojsko Avstrije, da si so vsled krika morale nekoliko pozorne biti. Najbolj se je še mej ruskimi listi imenovanim zapadnim vojnim kombinacijam približeval „Golos". On je s tem polemiziral zoper misel, da bi Avstrija Poljaku v boji zoper a------— ■ , -^^^^^= Z božjega pota. Tudi jaz sem bil šel na božji pot k sv. Valentinu na Limbarsko goro, ki stoji tik dunajske ceste v sodnijskem okraji Brdskem, ter je do 27 kilometrov od Ljubljane. Gora je visoka kakih 1000 čevljev. Zarad svoje lege bila bi (in je bila uže) ta gora izvrstno stra-tegiško Belo. Krasen razgled se odpira s te gore v svojej lepoti po Kameniških planinah, po Julijskih planinah, po Dolenjskem do Kuma (384C visok) in proti štajerskoj meji. Narodne pravljice vedo marsikaj povedati o Lim-barskej gori, tudi kako se je tukaj božji pot začel, ki ima trikrat na leto svoje posebne Bhode (o binkoštih, v nedeljo pred kresom in 1. septembra). Po več tisoč romarjev se snide na tej gori o teh časih, prišedših od vseh stranij Go- Iluse rabila, da je historično dokazoval: da se Poljaki Avstriji nemajo ničesa zahvaliti, kajti da je Avstrija prva dala povod in inicijativo za deljenje Poljske (drugi historični viri dol/e v tem nemško Prusko); da je Avstrija vneli-prepir mej katoliki in unitarci na Poljskem; da je ravno Avstrija na dunajskem kongresu protivila se nameri ruskega carja Aleksandra L, zopet vspostaviti državo Poljske; da nij llusiju poljske republike v Krakovu 1. 184G uničila, niti ne Lvova 1. 1849 bombardirala, ampak Avstrija: da se Poljaki za vse, kar denes imajo, zahvaljevati morajo porazom Avstrije pri Solferinu in Sadovi. Po tem tacem, pravi „GolosM porogljivo, so Poljaki dosti pozabili, zato bi sprejem vladarjev tudi v Varšavi bil navdušen. „Novoje Vremja" pak je precej od kraj* reklo, da cesarjev pot v Galicijo nema vojnega niti za Poljake političnega pomena. To „N. Vr.u tudi kasneje potrjuje, pa z istimi razlogi podpira, namreč, da Poljaki najmenj od Avstrije morejo pričakovati ostvaritve in uresničenja svojih veliko-poljskih sanjarstev, kolikor jih še imajo. Največ, kar Poljaki od Avstrije želeti in doseči morejo, je federalizem za Galicijo, a federalizem ima za vsako državo le defenzivno moč, ofenzive ne bi imel. (Je tudi treba nij.) Še bobj odločno zaporedom „St. Peterburg-ske Vedomosti" konstatirajo, da nema cesarjevo potovanje v Galicijo druzega pomena kot obiskovanje gospodarja jedne provincije svojega cesarstva: „HfctnepaTOPl i>nmri> - Iocu*j. ci> oou.iuhmi> tatrrOm noKasats nojbcvnro iiotpIo-•rmn., «rro iio'I»:ukii ero in» Piumuio mi (torbe, bi Mrirliu, raba nochiueiiie roo.tnrc.Mit O/UTOM li:n> bpobbbbji OBOOl llMuepiu"'. renjske, slovenske Štajerske in nekaj Dolenjske. Daljni romarji prihajajo uže dan pred odločenim praznikom skoraj v nepretrgljivej vrsti po dunajskej cesti od štajerske in gorenjske strani do podhriba limbarske gore. Kolikor se jih vozi, pusto svoje vozove v Krašnji (kjer sem se bil tudi jaz ustavil), ki leži ob vodi Radom lj i tik Limbarske gore. Od oudot morajo romarji peš navkreber po strmej gori, dokler v dobrej uri ne pridejo do cerkve na vrhu hriba. Ti romarji so črez noč na gori, a ne igrajo „vrteča", kakor je navada po božjih potih na Dolenjskem in drugod, so pri maši ob G. zjutraj, ter potem domov odhajajo. Pred vhodom na strmo goro vidimo ob cesti in travniku nekaj neizogibljivih spiemlje-valcev božjih potov, beračev in beračic, ki zaradi svojih boleznij nijso šli do vrha gore razpostavit se romarjem. Berač s pol leseno nogo sedi poleg cestnega kamena, nekoliko 0 volitvi v skupini Maribor-Ptuj piše mariborski „Slovenski Gospodar": Lotimo se volitve! Uzrokov imamo več ko dosti! Enkrat nas Slovencev živi mnogo, mnogo v tej skupini. Stopimo na dan, pokažimo se na političnem odru volitvenskem! Ne delajmo se, kakor da bi nas ne bilo! Do sedaj rogovili in razsaja v tej skupini in se šopiri nemško-liberalna, deloma izdajalno-pru s a čka stranka, sovražna Slovencem, nasprotna verskemu prepričanju katoličanov, pogubna našemu gospodarstvu. Beganje narodov, ščuvanje zoper verske naprave, škilenje v 1! i s m ar ko v i n o, oderuštvo, uničevanje kmetov, propadanje obrtnikov, zapravljanje javnih denarjev, 500 milijonov novega državnega dolga, razkla-nje cesarstva v dve državi in še celo kopico drugih političnih grehov ima ta stranka na svojem rovašu. Vsak pamet ti jak razvidi, da bi bilo jako nevarno za vso Avstrijo, ako bi se po volitvah ta stranka zopet popela do prejšnjega gospodstva. Komur srce za Avstrijo, za njeni obstanek, za uresničenje novega blagostanja krepko bije, ta mora z vso močjo delati na to, da se ta ošabna in pogubna, mnogo umazana in sebična svojat potlači. Mi ne sovražimo Nemcev, mi spoštujemo in visoko čislamo vsakega poštenega in pravicoljubnega Nemca. Toda zavračali bodemo povsod in vselej tiste n e m 1 k o -liberalne ščuvarje, tiste nem-škutarske odpadnike, kateri nas Slovence vedno za sramujejo ter delajo na naše ponemčenje, a ob enem pa še prav hinavsko vpijejo : „nera-štvo je v nevarnosti". Ne, v nevarnosti nijso Nemci, in te s takšnim „tatermanom" strašiti, se reče prave Nemce le žaliti; v nevarnosti je le gospodstvo nemško - liberalne svojati ali proč na nasprotnej strani je beračica s sključenima rokama, dalje sedi slepi mož s klobukom mej koleni. Z žalostnim glasom prosijo vsi mimogredoče romarje milih darov, rekoč: „prijatelj, prijatelj, usmilite se ubogega siromaka", beračica moli z visokim glasom: „oča naš, kateri si v nebesih, prosim prijatelj, prijatelj v Krišči, dajte mi krajcar, krajcar", — „ne vidim belega dne, zlatega solnca, oča, oča, usmilite se me, slepega siromaka, bodem molil za vas in za duše, ki so v vicah", govori slepec ter nadaljuje svoj dolgo zategneni oče naš, kjer se je bil ustavil ga moriti. Berač v vojaških hlačah, ki je v vojski I. 1848. ali 1859. ali 18GG. eno nogo izgubil, zabava mnogokrat mimogredoče romarje s svojimi vojaškimi dovtipi. Na dan „božjega pota" pride tudi nekoliko inteligence z mesta Kamnika in z Ljubljane. V Krašnji bo gospoda dobro počije, ker kaže tudi gospodskim romarjem, da gredo „klike". In če ta svojat propade, nij nobena škoda, nobena nevarnost, ampak velika korist, velika sreča za vso Avstrijo. Naše cesarstvo ima poleg Nemcev še veliko več jednakopravnih Slovanov. Nemci in Slovani morajo se sporazumeti, pomiriti, da bodo vsi vzajemno delali za popravljanje porušenih naših gospodarstvenih razmer, vsi složno in veselo vrstili se okolo cesarskega prestola prevzvišene hiše habsburške v obrambo zoper vsakojake sovražnike. Do tega zaželenega cilja pa pelja edino le odkritosrčno priznavanje zlasti narodnih pravic vsem avstrijskim narodom, ne pa večno ščuvanje in teptanje Slovanov, češ, rnemštvo je v nevarnosti". Sedaj imamo priliko tukaj nekaj Btoriti. Lotimo se volitve, pomagajmo nemško-liberalne kričače podreti! Pomagajmo vrlo avstrijskej veČini državnega zbora do enega glasa več. Podpirajmo z izvolitvijo vladi prijaznega moža ministerstvo grof Taaffe-jevo, ki si prizadeva Avstrijo urediti na podlogi pravičnosti do vseh njenih narodov! Vsak, ki našim besedam pritrdi in ima volilno pravico, naj se nje tudi posluzi! Lani bilo je v celej skupini 1200 volilcev in 2. Maribor jih je imel G25, Ptuj IGO, sv. Lenart 30, Ormož 70, Ljutomer 80, Središče 89, Bistrica 90, Mahrenberg, Muta in Vozenica vkup 90, Slov. Gradec G3. Volit prišlo jih je samo G17. V Mariboru je dobil dr. Duhatsch 210 glasov, v Ptuji 95, v Or-moži 4G, v Bistrici 55, v Slov. Gradci 4G, vkup 452. Drugi kandidat bil je soeijalni-demokrat Wiestbaler in dobil v Mariboru 107 glasov, v Ormoži 15, v Ptuji 5, drugod pa nič. Tretji kandidat baron M. Rast dobil je v Ormoži 20 glasov, v Mariboru 11, v Ptuji 7, drugod pa tudi nobenega. Letos se glasijo do sedaj 4 kandidatje s nemški-liberalec dr. Schmi derer, prusački liberalec Iteuter, socijalni -demokrat Wiesthaler in nemški konservativec g. Franc Bindlechner! Slovenci takrat ne postavimo lastnega kandidata, ker bi to brez vspeha bilo. Zato bodemo dajali svoje glase onemu, kateri nam najbolje ugaja, in ta je g. Fr. B i n d 1 e h n e r. Njega bodemo volili! tovtfene pravice dajejo dosti prostora za razvoj Hrvatske, posebno zagotavljajo popolnem našo narodnost ter odstranjujejo vse magjari zovanje v Hrvatskej. Zato bodem z vso svojo močjo delal na to, da se s pogodbo mej Ogersko ter Hrvatsko ustvarjene državo-pravne razmere utrdijo ter jih bodem branil proti vsakemu napadu. Jaz delam na to, da se pripravljano združenje Vojne Krajine s Hrvatsko prej ko mogoče izvrši. Notranja organizacija Hrvatske mora se po izkustvih zadnjih šest let reform o vat i in sicer se mora občinam delokrog zmanjšati; predraga finančna in davkovska uprava občin se mora reorganizovati. V deželnem budgetu mora se ščedit.i in podpirati bolj učni ter narodnogospodarski zavodi. Uprava Hrvatske pa naj se prične še-le tačas reformovati, kadar bode uže Krajina združena s Hrvatsko." Koncem je dejal ban, da je opazil, da se disciplina mej uradniki ruši in da bo on delal Btrogo na to, da se bodo uradniki držali zakonov. pravi „P.W, da Magjari v tem oziru ne morejo pritoževati se. Popolnoma odobriti Havmerlove politike je nemogoče, ker je nejasna. Odločno zoper njegovo politiko bi pa morali biti, ako bi poskušal na pustolovski način nadaljevati jo na orijentu, kakor bi to storili tudi Magjari. — Avstrije nij treba slavizirati, kakor se boje Magjari, a neslovanska Avstrija nij da bi morala biti nemška, ki bi bila Ogerskoj kmalu nadležna. Da se pa češka narodnost zagotovi na Češkem ter Moravskem, to je tudi v maejarskem interesu. Mogoče je torej sporazumljenje mej Čehi in Magjari. — Javno se je tedaj pričelo obravnavati to vprašanje. Program hrvatskega bana. V seji hrvatskega sabora dne 15. t. m. je ban hrvatski grof P e jače vi v. preči tal svoj program. Dejal je: „Nagodba, kakor seje sklenila 1. 1868 mej Ogersko in Hrvatsko in kakor se je bila dopolnila 1. 1873 je po mojem mnenji jedina postavna podloga vseh ustavnih institucij Hrvatske. Po nagodbi zago- Čehi in Magjari. Znano je, da so IIohenwarta pomagali vreči tudi Magjari, baje zato — kakor ma-gjarski listi zdaj trdijo — ker se Čehi nijso prej z njimi sporazumeli. Istina je, da so imeli Magjari tačas tudi v Cislejtaniji velik upliv in ga imajo še dan denes. Proti zdanjej ne odločno nemškej Taaffejevej vladi so bili doslej Magjari nevtralni in nedavno je prinesel „Pesti Napio" Članek, ki govori o sporazumljenji mej Magjari in Čehi ter pravi, da bi v to svrho v Pešto odposlani češki pooblaščenci ondi bili iskreno sprejeti a njih uspeh bil bi odvisen od predlogov, katere bi prinesli se soboj in od garancij, katere bi mogli Magjarom dati. In ker v istem smislu govori tudi „Correspond. Hongroise", kaže se, da vidijo Magjari dolg obstanek Taaffejeve vlade in da si hočejo zato bodočnost zagotoviti. „Corresp. Hongroise" pravi, da predno bi se pričela dogovarjanja mej Čehi ter Magjari, morali bi se sporazumeti v dveh načelnih vprašanjih, nam reč bi Magjarom morali Čehi obljubiti, da brezpogojno odobre orijentno politiko Hay merlovo, v katerega Magjari stavijo popolno zaupanje in da Čehi ne bodo agitirali mej oger skimi Slovani ter da se ne bodo umešavali v magjarske notranje zadeve. Na to odgovarja „Politik", organ Riegrov, da Čehi vidijo, da je treba sporazumeti se jim z Magjari, na to da jih nij še le grof Taaffe opozoril. Kar se tiče „agitiranja" mej ogerskimi Slovani, Politični razgled. V li i ubijan i 17. septembra. Peštanski mestni odbor je v svojej seji dne* 15. t. m. s6 77 proti 7G glasom sklenil, da se ima nemško frlodaliMce v Pešti odpraviti. Na galerijah je bilo vse polno ljudstva, ki je ta sklep z burnimi „eljen"-klici pozdravilo. Povodom tega dogodjaja piše du-nnjsk list, da Nemcem v Avstriji ne preostaje druzega, nego da so ali kladivo ali nakovalo. Vn&&iif<» dr*ave. Rimkl „Bereg"v svojem uvodnem Članku piše, da je Varnbtillerjeva trditev o AVadding-tonovej izdaji ruske ponudbe o vojnej zvezi Rusije s Francosko — izmišljenost, ki ne zasluži nobene vere. Nij mogoče skoro, pravi ruski list, da bi bil zaupen mož Bismarkov kaj tacega govoril. — Pruskim Nemcem pa tudi nij dosti za jedno laž več ali menj. Nemčiji še ne zadostuje „zveza" z Avstrijo, ona bi rada Francijo popolnem osamila, potem bi se še le skrbi j pred bodočnostjo iz-nebila. Bismark hoče, da bi k nemško-avstrij-skej zve?i pristopila tudi Italija, in poroča se celo, da je v Friedricbsruhe prišel te dni neki italijanski agent v tej zadevi k Bismarku. Sicer pa Italijani nijso ni preneumni niti pre-oskromni. Avstrija bi jim imela dati Tren-tino, potem bi še le pristopili k zvezi in še potlej bi hoteli hitro več imeti. Angleško časopisje jako simpatizuje Be Srbi in zadnjim člankom v „Istoku", ki govori o tem, da bodo Srbi proglasili svojega kneza za kralja, če to store Rumunci. Ugiba se, da je dotični članek pisal sam Ristie, a da mu je Gladstone namignil, naj to stori. Crnogorci so 8000 mož močni odmar-širali do Mirkovic na albanskej meji. Ofenzivno bodo pa postopali proti Ulcinju samo če bodo evropske vlasti to od njih zahtevale. Ako se v poslednjem trenotku ne bo boljšega domislil turški sultan nego še dalje kljuboval Evropi, potem je početek demonstracije evropske flote tudi početek občne akcije peš po strmej gori dobro uro boda. Dobro se ločijo gospodski romarji od kmetskih, osobito kadar velja stopati navkreber po ozkih stezicah in kotajih. Skoraj za vsakih trideset stopinj postoji Dežna gospica se svojim „ate-jem", ohlaja si gladko vroče čelo z veternikom, „ata" se pa obrača na pot od koder prihaja, podpre se na gladko palico, ter z globokim dihljajem vsope svežen zrak, nabiraje si s tem novih močij za daljni pot. Kmetski romar se pa ne zmeni mnogo za take težave, da-si je moral marsikateri uže po pet, šest ali še po več ur koračiti po strmih brdih, močvirnatih travnikih in trdej cesti; obriše si potno čelo z „mijolkasto" ruto, jo dene lepo v žep, ter zopet čvrsto dalje koraka, dokler nij na vrhu pri sv. Valentinu. Večkrat je bilo tudi videti kmetskega moža s krošnjo, ki je nesel „cuea ramo" gospodskega dečka zraven njegovih staršev, a mu nij bilo videti, da bi bil moral pogosto počivati se svojim živim bremenom. Dospevši blizu vrh gore sega nam naj ušesa hrumenje množice romarjev; dobro se ločijo glasovi beračev, katerih pajdaše smo videli uže pod goro ob cesti. Nekoliko korakov pred cerkvijo vidimo verne matere polagati v kapelico lesene križčke (lastnega pridelka) mej množico drugih, izmej katerih ima gotovo vsak po več prošenj ali zahval na sebi. Dim okolo cerkve nam pove, da se denes tukaj na prostem kuha, in res: meso, „ajmoht", štruklji, kava, (ki pa črna brez cukra nij grenka, marveč kisi«, kakor sem se sam prepričal), se prodaja tukaj za majhen gotov de nar. V lesenih barakah in pod kolibami iz gabrovih vej se vino in pivo toči; sešlo se je tu tudi veliko ljudij, žele si okrepčat svoje trudne ude, ker bedo morali pri desetej maši In pridigi ves čas na trdih tleh stuti. Zvoni k desetej maši, ljudje vio v cerkev ; kolikor jih ne more notri, obstopijo cerkveno I obzidje, ter z odkritimi glavami nijso vsi po božno pri sv. maši. — Po desetej maši privrć romarji iz prostorne cerkve, obstopijo kolibe lectnrjev, kjer obilo »odpustkov" nakupijo. Prostori, v katerih se vino in pivo toči, se napolnijo z romarji, stare in mlade ženice hite* h kuriščem, dobodo ondi „kofeta", „ajmohta", štrukljev v skledico, Bedejo z jedjo na bližnji kamen, kjer pojužinajo z veliko slastjo pičlo južino. Nekaj gospodskih romarjev, nagledavši se lepega sveta pride si naposled tudi iskat kosila mej vrsto kmetskih romarjev. Pri nekem „lectarji" kupoval sem odpustkov, ko zaslišim za svojim hrt toni to-le klasično nemščino prav glasno govoriti: „mir zint aber auf der lond, hir is aber nit zo hajklih", ozrem se in spoznam več „gospođiciu" s predmestja Ljubljane, ki so se prerivale skozi ljudstvo, ter so menda nalašč glasno govorile, da so s tem opozorile hribovce, češ, nij vsak dan božji pot, kadar bi prišli mi „gospoda" z mesta mej kmete. na Balkanu. Albanci se namreč z vso močjo protivijo odstopljenju Osinja ali Ulcinja Crno gorčem, a sultan Abdul jih podpira ter se kapricira na svojo voljo. Novo ministerstvo turško, jeden dan komaj staro, hoče zavoljo tega odstopiti. Ono je namreč sklenilo, da se demonstracija evropske Hote odvrne s tem, da se izroči Črnej gori Osinj. A sultan nij v to dovolil nego je ukazal, da se pošlje velevla-stim ostra okrožnica, ki bi protestovala zoper evropsko demonstracijo. Tudi prejšnje ministerstvo je zbog tega. odstopilo. Kedaj se prične demonstracija evropskega brodovja, ne ve se še prav. Vendar se poroča, da bode angleški admiral Sevmour v dan 20. t. m. prevzel nadpoveljniUvo nad mejnarodno floto; pred Ulcinj pa je odposlal na ogledova nje parnik „Ilelicon". ■talijanski finančni minister Magliani je sredo izročil predsedništvu zbornice proračun za leto 1881. Bednih dohodkov je zaznamovanih 1210, a troškov 1118 milijonov frankov. Izredni dohodki 8 milijonov, a troški 85 milijonov. Tako je namreč račun ministrov. Dojii si. Tri predstavi gledaliških iger so se posebno odlikovale gospodična K. Dolenčeva in gospodične Kobalove. Tudi njim prisrčna zahvala! Nadejamo se, da bodo vseloj pripravljene posvetiti svoje moči slovenskoj dramitiki. Popoludne je bila, kakor ste uže v svojem listu objavili, tombola kmetiškega orodja pod milim nebom. Ta ideja zasluži popolno priznanje. S tem se budi mej ljudstvom veselje do umnega kmetovanja, do napredka. Če je uže bilo občinstvo pri „Besedi" izredno mnogobrojno, ne da se gnječa pri tomboli popisati. Da hodete imeli pojem o Ogromne] množici, naj vam povemo, da je gostilničar blizo ležeče restavracije „Podskalo" potočil okolo <»() reci Šestdeset sodčkov piva in nad tri hektolitre vina. To je nekaj kaj ne da! ob 7. uri zvečer nijste dobili v celej Vipavi kapljice piva. Tako se je vsa slnvnost dostojno izvršila, dasiravno gg. aranžerji nijso bili DOVFOd tako gibčni, kakor bi trebalo. Iz "Vipfivc 13. septembra. [Izv. dop.] Dne 8. septembra so nas počastili se svojim obiskanjem vrli Skedenjski pevci, ti hrabri pi-jonirji Stovenstva na obali sinje Adrije. Pri-Brčno smo se jih veselili, z navdušenjem smo jih sprejeli v svojo sredo. Da pa nij bil formalen sprejem tudi tako veličasten, tako dostojen, kakor so naši gostje po pravici smeli pričakovati, tega nijso krivi Vipavci. A kaj pomagajo rekriminacije post festum! Slovenci smo pevsk narod, to je uže davno znano, a vnovič so nam to dokazali pevci tržaške okolice. Težavna Ricijeva maša se je pela prav precizno. Pri obedu so mej vrstečimi se napitnicami gostje pevci kar vse elektruovali. Isto tako je ta močan zbor zvečer pri „besedi" posebno odlikoval se in naše v velikej množio", zbrano občinstvo mu je tudi demonstrativno izraževalo svojo pohvalo. Da smo se Vipavci s pravo pobratimsko ljubeznijo oklenili svojih gostov je to dokaz, da so se ti še le i), t. m. popoludne mogli od nas ločiti. Hvala vam še enkrat v imenu vseh Vipavcev, vam, borilcem za narodno svobodo! Bodite tudi v prihodnje zvesti stražarji slovenske Adrije, da bode trdna ograja proti oholemu lahonstvu; Čuvajte to divno morje s paz-nim očesom, da se bodejo naši protivniki prepričali, da to morje je slovansko, da to bregov je je bilo last naših pradedov. S trdnim zaupanjem in moškim ponosom gleda na vas ves slovenski narod. Sorejmite torej še enkrat nad bratski pozdrav! „Haben's pir?" ogovore te mestjanke nata karico pri bližnjej baraki, „imamo pivo, imamo", pravi natakarica ; „a ja, aber šav, hir fršten's aber nix tajč," djala je potem gospica, se je se svojimi prijateljicami vsela, dobila piva in kar je še želela. Ljudstvo, katerega se je bilo zbralo ogromnej množici, odšlo je kmalu proti domu, osobito ker ta dan nij bilo popoludne litanij v cerkvi, kakor o drugih shodih na tej gori Dežja tudi nij bilo še mej tem časom, (kar nij dobro pristalo „žegnanju"), pač je na večer dopolnil, kar je po dnevi zamudil. Pogrešal sem na tem božjem poti Bele-Kranjce, starover-ske Uskoke, koji po Dolenjskem v največjem številu priromajo na vsa božja pota. Prilika mi je bila, da sem si ogledal še enkrat lepi svet na vse strani, ter poizvedel, koliko priprav morajo storiti razni vinotoci, kuharji in kramarji, ki so hoteli tolikoštevilni množici preskrbeti živeža za en dan. K Stanko Vrazovej svečanosti. Izmej d op i so v, ki so slavnostnemu od boru došli, hočemo priobčiti samo zanimivo pismo Čestitljivega veterana Štajerskih narodnih Slovencev in prijatelja pokojnemu Vrazu g. dr. Štefana Kočevarja. On piše: Vaše blagorodje! Leta 1831 pride moj prijatelj Anton Murko v Beč, da bi se zdravilstva učil. Pa je imel s spisovanjem slovenskega besednika vedno opraviti, da nij bilo časa učeb zdravil stvenib udeležiti se, akopram sem ga pogosto nagovarjal, naj bi se vsak drugi dan vsaj jedno uro v anatomiji vežhal. Tudi ga je za ložnik besedniki', knjigotržec Janez Greiner priganjal, naj delo dovrši. Jedenkrat, to je bilo poletni dan 1. 1832, sva se pomenkovala o slabem stanji slovenščine zarad malega ste vila domoljubnih Slovencev. V Gradci so bivali Matjašič, Klajžer, Vo-grin, Knupleš in Verblač. Muršec (zdaj zlato-mašnik) je kaplanoval v slovenskih Goricah, tudi sva mislila na Krempla, Volkmnra, Dajnka in Modrinjaka. Ti so bili na levej strani Drave. Na desnej strani Drave sta pela Slomšek in Lipold ter Korošci so imeli svojega Jar nika, Kranjci so čislali več domoljubov, in so se ponašali z Vodnikom, Kopitarjem in Čopom. Gotovo je to bilo malo število domolju bov poleg razširjenega renegatstva in splošne nezavednosti naroda. Obupati je bilo na bodočnost! Tužna domovina! V teh mislih sva utihnila in jeden čas molčala. Netom se opomenim in rečem: Morda nij vse zgubljeno, gotovo so v Gradci novih domoljubov pridobili. Matjašiču bom pisal in ga vprašal o stanji naše reči. Matjašič ali ako se ne motim, na mesto njega mi Knupleš odgovori in prijavi, da imamo dva mlada Slovenca, od katerih jeden Homera, drugi Virgila slovenski uči. Ta Slovenca sta bila Stanko Vraz in Mklošič. To sporočilo je mene in Murka jako razveselilo, kajti sva uže vedela o veleumnih imenovanih Slovencih. Da sta ta dva v kolo domoljubov stopila, je bil, kakor zdaj veni, velik, velik dobitek za Slovence in sploh za Slavjane. Slava njima ostane nevenljiva. V jeseni 1. 1832 sem se pri velečislanem izvrstnem podporniku Slovencev gospodu Ferd. Domiukušu, ki je takrat kot št. št. ditčni kontrolni komisar v Gradci stanoval, ž njima snidil in pobratil se. Od tistega časa sva si z Vrazom dopisovala, in on me je v Podčetrtku, kjer sem kot okrajni zdravnik v službo stopil, od L 1836 do 1850 vsako leto obiskaval. Najine misli so bile jednake, namreč, da za naš narod nij otetja, ako se s Hrvati ne zjedinimo, najino prijateljstvo je bilo čisto in skreno. To Vam prijavim, kar še mej našimi lomoljuhi nij znano in ob jednem izrazim obžalovanje, da zarad rahlega zdravja ne morem udeležiti se svečanosti, pri katerej se slavlja spomin na nepozabljivega izvrstnega pesnika Stanka Vraza. Z odličnim spoštovanjem Vaš sluga Dr. K oč e var m. p. V Celji dne 6. sept. 18«0. Domače stvari. — (Realka v Ljubljani) od leta do leta pada, kakor se gimnazija vzdiguje. V zadnjih treh letih ima ljubljanska c. kr. realka za 100 učencev menj, vsako leto menj. Letos se je za prvi ra?red oglasilo le 00 učencev. — S tem nočemo reči, da je šola slaba, če se prav samo nemčari na njej, (kar se itak žalibog po vseh naših šolah), temuČ starši iz-previdevajo, da fant iz gimnazije lehko vstopi kamor hoče, a iz realke ne more. — (Spet Slovenec na tuje!) Mej počitnicami sta bila spet dva odlična srednješolska profesorja iz svoje slovenske domovine prestavljena na tuje. Gosp. prof. dr. Peter Stornik, koroški Slovenec iz Beljaka prestavljen v dunajski Hernals, in g. dr. Anton Primožič, goriški Slovenec iz Pevme pri Gorici je s tržaške gimnazije prestavljen v Iglavo na Moravskem. — Pri nas moramo imeti tuje nemške profesorje, ki prav nič našega deželnega jezika ne umejo, a naše rojake pošiljajo na tuje mej Nemce! — (Nemški „schulverein" in pa „thierschutzverein ".) Za nemški „schul-verein", ki ima, kakor znano, varovati jezik tistim Nemcem, kateri so od nas Slovanov, zlasti od Čehov in od grozovitih Slovencev v nevarnosti, da se po-dovanijo, — nabira baje v Ljubljani tudi neki uradnik po imenu Janesch. Ta mož je pa prej zmirom nabiral doneske za nekov nemški „ti ersehu tzverei n". Zakaj in s kako asocijacijo idej g. Janesch, prej agent „thiersehutzvereinski", pobira zdaj za nemški „schulverein", tega pa ne vemo, temuČ ugibajte sami, če se vam ljubi. — (Odbor za obdelovanje močvirja) je imel včeraj dne 16. sept. sejo. Obširno poročilo priobčimo jutri. — (Škandal v Mariborskem okraj-nem zastopu.) Gospodje Schmiderer-DuchatschGirstmajerjevci mislili so, da je sedaj vse v redu zastran 4GO0 gld. katere so dali v shodu 14 načelnikov okrajnih zastopov Seidlu darovati. Ali varali so se, kakor nGosp.u poroča. ŠtirnajU zastopnikov mariborskega okraja, namreč gg.: Simon, Kodela, Bindlechner, Badl, dr. Sernec, Žikar, Robič, Lorber, Vajngerl, Vračko, Flucher, Vajksel, Gert, Mohorko in dr. Radaj so podpisali vlogo do načelnika dr. Sch in i d er er j a , v katerej zahtevajo po postavi, naj skliče občni zbor okrajnega zastopa, da mu predloži Seidlov račun o „Kreisamtu" v pretresivanje in končno sklepanje o njem, kajti mariborski okraj terja, kolikor mu od imenovanih 4600 gld. dohaja. Dalje je v imenu mariborskega mesta isto tako župan g. dr. Reiser pismeno protestiral zoper pometanje z denarji na škodo mesta, ki ima tudi delež zahtevati od onih 4G00 gld. Slišimo, da bo nekaj jednakega došlo tudi iz Ptuja, Ormoža, Ljutomera in sv. Lenarta. Mislimo, da se bo gospodoma S chmi-dererju in Duchatschu dovolj glasno zatrobilo, da moreta z lastnim denarjem delati, kakor hočeta, ne pa z drugim. — (Iz deželnega odbora.) V seji 4. t. m. se je gosp. Semen, okrajni sodnik v pokoji, sprejel za pomočnega koncipista pri deželnem odboru. — Glede sirotinskih ustanov se je sklenil v načelu, da se ustanove za Lichtenturnovo dekliško sirotnico pomnože in da se bode tudi kakih 40 dečkov oddalo drugo sirotnico, ki se bode Še letos ustanovila. Poleg tega se bode tudi še nekoliko si rotinskih ustanov izplačevalo, kakor doslej, na roko. — V seji 10. t. m. se je ustanova za vrborejo na šoli obrtnijskega muzeja dunajskega oddala Janezu Rode-tu iz Ljubljane, ustanova za rezljanje lesa se vnovič raspita po okraji kočevskem, ribniškem in velikola-Skem. Prebivalce teh okrajev opozorujemo po Bebno na veliko dobroto te ustanove, po ka terej je mogoče, da se važna obrtnija z leseno robo v korist dotičnim krajem zdatno povzdigne. Ustanova za lončarsko šolo se nij oddala, ker se nij nobeden sposoben prošnjik za-njo oglasil. — (Premogova zadruga v Trbovljah) hoče akcije pomnožiti do 1,700.000 goldinarjev in prioritete do 2,400.000 gold. — (Iz seje kranjske družbe kmetijske) poročajo „Nov." C. kr. deželni šolski svet je po sklepu deželnega zbora izročil odboru peticijo učitelja Kanta, ki se glasi na to, naj bi se pri delitvi državnih podpor, kmetijstvu namenjenih, ozir jemal na šolske vrte in drevesnice; — odbor si je to željo „ad notam" vzel. — Odgovor gosp. župnika Mesarja, predstojnika podružnice kmetijske bohinjske, ki je bil od družbe kmetijske vabljen, naj letos nadaljuje popotni nauk o mlekarstvu in sirarstvu zunaj Bohinja, je odbor zadovoljno na znanje vzel. Gosp. Mesar misli, da mu bo mogoče to podučevanje začeti sredi meseca oktobra in dognati ga koncem novembra v Gorjušah, Bohinjskej Beli in Kupleniku, morebiti tudi v Podhomu; prizadeval se bode za povzdigo planinskega gospodarstva ves vneti in v mlekarstvu dejansko izvedeni gospod Go renjcem temeljito dokazati dobiček, ki dohaja gospodarjem iz tega, da porabijo mleko za narejanje sira in to skupno, to je, v sisarskih zadrugah. — Podružnici bohinjskej se prošnja za denarno podporo pri vzdržavanji plemenskega bika ni mogla vslišati; prvič zato ne, ker odbor nema nobene subvencijske zaloge, drugič pa ker je res žalostno slišati, da se postava o vzdržavanji plemenskih bikov od 16. svečana 1879. leta tako nemarno spolnuje, da si občine skor nikjer ne omišljujejo dobrih plemenskih bikov, ki so podlaga napredku živinorejskemu. Odbor od več strani (tako nedavno iz Kompolj, Dobrepolj itd.) dobiva pritožbe, da nemajo bikov in da naj jim jih družba kmetijska da, kakor da bi družba kmetijska imela polne hleve juncev ali pa polne žaklje denarja! Družba kmetijska je dobro postavo predlagala si. deželnemu zboru, al on jo je pokopal s tem, da je občinam nakup plemenskega bika na prosto voljo dal; od tod ovira živinorejskega napredka! Zato je odbor izrekel žalovanje, da večina deželnega zbora nij hotela sprejeti navedene postave tako kakor mu jo je predlagal odbor družbe kmetijske, da vsaka občina mora za 80, k večemu za 100 krav omisliti si plemenskega bika. — Odbor je zahvalno na znanje vzel poročilo gosp. dekana Szdatebj in urednik Makso Armič. Struceljna, predsednika kmetijske podružnice notranjske Bistrice, o vodnjaku Trnovskem, ter to temeljito poročilo izročil c. kr. dežel nej vladi. — (V Ptuj) je dne 10. sept. došel Dunaja četrti pijonirski bataljon. — (V Celje) pride 35. lovski bataljon, pa tudi dopolnilne zaloge bataljonov 7., 8., 10., 20. — (Čudno smrt storila) je dne 10. t. m. v Trobljah, starotržke fare pri Slovenj Gradci 2 leta stara deklica Marija Godec. Gospodinja je postavila škaf pod kap, da bi deževnice nalovila. Omenjena deklica pride skrivaj do posode, se v tisto nagne tako, da z glavo do vode segne. Nezmožno dete se nij moglo več zravnati in se je v p lit vej posodici utopilo. — (Dac.) Finančno vodstvo za Kranjsko naznanja, da se bodo vršilo pogodne obravnave o užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa za leto 1881, mogoče tudi za leti 1882 in 1883, v dačnih okrajih: Brdo, Litija, Idrija in Kamenik. Pogodba bode se vršila za vsak okraj posebe v dotičnih prostorih c. kr. davkarij dne 30. septembra t. 1. ob devetej uri dopoludne. Terja se kot letna pogodna navpre-čina za okraj brdski 0860gl., litijski 21.870 gl., idrijski 13.000 gl., kameniški 17.200 gl. — (K Vrazov o j svečanosti.) Hr vatski Obzor piše: Jučer u sriedu kao na osmicu Vrazove svečanosti sastali su se ormu žki rodoljubi u Ormužu i odaslali su sliedeči brzojav na „Maticu Hrvatsku14: „Sabrani orni užki rodoljubi slaveči osmicu Vrazove sve čanosti, kliču svim prijateljem ove uzvišene svečanosti gromoviti „Živio!'' —Na ovaj pozdrav stala 8 črevljev pod vodo. Sodi se, da je voda odnesla cel tovoren vlak ter ga je kje zemlja zasula. Jednak slučaj se je dogodil uže tudi 1. 1878. 'J.' tajci. 17 septembra: Pri slomi: Kaiitiuan iz Mariboru. Luteršek iz Itoke. — i'rukhrr iz Zagreba — Keichold iz Gradca. "VVario iz Trata. - pl. Kauics iz Ljub-l:ane. — pl. K idoiuh iz Dunaja. — i'erdau iz Ko-ćovja. — Weit;unbok iz Dunaja. Pri HlMllvu a'. ..ih. Bocka iz Giadca. — .Mali', i iz Trsta — i;.»i.mi iz Do.enjdkega. — Fiscber, Ltmaasi iz Gorice. — lieisig iz Dunuja. Dunajska borza 17. septembra. I l/.viin ■> te. .tli -n 11 poroćho.) Enotni diž. uolg v bankovcih . . «2 g.d. 20 Bttuilli drž. lloig V mulini . . . 13 /.l.na r. uto.........H« ttttk) diž. posij lio......131 Akciju narodne Im .kn .... »23 Ki cil ii mi akcijo.......2»arul«onttka iu Ntrazna Klu/ba« (slov.-noinšk. v vprašanjih in odgovorih) 6. Not« inišku, (slov.-ncmšk. v vprašanjih in odgovorih)....... 7. l'oduk o MliniJtfttMj (slov.). . . 8. Hoj na hliižliu, raztreseno vojevanje, nova puška in slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček, (slov.) . 9. KurzgclaHMti' praktittuke (iraiu-matik dur slov. Sprache tur Deutsche Vso U ii i i ti«*, ki se na tukajšnjih šolah potrebujejo, atlanti itd., nahajajo so zunrom pri nas. Sprejemamo tudi nuroOuA na vse domače in tuje žurnale in časopise ter zagovljamo najboljšo postrežbo. (445-1) Katoliška bukvama. —.40. — .30. —.35. —.26. —.10. —.40. 1.20. za gosli, gitare in citre iz tovarne bratov Kirchncr na Dunaj I prodaje _v Ljubljani. (418—3) Henrik Ničman, v Ljubljani, na starem trgu št. 5, (Mi.su šelesmff/a mas tu J, priporoča svojo (445—2) veliko zalogo šolskih knjig in vsega druzega potrebnega pisalnega orodja za ljvucLrjlrc Sole i. t. d. i. t. d. Gostilna v najem. «.<>siiinu, ležeča na KarlovHkO-MctlldkeJ <•«■*! i v ,,lteMi*<9 da se z gospodarskimi poslopji in okolo 75 oralov zemljišča vred na več let v uujeui. Natančneje pove graščinsko OBkrbništvo v Ribniku, pošta Metlika. (442—2) Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".