KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 8290 SEVNICA
Zdravniška stavka
Posavje - V Splošni bolnišnici Brežice je dogovorjen način dela v času stavke in po zagotovilu direktorja Toneta Zorka je bolnik še vedno prva skrb - nihče, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje, ne bo odklonjen.
Delajo po razporedu, ki za zdravnike upošteva 40-umo redno delovno obveznost, dežurstvarešujejo z odredbo o nadurnem delu. Vse bolnišnične ambulante normalno obratujejo, le da v času stavke ne bodo naročali vnaprej določenih operativnih posegov in tudi kakšen že dogovorjen bo preložen. V zdravstvenih domovih pa omejitev ria 40-umi delavnik pomeni, da zdravniki, ki dežurajo, nimajo rednih ordinacij čez^dan. Njihove nujne paciente bodo prevzeli dežurni zdravniki, vnaprej naročeni pacienti pa bodo morali v takem primem z obiskom počakati. B.D.
Dragi bralci in bralke!
Širitev SavaGlasa in napovedana presenečenja so pred vami. SavaGlas se je ob 50. jubilejni številki odel v širšo in bolj pisano preobleko. Odslej je vaš lokalni časopis vsebinsko bogatejši za 4 strani, na katerih boste našli še več reportažnih Zapisov, intervjujev in zanimivih fotografij.
Prav tako smo nekatere obstoječe strani in rubrike grafično osvežili. Že tako odmevna rubrika Posavske mušice je po novem opremljena z barvnimi fotografijami. Prve strani so na-menjnene aktualnim lokalnim vsebinam, komentarjem, redni anketi in rubriki Torkove bodice. Strani, poimenovane - “Iz lokalnih skupnosti" so namenjene dogodkom, zanimivostim, predvsem pa ljudem in njihove-nut delu. Na teh straneh bomo Pripravljali intervjuje z zanimivimi Posavci, reportaže z družabnih dogodkov, predstavljali krajevne skupnosti - tokrat je to Loka pri Zidanem Mostu - in Poročali o dejavnostih raznih društev.
V razširjenem SavaGlasu boste našli tudi več zabave, aforizmov in novo rubriko Za lepši videz. Škratu in osnovnošolskim dopisnikom pa t e bodo na strani ‘Tz majhnega zraste veliko” Pridružili še posavski dijaki.
Naše želje - ponuditi našim bralcem še več lokalnih informacij, zapisov in fotografij - in Pričakovanja bralk in bralcev, Predvsem pa naših zvestih naročnikov za obsežnješi časopis so, upamo, tako vsaj delno uresničena.
Prijetno branje!
___	Lidija Kostevc
15. TRADICIONALNA PRIREDITEV
Z L0JTRC0 POD OKEN Gr
V PETEK. 5. APRILA 2002 V KULTURNEM DOMU KRŠKO
KONCERTA BOSTA OB 17. in 20. URI
NASTOPAJOČI:
Ans. Mira Klinca, Kvintet Dori, Modrijani, Igor in zlati zvoki, Harmonikarice Zupan, Mladi Dolenjci, Vasovalci, Ans. Franca Veglja,
r\ )>
Kdaj k sosedu zares po
krajši poti?
Slovenija, Posavje - Z 18. marcem so na obeh straneh slovensko hrvaške meje pričeli izvajati sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju. Zaenkrat približno 250.000 Slovencem v obmejnem pasu prinaša obmejne prepustnice in kmetijske vložke.
Vendar pa ta dokumenta še ne pomenita posebnih ugodnosti, tudi carinskih olajšav ne.
Mejo s Hrvaško še vedno lahko prehajamo tam kot doslej. Prihodnje leto bo z vpisom prehodnih točk v prepustnicah prehod že bolj sproščen. Prepustnice pa ne bodo zaživele v polni meri, dokler ne bo sporazum v celoti udejanjen z maloob-	.
mejnimi prehodi.	Maloobmejne prepustnice sta piva svečano sprejela poslanec Jože Avšič in
Župan Vladislav Deržič. Izročil jima ju je načelnik upravne enote Darko ...na strani 3 Bukovinski (m sredini).
Kraj kulture in rož
Loka pri Zidanem Mostu - Krajani živijo s krajem, razvijajo kulturne dejavnosti, katerih seme je že pred mnogimi leti zasejal Trubar, in so ponosni, da imajo v svoji KS tudi zaščiteno področje encijana.
... na strani 11
NASLEDNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA3. APRILA 2002.
Ministrica odprla Srednjo šolo Krško
Krško - Čeprav pouk v novi Srednji šoli Krško poteka že od januarja, so jo svečano odprli šele pred dnevi. Ob tej priložnosti je s predstavniki ministrstva potekal tudi posvet o razvoju visokega šolstva v regiji.	7^
'~7-
Ministrica Čokova z državnima sekretarjema Tomažičem in Pejovnikom
Ob odprtju šole so potekale tudi številne športne prireditve. Ena odmevnejših je bila tekma malega nogometa med dijaki in profesorji. Zmagali so dijaki s 4:2, a moralno zmago so dosegli profesorji. Zvečer je sledila še poslastica, prijateljska tekma v košarki, na kateri sta se pomerili domača ekipa KK Krško in prvoligaški gostje KK Krka Novo mesto. Zmaga je odšla v Novo mesto, izid pa je bil “zanimiv” 63:127.
... na strani 6 in 14
IZ VSEBINE***
V Brežicah prazna stanovanja....
...stran 3
Posvet občinskih tajnikov...
...stran 4
Intervju s Petrom Spilerjem
... stran 9
— 0 —ii ii
S snemanja filma Rezervni deli...
...stran 13
Registracija na tehničnih pregledih ...stran 15
Ans. Franca Potočarja s Podlipškimi fanti, Slovenski zvoki, Mesečniki, Slapovi,
v
--Štajerskih 7, Ans. Jasmin in Veseli Planšarji
HUMORIST: KLOBASEKOV PEPI
VSTOPNICE SO V PREDPRODAJI NA RADIU BREŽICE, RADIU SEVNICA, V HOTELU SREMIČ V KRŠKEM IN KULTURNEM DOMU KRŠKO.
Gia&rmMcr
STU&EK D*jan »,p. ,

KVALITETNO
HITRO
UGODNO
NA RECEPT OKULISTA
Nova kolekcija sončnih očal 2002
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
T«l.: 07 499 31 31
NASPROTI OBČINE BREŽICE
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
*
stran 2
POSAVSKE HVSlCE
Župani, predsedniki, direktorji in...
Vsi trije posavski župani so po spremljajočih funkcijah in zadolžitvah sodeč nadvse pomembni ljudje in z delovnimi nalogami tako obremenjeni, da jim v slovenskem prostoru verjetno ni para. Verjetno ima ta čas še največ funkcij brežiški župan Vladislav Deržič, ki je sicer obdan kar s tremi podžupani, a vsem oblasti ne prepušča enakovredno. Podžupanja Milena Jesenko je tista, ki lahko Deržiča zastopa na prireditvah, podžupan Slavko Sušin je najpogosteje ekspresni voditelj sej občinskega sveta, najmlajši podžupan Andrej Vizjak, ki naj bi služil občinskemu gospodarstvu, pa le težko pride v župano-
Posavski župani...
vo bližino. Zadnje čase še manj, saj si je Deržič za tri tedne vzel daljši oddih. Morda je medtem presodil, kam vse kaže usmeriti prihodnje napore. Odkar je zro-tiral na mesto predsednika Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, je pravzaprav najpomembnejši človek posavske regije, še pomembnejšo funkcijo pa ima na ravni države v mešani komisiji za južno mejo. Če dodamo še podpredsedniško mesto v Društvu izgnancev Slovenije, njegovo zanimanje za delo v krajevni skupnosti Čatež, skrb za pihalno godbo Loče ter da gradi družinski penzion na Dvorcah, ni nič čudnega, če kdaj
obilici drugih opravil sploh še posvečajo lokalnim vprašanjem. Slišati je, da se kljub vsemu menda nameravajo vsi trije še enkrat potegovati za županovanje. Je že nekaj sladkega na tem položaju!
Vizjak minister?
Želje po funkciji župana nedvomno goji tudi odrinjeni brežiški podžupan Andrej Vizjak. In kar verjeti je, da bi se ta trenutek mnogi občani ogreli zanj. Četudi za marsikoga morebiti ni v pravi stranki, bi znal dobiti glasove v občinskem središču med mešča-ni-domorodci, prikupil pa seje tudi z nekaterimi svojimi načrtnimi nastopi po krajevnih skupnostih. Skratka, mnogi Vizjaka ob novem letu že vidijo na čelu brežiške občine. Bolj pretanjeni poznavalci političnih razmer pa ob tem razmišljajo tudi drugače. Tisti, ki ne verjamejo, da bi liberalna demokracija lahko ponovila volilne rezultate tudi v prihodnje, menijo, da bi v morebitni drugačni koaliciji sodelovali tudi socialni demokrati. V takem primeru bi se skoraj zagotovo znašel v vladi tudi Vizjak. Denimo kot minister za delo, družino in socialne zadeve. Bil je že inšpektor za delo, doma ima veliko družino in čuta za socialna vprašanja mu tudi ne manjka. Takšna so seveda zgolj ugibanja, od politike, lobiranj in takih ter drugačnih volitev pa bo odvisno, če se lahko tudi uresničijo.
Politika na verigi
Zgolj od politike seveda ni odvisen brežiški festival stare glasbe, na katerem privlačijo oči moškega spola predvsem prikupne hostese v oblekah slovitega Alana Hranitelja. Letos bo poslušalcem v Viteški dvorani zato, in
...in festivalske hostese
pa kdaj tudi klecne. To se seveda mnogo bolj redko pripeti ostalima posavskima županoma, čeprav tudi nista nič manj obremenjena, zato pa mlajša. Franci Bogovič iz Krškega je poleg županovanja še predsednik območne ljudske stranke in njenega ožjega vodstva na ravni države, posredno pa mora skrbeti še za svoje podjetje v Koprivnici. Sevniški župan Kristijan Janc je še naprej direktor Gostinskega podjetja Sevnica in podobno kot Bogovič tudi član nekaterih nadzornih svetov. Skratka, posavski župani so vzor delavnosti, a njihovi občani se vseeno sprašujejo, če jih potrebujejo oziroma če se ob
ker se bo osrednji festival pričel poprej, manj vroče. In se bodo kasneje lahko potili ob morju. Zato pa se politične igrice kar naprej vrtijo okrog verige spod-njesavskih elektrarn in se gradnja odmika. Nič ni pomagalo, da pri Boštanju že dve leti rjavijo veliki železni elementi, da so ob njih lani svečano razglasili začetek pripravljalnih del in da so se posavski politiki na številnih sejah medobčinskega sveta zaklinjali na posavsko enotnost. Pravkar se je res začela prestavitev regionalne ceste, je pa zdaj bolj ali manj jasno, da lahko pride do začetka del šele novembra. Letos, verjetno! Posredi naj bi bila kupčkanja znotraj liberalne demokracije,
naenkrat se sprožajo vprašanja o smotrnosti del, češ, kako draga bo energija, in v javnost so prišli celo pomisleki okrog hlajenja nuklearke ob dograditvi verige elektrarn. Predvsem v brežiški občini, kjer bo zaradi gradnje avtoceste padlo nekaj hiš, prva pa že čaka na svoj žalostni konec, upajo, da do političnih veriženj ne bo prišlo.
Drobir
V Krškem pa seveda nič ne vedo, kdo bo nasledil hčerinsko firmo Labod, ko jo bo novomeški Labod pahnil v stečaj. Zato pa se hudujejo vaščani Vrbine, prvi sosedje nuklearke, saj so kljub temu še vedno brez javne razsvetljave in pločnikov.
Prva hiša bo padla.
Hladen tuš je namreč regija doživela tudi minuli teden, ko ministrica za šolstvo ni posebej podprla posavskih prizadevanj po četrti slovenski univerzi. Kajti univerza res ne sodi v vsako vas, tako kot kamorkoli ne sodijo muzeji ali galerije.
Dobovčani, ki znajo ostati brez svoje občine, bodo zaradi bližnje meje namesto tega dobili vsaj najsodobnejšo železniško postajo in tako težko pričakovani podhod. V Opekami upajo, da se bo v obliki anhovskega Salonita vrnil njihov prvi last-
Dobovski gostinci
Medtem ko vsenaokrog po Posavju, posebej v Brežicah, usiha trgovinska dejavnost, se, spet v Brežicah, krepi gostinstvo. Pri tem se vedno znova posebej dokazujejo Dobovčani. Dobovškovi so se izkazali s Splavarjem, gradnjo motela načrtujejo ob meji Polovičevi, Deržič je imel pivnico in zdaj zida na Dvorcah, Pe-telinčevi vlečejo mlade v Olimp, se potrjujejo v Santa Luciji, pred propadom so rešili vodovodni stolp in zdaj odpirajo novo gostišče v stari lekarni. Prizadevnosti jim ne gre očitati, a se arhitekti vseeno sprašujejo, kdo jim je dovolil barvanje kamnitih portalov. To je tako, pravijo, kot če bi pohištvo ometal z dva centimetra debelo malto! Tako nizke kulturne ravni menda ni bilo zaslediti v Brežicah niti leta 1945, ko je primanjkovalo strokovnih kadrov.
Zdaj bi jih naj bilo dovolj. Zato pa jih je vse manj v podjetju Vino,
Začelo se je s coca colo.
nik, ki pa ga tokrat bolj zanimajo cementni proizvodi in menda ne bo uporabljal globoškega peska. Se bo za rudnik zato odločilo podjetje iz Ljubečne? Tako kot sta Romih in Bostele smelo zastavila razvoj Agrariacvetja in se namesto rož odločila za vrtnine. V Brežicah pa bo po ponedeljkovi seji občinskega sveta mo-
Tu bo zrastla hiša za državne uradnike.
kjer se je direktor Recer menda lotil nehvaležnih čistk. Potem ko so mu začeli piti kri predstavniki coca cole, zdaj on sam spravlja v slabo voljo dolgoletne sodelavce in daje v najem družbeno prehrano. Odpoved naj bi dal celo zet Matjaž Pegam, nesojeni Recer-jev naslednik.
rebiti le vse nared, da bo družba Skala sredi mestnega jedra gradila sodobno poslopje in ga dala v najem državi oziroma njeni Upravni enoti Brežice.
Vlado Podgoršek
Foto: Vlado Podgoršek in Posavski muzej Brežice
komentar
	
Znanje za razvoj ali za statistiko?
V	Sloveniji je precej teženj po ustanavljanju novih univerz^je povedala šolska ministrica dr.Cokova. Tudi v Posavju. Toda Univerza kot Alma mater ni le skupek visokih šol. tako kot ni vsak, ki ima diplomo univerzitetne smeri, intelektualec. In kljub diplomi marsikdo brez dodatnih usposabljanj ne ustreza pričakovanjem delodajalca. Po prepričanju gospodarstva se preveč študentov izobražuje v programih aka-demskosti, na trgu dela pa primanjkuje visoko strokovno kvalificiranih kadrov. To vrzel naj bi zapolnile višje in visoke strokovne šole, ki rastejo povsod po Sloveniji in jih je ta hip 21, jutri in pojutrišnjem jih bo po nacionalnem programu razvoja visokega šolstva še mnogo več. V Brežicah je na višjo komercialno šolo vpisanih 302 študenta, v Novem mestu pa v višje in visokošolske programe 782.
V	Sloveniji se je število študentov v zadnjih desetih letih podvojilo in cilj ministrstva je, da se do leta 2005 število dodiplomcev iz današnjega 13-odstotnega deleža v populaciji povzpne na 25 odstotkov.
Kadar v državi nastane gospodarska kriza, se običajno pojavijo raziskave, ki iščejo vzroke zanjo. Začne se preštevati izobrazbena struktura, se malo primerjati z deželami EU in odločitev, da bomo več izobraževali, je na dlani. Morda bi bilo potrebno, da bi se na vladi pomenili še o drugih razlogih, ki vplivajo na razcvet dežele, ker bomo imeli brez sinergije izobraže\’anja in gospodarstva le več brezposelnih visoko izobraženih.
Že nekdanja skupna država je v osemdesetih letih, ko je prvič sramežljivo priznavala, da je za krizo gospodarstva kriv socialistični sistem, hotela za večji izvirni greh vendarle prikazati neizobraženost prebivalstva. Dr Jovan Miric' je pokazal na nekaj drugega - na neizkoriščeno znanje, ki ni bilo motivirano za “odkrivanje" novih uporabnih produktov. V takratni SFRJ je delovalo preko 500 znanstveno raziskovalnih instihitov, v katerih je bilo zaposlenih preko milijon akademikov. Pri iskanju povezave med raziskovalci in gospodarstvom je kot najslikovitejši “mrk” navedel primer, kako je takratnih osem proizvajalk kvasa v državi kupilo (seveda vsaka zase) licenco v Nemčiji. Raziskovalci niti niso bili spodbujani niti se niso ponujali za sodelovanje z gospodarstvom. Financiranje je bilo utečeno■ Kdor se ni želel “zabubiti”, ga je tut krilih znanosti odneslo v beli svet iti je s svojim znanjem prispeval za nova delovna mesta v tujih deželah.
Socializma, ki duši gospodarstvo, ni več, nekaj (okleščene) raziskovalne dejavnosti pa je v Sloveniji vendarle še ostalo. Še nekaj let se lahko država izgovarja na neprimerno izobrazbeno strukturo, domače gospodarstvo pa na to, da nima denarja Zfi financiranje raziskav, ker hoče veS donos na kapital pospraviti danes, saj za jutri že ni prepričano v svoj obstoj.
Za koga se bodo potemtakem odpirale vse načrtovane visoki strokovne šole?
I
v
r
n
z
s
Ij
n
z
n
n
r
k
\
r
s
i
j
t
Branka Dernovšek '1
Slovenija “da” ali “ne” v NATO
Brežice - Letošnje leto je ključnega pomena za Slovenijo glede vključevanja v evro-atlantske povezave. Zagovorniki pričakujejo povabilo na vrhu NATA novembra v Pragi. V javnosti poudarjajo politične in vojaške ter gospodarske vidike povezave, ki jih je ravno tako potrebno upoštevati pri razpravah o članstvu v zavezništvu.
Je NATO predvsem vojaški klub? Članstvo vzbuja zaupanje med morebitnimi tujimi vlagatelji, kar posledično spodbuja tuja vlaganja v nacionalna gospodarstva. Bo ali ne bo naša vključitev v NATO prinesla (ne)posrednih koristi v obliki večjega števila gospodarskih priložnosti, ki jih nato lahko Slovenija izkoristi ali pa tudi ne.
Dosedanja glavna kritika predstavnikov zveze NATO je bila, da je Slovenija premalo realno načrtovala reformo svoje vojske, kar so sedaj na Ministrstvu za obrambo izboljšali. Reforma poteka predvsem zaradi zagotavljanja sistema obrambne in nacionalne varnosti Slovenije in ne zgolj zaradi morebitnega članstva Slovenije v zvezi NATO, pravi vojaška doktrina. Združenje slovenskih častnikov Brežice svoje člane seznanja o vojaških zadevah, ki so prisotne v državi, in v okviru tovrstnega usposabljanja, pravi sekretar združenja Ernest Ferk, tudi na političnem področju. Kot statusna organizacija želijo osvetliti pot tudi posavskemu lokalnemu proštom. Zaradi tega so organizatorji pripravili razpravo v Brežicah. Na okroglo mizo v Prosvetni dom so povabili eminentne poznavalce te problematike, ki so tako “za” kot “proti” vstopu v NATO. Med prvimi so prof.dr.Anton Bebler, ki upa na povabilo v članstvo že letos, ter zagovornika Janez Janša in polkovnik Janez Butara iz Generalštaba Slovenske vojske. Prof. dr. Jože Mencingerje proti vstopu v NATO. S. V.
Občine ponovno na ustavno sodišče
Ljubljana, Posavje - Predstavniki iniciativnega odbora za ustanovi^ novih občin so 8. marca na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnos odloka državnega zbora, ki je 26. februarja zavrnil skoraj vse predloge F ustanovitev novih občin.	An
Kot je ob tem povedal predsednik iniciativnega odbora Peter F relih, bou aktivnosti nadaljevali z ustavno pritožbo, razmislili pa bodo tudi o postopa pred upravnim sodiščem. Po njegovih besedah v odboru upajo, da bodo postopki na ustavnem sodišču uspeh, v nasprotnem pa je napovedal nadaU vanje aktivnosti, ki naj bi jim omogočile temeljno pravico do samoodloc ’■ Med pobudnicami tudi v drugo na ustavno presojo upajo posavske krajevn skupnosti Bizeljsko, Dobova, Videm-Krško in Kostanjevica na Krki.
Vlagatelji predlogov za ustanovitev občin naj bi ob morebitnem neuspeh na ustavnem in upravnem sodišču pravico iskali tudi na Evropskem so® ^.j in pri varuhu človekovih pravic. Predsednik iniciativnega odbora pa ni tudi možnosti, da bi s podporo predstavnikov majhnih občin ustano politično stranko in se z njo poskusih prebiti v državni zbor.	v ^
Kot je znano, je ustavno sodišče pred 14 dnevi zavrnilo pobude za zač* presoje ustavnosti in zakonitosti vladnega sklepa, ki sojo 18. februarfU^ ustavno sodišče vložiti predstavniki iniciativnega odbora za ustanovitev no ^ občin. Pobudnice pa so že takrat napovedovale vložitev ustavne presoje odločitev DZ. Takrat je državni zbor izmed 50 pravočasno in PraV' ^ vloženimi predlogi za nadaljevanje postopka za ustanovitev novih ob: določitev njihovih območij podprl le tistega za ustanovitev nove občine b no pri Litiji. S.V.
Stanovanjska problematika
V Brežicah prostih 52 vojaških stanovanj
Brežice - Pred slabim letom je obrambni minister dr. Anton Grizold s sodelavci obiskal občino Brežice. Glavna tema pogovorov z občinskim vodstvom so bile nerešene nepremičninske zadeve, saj slovensko obrambno ministrstvo v občini Brežice razpolaga z vrsto objektov, dediščino nekdanje JLA. Na srečanju sta bili med drugim ustanovljeni delovni skupini s strani ministrstva in občine, ki naj bi reševali tudi problematiko vojaških stanovanj v Brežicah.
Kljub temu daje minister Grizold takrat na srečanju dejal, da se mu nekateri primeri zdijo rešljivi v zelo kratkem času, v poštev naj bi prišle tudi nekatere oblike zamenjave premoženja in na ta način naj bi v Brežicah pridobili nekaj stanovanj, pa delovni skupini, ki sta se v tem času sestali štirikrat, bistvenih premikov v reševanju usode vojaških stanovanj nista dosegli. Po podatkih Ministrstva za obrambo RS (MORS)
Ferdo Pinterič
je v občini trenutno kar 52 prostih vojaških stanovanj in na podlagi analiz ugotavljajo, da te
kapacitete ne bodo na voljo občini Brežice, kajti program za 52 prostih stanovanj predvideva 48 stanovanj dodeliti delavcem, zaposlenim v Slovenski vojski, 3 stanovanja bodo (po sodbah) vrnjene imetnikom stanovanjske pravice, 1 stanovanje pa je že v programu odprodaje. Na MORS še dodajajo, da bodo šele po reorganizaciji Slovenske vojske (SV) ugotovljene potrebe po službenih stanovanjih za njihove delavce in če se izkaže, da bodo kapacitete v Brežicah ostale neizkoriščene, bodo verjetno razmislili tudi o možnostih najema osebam, ki niso zaposlene na ministrstvu.
Po besedah tajnika občine Brežice Ferda Pinteriča, ki je tudi član delovne skupine, seje občina v lanskem letu z MORS uspela dogovoriti za najem treh stanovanj. Vendar letne najemne pogodbe, ki se z aneksom vsako letu podaljšujejo, niso dolgoročna rešitev za uporabnike teh stanovanj, pa tudi ne za občino. Kot še dodaja, so MORS tudi opozorili na potrebe po stanovanjih, ki se bodo pojavile ob vzpostavitvi schen-genske meje.
Prav tako pri najemu vojaških
stanovanj predstavljajo ključen problem visoke cene najemnin, saj so te na podlagi Odloka o metodologiji za oblikovanje najemnim v neprofitnih stanovanjih ob-
Načrtovani programi, kijih na MORS pogojujejo z reorganizacijo SV, dajejo malo upanja za reševanje stanovanjske problema okoli 30 čakajočih na listi, ki je
Vojaška stanovanja samevajo, prosilci na občinski listi pa čakajo.
likovane enotno za celotno državo, kar pomeni, da so najemnine v določenih regijah absolutno previsoke oz. višje od ekonomskih cen. Vendar kot zatrjujejo na MORS, pripravljajo koncept spreminjanja višine najemnine glede na ekonomske cene v posameznih regijah.
bila pred dvema letoma oblikovana na občini Brežice. Doslej so uspeli rešili le četrtino teh. Občina lahko letno z nakupom stanovanj reši od 2 do 4 stanovanjska problema, toliko ji pač omogoča občinski proračun.
Lidija Kostevc
Sporazum o NEK ni najboljša orientacija za delo
Krško - Na zboru krajanov so Krčani osvetlili nesprejemljive točke pogodbe, ki sta jo o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (NEK), njenim izkoriščanjem in razgradnjo podpisali vladi republik Slovenije in Hrvaške. Pred ratifikacijo v Državnem zboru (DZ) so skušali Krčani opozoriti, da ta pogodba prinaša negativne posledice tako za nuklearko kot za občino Krško, Posavje in Slovenijo.
Krški župan Franci Bogovič in poslanec v DZ Branko Janc sta zbranim krajanom predstavila kronologijo dogodkov, povezano z NEK in akcijami, ki so potekale zaradi nestrinjanja s podpisom pogodbe med Slovenijo in Hrvaško. Krčani zahtevajo, da se trajno reši odlaganje radioaktivnih odpadkov. Zavzemajo se za ohranitev Sklada za razgradnjo NEK, v katerem seje doslej zbralo že 15 milijonov SIT, državne organe pa pozivajo, da pripravijo zakonsko podlago, ki bo urejala nadomestilo za razvrednotenje Prostora zaradi prisotnosti jedrskega objekta.

direktorica agencije za radioaktivne odpadke dr.Irena Mele zagotavlja, da izbor lokacije za radioaktivne odpadke ne bo potekal v ilegali.
Občani Krškega so na zboru izrazili nestrinjanje s takim načinom sprejemanja pogodbe, kot je to storila slovenska vlada - brez ved-n°sti in soglasja javnosti, nasprotujejo pa tudi ratifikaciji sporazuma v DZ. Zahtevajo, da Slovenija ohrani suverenost pri upravljanju NEK, predvsem pa naj poskrbi za varnost.
Generalni direktor NEK Stane Rožman se ne želi spuščati v Presojo, ali je sporazum slab ali so bili taki pogajalci. Če bo stopil v veljavo, bomo po letu dni lahko presodili, ali zagotavlja spodobno uPravljanje jedrskega objekta. Po Rozmanovem mnenju lahko Jedrski objekt varno upravljamo le, če se zavedamo, kaj je jedrska varnost, objekt pa bo živel le v primeru, če bo ekonomičen in če bo rmel razumne odnose z vse bolj osveščeno javnostjo. “Če bomo to J^Zeli v zakup, se bomo znali pravilno orientirati,” je dejal Rožman, ^ed vrsticami je bilo razbrati, da sporni sporazum ne zajema vseh 0rUenjenih dejavnikov in zatorej ni najboljša orientacija za delo.
,	Nada Černič Cvetanovski
Začetek izvajanja maloobmejnega sporazuma s Hrvaško
Izdane prve maloobmejne prepustnice
Slovenija, Posavje - Z 18. marcem so na obeh straneh 670 km slovensko-hrvaške meje začeli izvajati Sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. V skladu s sklepom, ki ga je stalna mešana komisija za uresničevanje sporazuma sprejela na srečanju v Čakovcu 5. marca, so upravne enote, ki mejijo z območjem izvajanja omenjenega sporazuma, začele izdajati obmejne prepustnice in kmetijske vložke.
Državni podsekretar in vodja Urada za upravno notranje zadeve na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Bojan Tmovšek je na prvi predstavitvi maloobmejnih prepustnic na Upravni enoti Brežice pojasnil, daje do izdaje upravičenih okoli 250.000 državljanov iz 37 slovenskih občin ob meji s Hrvaško.
Vodja projekta iz omenjenega urada Magda Slapar izdajo obmejnih prepustnic ocenjuje kot velik korak, čeprav se zaveda, da v tem trenutku imetniki ne bodo imeli bonitet. Olajšan prehod državne meje bo, ko bodo zaživeli maloobmejni prehodi z R Hrvaško, sporazum jih določa 27, in ko bodo na približno 280 evidentiranih prehodnih točkah na meji dogovoijena mesta za obmejni režim. Prav tako maloobmejne prepustnice ne prinašajo posebnih carinskih olajšav.
Dvolastniki bodo poleg pre-
Vodja oddelka za upravne notranje zadeve Ivanka Medvešček je pojasnila, da so se za pridobitev maloobmejnih prepustnic in kmetijskih vložkov tako kadrovsko kot prostorsko okrepili in odprli še eno okence ža stranke. Na področju upravne enote Brežice je do prepustnice upravičenih okoli 21.500 državljanov in na področju krške okoli 3.800.
Vlogo za obmejno prepustnico lahko vloži vsak državljan, ki ima stalno bivališče na obmejnem območju. Za to potrebuje dve fotografiji in dokazilo o istovetnosti, cena prepustnice pa je 2000 SIT. Izdelajo jo takoj na upravni enoti.
pustnice lahko dobili tudi kmetijski vložek, v katerem bodo podatki o nepremičninah lastnika na drugi strani meje; brez njega po 1. oktobru letos ne bo mogoč prehod na zdaj dogovoijenih mestih. Od prihodnjega leta bo podoben vložek v novem osebnem dokumentu služil tudi za druge obiskovalce v t. i. turističnih conah. Posluževali se ga bodo turisti na kolesarskih in 'planinskih poteh, lovci in ribiči. Zdaj se že izvaja na področju Olimja.
Predstavitve maloobmejnih prepustnic so se udeležili tudi predstavniki KS, ki ležijo v obmejnem področju. Predsednika KS Bizeljsko in Jesenice na Dolenjskem pa sta izpostavila potrebo po čimprejšnjem odprtju bodočih maloobmejnih prehodov, še zlasti zato, ker kar nekaj teh policija na hrvaški strani že stalno nadzoruje.
Suzana Vahtarič
AMKETfi
Vprašanje o veroizpovedi ostaja
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti odločilo, da alinea zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v RS v letu 2002, ki med popisna vprašanja uvršča tudi vprašanje o veroizpovedi, ni v neskladju z ustavo. Sodišče je poudarilo, da ustava določa le splošno načelo o ločitvi države in verskih skupnosti. Iz tega načela izhaja, da mora biti država v razmerju do verskih skupnosti nevtralna in nepristranska ter da vere ali drugih svetovnih nazorov ne sme niti vsiljevati niti ovirati. Omenjeni popis prebivalstva bo potekal od 1. do 15. aprila 2002. In kaj o tem menijo nekateri Posavci?
Franci Pavkovič, snemalec iz Sevnice: Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Vsaj v demokraciji, za katero pravimo, dajo imamo, naj bi bilo tako. Naj ima vsakdo prosto izbiro; če želi, naj se opredeli, če ne, pa ne. Jaz sem se že odločil. Čakam le še, da na moja vrata potrka popisovalec.
Vinko Govekar, upokojenec iz Sevnice: Vprašanje o veroizpovedi na letošnjem popisu prebivalstva, kije tudi v skladu z ustavo, me ne moti. Jaz se bom opredelil, zakaj ne. V tem ne vidim nobene težave. Tako je moje mnenje, a vsakdo pač gleda po svoje in ima tudi to pravico. Če kdo ne bo želel odgovoriti, enostavno ne bo odgovoril.
Vinko Baškovč, glasbenik iz okolice Brežic: Mislim, da veroizpoved nima in tudi ne bi smela imeti nikakršne zveze s popisom prebivalstva. Vera je svobodna odločitev vsakega posameznika, prebivalstvo pa je skupnost, ki prebiva na teritoriju neke države. Sam se ob popisu zagotovo ne bom opredeljeval, ker menim, da vera ne sme vplivati na življenje posameznika.
Alenka Žuraj, profesorica iz Sevnice:
Slišala sem, da bo aprila na območju Upravne enote Sevnica kar 90 popisovalcev in 10 inštruktoijev za popis prebivalstva. Spraševali bodo tudi o verski opredelitvi, ki je šla celo do ustavnega sodišča. Prepričana sem, da se države kot institucije oblasti ne tiče, kakšne vere sem in ali sploh verujem. Ne vem, zakaj in za kakšen namen potrebujejo ta podatek.

Sabina Kapler, študentka iz Krškega: Pri popisu prebivalstva me niti najmanj ne moti poizvedovanje o verski pripadnosti. Ne vem, zakaj ne bi ljudje povedali, kaj so in zakaj eni delajo tak problem v zvezi s tem. Država verjetno potrebuje te podatke za statistiko, da bo znan odstotek verujočih in delež posameznih ver pri nas.
Kljub opozorilom - gori
Posavje - Republiška uprava za zaščito in reševanje je zli. marcem do preklica razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne Slovenije. V naravnem okolju je zato prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče predmete ali snovi oz. predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
Kljub prepovedi spomladansko čiščenje na robu naselja Bizeljsko. Na istem mestu je v prepovedanem času gorelo dvakrat.
Kljub opozorilom je v tem času po poročanju PU Krško in Regijskega centra za obveščanje pri Upravi za obrambo Krško vsak dan zagorelo na različnih lokacijah po Posavju vsaj trikrat. Največkrat pri spomladanskem čiščenju trava in grmičevje.
Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor. S.V.
!
Srečanje tajnikov slovenskih občin
Čatež ob Savi - Tajnice in tajniki občinskih uprav oziroma direktorji so se v okviru Združenja tajnikov slovenskih občin odzvali na letno skupščino stanovskega združenja, ki povezuje 142 od skupaj 192 slovenskih občin. V Termah Čatež so na skupščini predstavili predvidene spremembe na področju lokalne samouprave, o njih je spregovoril tudi minister Bohinc. Popoldanski del posveta so namenili širši razpravi o predlogu zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Predsednik združenja tajnikov Ivan Pristovnik (na fotografiji)
ster za notranje zadeve Rado Bohinc, ki seje pridružil srečanju združenja.
Poudaril je, da smo na začetku projekta regionalizacije, ko je potrebno definirati, kakšne in koliko bo pokrajin; doslej so razprave bile usmerjene zgolj v njihove pristojnosti in upravljanje. Ob koncu pomladi naj bi v širši javnosti spregovorili tudi o financiranju in teritorialni organizaciji zdaj še statističnih pokrajin. In pred poletjem sprejeli še ustrezno
zakonodajo. Enako pa naj bi do konca leta pripravili še dva sistemska predpisa, napoveduje minister Bohinc, to je sistemski zakon o lokalni samoupravi ter zakon o občinah.
Ob rednih postopkih skupščine so, kot je povedal predsedujoči delovnemu predsedstvu tajnik brežiške občine Ferdo Pinterič, sprejeli poročila o delu in zaključni račun minulega leta. Opravili so nekatere spremembe v organih in med drugim direktorja Občin-
je ob predstavitvi plana dela poudaril, daje postalo združenje prepoznavno tako v državi, kjer se mu je odprl odbor DZ za notranjo politiko in tako sodelujejo pri pripravi zakonodaje, kot tudi navzven. Razgovor o predvidenih spremembah lokalne samouprave je odprl njen oče, dr. Mlaj, ki meni, da so tajnice in tajniki občinskih uprav najpomembnejši temelj delovanja občine. Opozoril je, da nadaljevanje regionalizacije in uvedba pokrajin predstavljata tektonski premik v naši državi. Temu pritrjuje tudi resorni mini-
Udeleienci skupščine - 52 tajnikov in tajnic slovenskih občin
Minister Rado Bohinc (na fotografiji) je poudaril, da v državi poteka niz aktivnosti v smeri prijaznejše javne uprave, ta reforma pa bo v letošnjem letu dosegla vrhunec s sprejetjem vrste sprememb glede ustroja in funkcije javnih uslužbencev. To so zakon o javnih •uslužbencih, o plačah v javnem sektorju, o upravnem postopku in drugi. Združenje tajnikov je opozorilo, da se spoprime tudi
s temi vprašanji, ter jih pozvalo, da sodelujejo v razpravi o razponih v plačah v javnem sektorju. Posebej je izpostavil zadnjo sejo Vlade RS, ki je potrdila novelo zakona o upravnem postopku. Ta državljanom olajšuje upravne postopke, saj je naloga upravnega organa, da sam pridobi dokumentacijo, ki mu je dosegljiva v okviru lastnih ali povezanih evidenc.
ske uprave Sevnica Zvoneta Koš-merla imenovali v nadzorni od-
bor združenja.
V popoldanskem delu so se tajniki občin pridružili posvetu o predlogu zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki so se ga poleg ministra za notranje zadeve Rada Bohinca in drugih predstavnikov notranjega ministrstva udeležili še predstavniki republiškega odbora sindikata državnih in družbenih organov Slovenije, predstavniki območnih odborov sindikatov občin ter omenjeni predstavniki občinskih uprav, odgovorni za pripravo akta o sistemizaciji uprav občin.
Suzana Vahtarič
Afera eritropoetin - napaka, zmota
ali goljufija ?
Slovenija, Posavje - Minister za zdravje dr.Dušan Keber je opozoril na nepravilnosti pri predpisovanju zdravila eritropoetin, napovedal upravni nadzor v vseh dializnih centrih in namignil na sum zlorabe uradnega položaja. Končan je prvi krog nadzorov, ki so jih opravili nadzorni zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Eritropoetin je zdravilo, ki se uporablja pri zdravljenju hude slabokrvnosti bolnikov s kronično ledvično odpovedjo ter pri nekaterih bolnikih na kemoterapiji. V skladu s področnim dogovorom za bolnišnice iz leta ’99 se zdravilo ne plačuje posebej, temveč je strošek zanj vključen v ceno dialize. Na recept je zdravilo mogoče predpisati zgolj ledvičnim bolnikom pred začetkom dialize in ambulantno zdravljenim onkološkim bolnikom med kemoterapijo. Vendar pa naj bi v nekaterih bolnišnicah ta dogovor kršili in eritropoetin na recept izdajali tudi dializnim bolnikom, ki so nato zdravilo dobivali v lekarnah zunaj bolnišnice. Na tak način bolnišnica prihrani strošek za zdravilo, ZZZS pa zdravilo plača dvakrat. Prodaja eritropoetina na recept je tako v Sloveniji porasla s 310 milijonov SIT v letu 2000 na 550 milijonov SIT v letu 2001.
Ob sumih kaznivih dejanj in zlorab uradnega položaja je minister Keber s prstom pokazal tudi na ZZZS, ki naj bi bil kot neposredni plačnik najbolj odgovoren za to, kar je plačano.
Tudi ZZZS sam je v redni analizi ugotovil, da seje predpisovanje eritropoetina znatno povečalo v primerjavi z letom poprej. Zaradi suma o nepravilnem predpisovanju omenjenega zdravila so bili 2. marca odrejeni izredni nadzori v šestih slovenskih splošnih bolnišnicah, v Celju, Novem mestu, Izoli, Murski Soboti, Šempetru pri Novi Gorici in v Kliničnem centru Ljubljana. Opravljen j e prvi krog nadzorov, v katerem je bilo pregledanih 454 kartotek (od skupno 1341 bolnikov, ki so bili v lanskem letu na dializnem
zdravljenju). Primerov dvojnega obračunavanja pri šestih izvajalcih iz prvega ciklusa nadzorov skorajda ni bilo, izjema je celjska bolnišnica, ki je v lanskem letu za eritropoetin na recepte porabila 103 milijone SIT, od tega 76 milijonov SIT na račun dvojnega obračunavanja. Pri ostalih izvajalcih pa ni šlo za dvojno obračunavanje, temveč le za napake oz. površno vodenje dokumentacije.
Od skupno porabljenih 550 milijonov za zdravilo eritropoetin na recepte, je bil pri omenjenih izvajalcih nepriznan obračun v
višini 15,6 odstotka vseh sredstev, pri čemer znaša delež celjske bolnišnice 13,8 odstotka. Zavod bo od izvajalcev zahteval povračilo zneskov.
Sedaj teče drugi krog nadzorov pri preostalih izvajalcih dialize in sicer v učni bolnišnici Maribor, splošnih bolnišnicah Slovenj Gradec, Jesenice in Trbovlje ter pri zasebnem dializnem centru Nefrodial, ki deluje na treh lokacijah - v Zrečah, Črnučah in v Krškem.
V Krškem dializa poteka ob ponedeljkih, sredah in petkih. Vendar pa se 50 posavskih bolnikov vozi na dializo tudi v Celje, Novo mesto in Ljubljano. Gre namreč za več vrst dializ, ki jih opravljajo le v določenih centrih. Predviden je še tretji krog nadzorov v zunaj bolnišnični, specialis-tično-ambulantni dejavnosti v sodelovanju z antidoping komisijo pri Olimpijskem komiteju Slovenije.
Minister za zdravje dr. Keber ne verjame povsem podatkom ZZZS in je že uvedel upravni nadzor v vseh dializnih centrih.
Nada Černič Cvetanovski
Darja iz Sevnice je pripomnila, da je hčerka za Valentinovo v kuverti dobila malega plišastega medvedka, vendar je bila kuverta povsem razcefrana, enako se ji večkrat pripeti pri časopisu.
Na Pošti Slovenije, poslovni enoti Novo mesto, je direktorica Antonija Šuln pojasnila, da so reklamacijo obravnavali z vso resnostjo in odgovornostjo. Zaradi nepopolnih podatkov pa jim ni uspelo priti v stik s stranko, ki reklamira poškodovano pošiljko, ker stranke ni na naslovu, ki ga je zaupala. Vljudno prosijo, da se prizadeta stranka oglasi na pošti Sevnica ali pa pokliče v tajništvo uprave PE Pošta Novo mesto. Želijo, da bi sleherno pripombo na delo rešili predvsem v korist prizadete stranke. Hkrati pa je to tudi dragocen podatek, na katerih segmentih poslovanja ne izpolnjujejo pričakovanj uporabnikov. Dodaja še, da so naslovnico iskali na več načinov, vendar je niso uspeli izslediti.
občasno zaradi novega sistema blagajn, saj se tako v svojo dobrobit in dobrobit kupca prepričajo, da je na računu vse v redu.
Justina iz Cundrovca je izpostavila vprašanje glede javne razsvetljave skozi naselje, kabli so že bili postavljeni pred dvema letoma, drogovi pa bi morali biti že lani. Sprašuje, kdaj bo javna razsvetljava končana.
Tajnik KS Šentlenart Ivan Kramarič je povedal, daje kabel za javno razsvetljavo res že postavljen in decembra lani so bili poravnani tudi stroški izvajalcu del Elektru Štefanič, ki bi moral z deli že nadaljevati. Vendar le za javno razsvetljavo ob glavni cesti skozi naselje, za ostanek kraka do stare mlekarne pa naj bi sredstva pridobili iz občinskega proračuna, ki je še v osnutku in še ni potijen, tako da ne more zagotovo vedeti, kdaj bo skozi celotno naselje dokončno izvedena javna razsvetljava.
vek, daje odlagališče odpadkov v Dobravi po postopku v zadnji fazi pred republiškim odborom za prostorsko in ekološko urejanje in torej tik pred odobritvijo. Pravi, da so občani celotne regije zaskrbljeni. Boji se, da bi se odlagališče na tej lokaciji spremenilo v svinjak v središču Dobrave, v smrdljivo kloako.
V odsotnosti župana, na katerega je naslovil pisno vprašanje, je odgovoril tajnik občine Brežice Ferdo Pinterič. Pojasnil je, da so vse tri občine v Posavju kar nekaj let vodile postopke, da bi našle primemo lokacijo. Z načinom javne ponudbe so vsem krajevnim skupnostim pod določenimi pogoji ponudili možnost iskanja lokacije, nekaj krajevnih skupnosti se je odločilo in so sprejele take lokacije. Po dodatni strokovni izbiri so bili
na osnovi tako izbranih variant pripravljeni tudi prostorski dokumenti, ki so bili v skladu z zakon-
Poslušalka Sonja iz Pišec je izpostavila odnos do kupcev v trgovskem centru Begros v Slovenski vasi, kjer jo moti, da so morali pustiti vse osebne stvari v sefih, tudi osebno žensko torbico. Enako opozarja na slab odnos osebja in kot pravi, kaj podobnega ni doživela ne v sosednjih trgovinah in ne v avstrijskem Metroju. Glede tega vprašanja pa je poslušalka Kristina z Bizeljskega še pripomnila, da pregledujejo artikle po plačilu na blagajni.
Pomočnica direktorja Begro-sa Zvijezdana Kurečič je v odgovor povedala, da pred tremi leti, ko so odprli prvi center, tovrstnega režima niso izvajali. Po nekaj mesecih pa so izkušnje pokazale, daje tovrstno ukrepanje nujno. Dnevno imajo namreč kar nekaj tatvin, ki jih izsledijo. Zato so morali preiti na tovrsten način zaščite, ki je po njenih besedah običajen tudi v avstrijskem Metroju. Glede tako imenovanega preverjanja posameznih kupcev po plačilu blaga na blagajni, torej preverjanje pred izhodom iz centra, pa je le
Poslušalka iz Brestanice je v pismu opozorila na problem dijakov v Brežicah, ki prečkajo obvoznico in nato gredo preko travnika v Srednjo ekonomsko in trgovsko šolo. Sprašuje, zakaj ne bi tam uredili prehoda za pešce ali kako drugače rešili problem. Martina iz Brežic pa je za isto križišče opozorila, da je na semaforju pri Blagovnici izredno kratek zeleni val za pešce.
Na obe bodici smo zaradi povezane problematike odgovor poiskali pri vodji Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojanu Tičarju. Povedal je, da je cesta regionalna in s tem v pristojnosti Družbe za državne ceste. Problematiko za vzpostavitev prehoda za pešce pri avtobusni postaji v Brežicah so na tem naslovu že izpostavili, a je bila zavrnjena, ker je želeni prehod preblizu semaforiziranemu križišču. Glede samega križišča in zelenega vala za pešce bodo pri vzdrževalcu križišča oz. prometne signalizacije opozorili na ta problem in omogočili prehod tudi tistim, ki so nekoliko počasnejši.
Alojz iz Kapel je poudaril, da je na TV Slovenija slišal prispe-
skimi zahtevami poslani v proceduro. Tako je tudi ta za lokacijo v Dobravi bil poslan v javno razgrnitev, tudi v Krajevni skupnosti Kapele. V času javne razgrnitve je bila opravljena javna obravnava, na kateri so bile podane pripombe s strani kraj anov in nato je bilo gradivo poslano v prvo branje na občinski svet. V vseh teh postopkih ni bilo takih pripomb, ki bi onemogočale nadaljevanje postopkov, zato so gradivo posredovali na pristojna ministrstva in na Vlado RS, kjer se ta postopek zdaj zaključuje. Ni nujno, da se bo na tej lokaciji tudi dejansko gradil center za ravnanje z odpadki, ker je država v tem času sprejela nekatere drugačne konceptualne rešitve glede ravnanja z odpadki in se trenutno dogovarjajo tudi glede skupnega odlagališča za Posavje, Dolenjsko in Belo Krajino v Novem mestu.
Glede na navedbe poslušalca glede stanja na tovrstnih odlagališčih pa poudarja, da so novi kriteriji izredno strogi, da mora imeti urejen center za ravnanje z odpadki vse komponente čistilne naprave, predvideno je ločevanje odpadkov in ni nobene golazni, kot je izpostavil poslušalec. Gre za čiste in urejene pojave brez negativnih pojavov, ki jih je navedel poslušalec.
mnenja, odgovori, popravki.
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi Zakona o medijih (Ur.1.35/2001) si uredništvo pridružuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Po dobrodelnem koncertu “V koščku srca
je dobrota doma”, ki ga je 1.marca organiziralo KŠD Lukovec v Sevnici
V imenu KŠD Lukovec naj povemo, da smo veseli in ponosni, da je naš dobrodelni koncert obiskalo tako veliko število ljudi. Ob tem velja iskrena zahvala vsem obiskovalcem v dvorani. S svojo prisotnostjo so pomagali pri izgradnji našega doma. Iskrena hvala!
Zahvaliti pa se želimo tudi vsem našim sponzorjem. Posebna zahvala
velja našemu velikemu dobrotniku, spoštovanemu gospodu Francu Povšetu starejšemu iz Dolenjega Boštanja, ki nam ves čas stoji ob strani ter nam takrat, ko smo materialno in morda psihično malo manj močni, vedno da nov elan in polet pri našem delu. Za naš dom je odprl le veliko vrat, pomagal, urejeval stvari, katerih sami nismo znali ali zmogli. Pokazal je, da je človek, na katerega lahko vedno računaš, človek, ki rad pomaga, ne da bi karkoli zahteval v zameno za to svojo velikodušnost. Zato mu izrekamo zahvalo za njegovo plemenito delo.
Poudariti še moramo, da zahteva organizacija takega koncerta veliko
dela, usklajevanja, dogovarjanja-Naše društvo deluje komaj leto in pol a dokazali smo, da se znamo potruditi in narediti velike reči.
Trudimo se, kot najbolje vemo in znamo, a pri vsakem delu pride kdaj do kakšne napake, pomanjkljivosti---Zato se opravičujemo, če je bH° karkoli narobe.
Na koncu še enkrat iskrena hvalo vsem obiskovalcem koncerta, generalnemu pokrovitelju Občini Sevnica* medijskim sponzorjem in vsem ostalim našim simpatizerjem in dobrotnikom.
Kulturno športno društvo Lukovca
Ki
na
Po
Pa
ski
na
Po
ag
do
kje
VSI
za
gic
jih
let
toi
ne
Vsi
je
jot
let
32
Po
sa
ka
Pc
nii
da
kr
ga
$k
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Rezultati dela RPC Posavje
Krško - Lani je Regijski pospeševalni center (RPC) v Posavje pripeljal 102 milijona SIT nepovratnih sredstev, ki so bila Oakazana nosilcem posameznih razvojnih projektov, center pa je na razpisih nastopil kot prijavitelj. Upravni odbor javno ne Pojasni, zakaj ni zadovoljen z rezultati nekdanje v.d. direktorice Mateje Jazbec, da je ni potrdil na razpisu za direktorico, Pač pa pripravlja ponovni razpis za direktorja.
Prednostna naloga RPC v lanskem letu je bila priprava Regionalnega razvojnega programa. Poleg tega je center kot razvojna agencija sodeloval na razpisih za dodeljevanje razvojnih spodbud, kjer so bile nosilci projektov pred-vsem občine. Na podlagi razpisa 2a sofinanciranje projektov regionalne infrastrukture na območjih s posebnimi razvojnimi problemi je bilo odobrenih 8 projektov vodooskrbe in lokalnega cestnega omrežja, porazdeljenih med vse tri posavske občine. Skupno je bilo za to namenjenih 106 milijonov SIT, pretežni del za lansko leto, letos bo s tega naslova prišlo -12 milijonov SIT.
V okviru finančnih spodbud za Podjetnike se v okviru RPC Posavje še vedno izvaja Garancijska shema za posojila. Lani je bilo Posavskim podjetnikom in majhnim gospodarskim družbam izdanih za dobrih 73 milijonov SIT kreditov ter za 27 milijonov SIT Sarancij. Posojilni in garancijski sklad je ta hip izčrpan, se pa že
vračajo prvi krediti. Določena namenska sredstva v garancijsko shemo vlagata tudi občini Krško in Sevnica, tako da bo med letom objavljen nov razpis za dolgoročna posojila in za garancije.
Za pospeševanje podjetništva so lani stekle aktivnosti za izvaja-
nje nacionalnega programa vav-čerskega svetovanja oziroma svetovanja na podlagi napotnic. RPC ima načrt izvajanja sistema za Posavje ter zagotovljene svetovalce z ustreznimi licencami. Vključeni so še v program spodbujanja podjetnosti in ustvarjal-
nosti pri mladih - na brežiški osnovni šoli že deluje podjetniški krožek. Posavski pospeševalni center je zagrizel še v en nacionalni program - to je program spodbujanja žensk podjetnic. Nadaljujejo s programom Posavski kmetijski management, ki bi povezal kmete v trženje preko skupne blagovne znamke.
Po oceni v.d. direktorja Emila Vehovarja so tri zaposlene na RPC v dveh letih, kar center deluje s polnim zagonom, dosegle izredne uspehe in se izpopolnine v specifičnih znanjih, ki so za takšno programsko delo potrebna. Zato se nadeja, da bo pri imenovanju direktorja prevladala strokovnost in ne politične kalkulacije članov upravnega odbora. RPC Posavje pa ni edini, ki je v volilnem letu za kadrovanje bolj kot sicer pritegnil stranke, saj pritisk politike moteče občutijo ta čas tudi v novomeškem, celjskem in kranjskem centru, je povedal Vehovar.
Branka Dernovšek
Mateja Jazbec in Emil Vehovar
Napeljite vodo na turistični mlin
Slovenija, Posavje - Turistična zveza Slovenije (TZS) že vrsto *et spodbuja čut do turizma in ohranjanja vrednot v šolah, Pri naših najmlajših. Eden takih projektov je tudi “Turizmu Pomaga lastna glava”.
Projekt TZS z Zavodom RS za s°lstvo razvija kot celovit sistem organiziranega delovanja šolske mladine osnovnih in srednjih šol v turiz-i 'hu. Prispeval naj bi k turistični | vZgoji mladih, ustanavljanju novih turističnih podmladkov in pomagal, da bo turizem postal del učnega Procesa in spodbuj al pozornost mladih za turistična dogajanja kraja.
Že 16. festival ‘Turizmu poma-§a lastna glava” je povezan z letoma naravne in kulturne dediščine 111 turizma 2001/2002. Tema festi-vala je “Napeljite vodo na turistični dthn”. Raziskovalna naloga, razsta-Va in odrska predstavitev naj bi bile tarnenjene razvoju turizma in ne le Opisovanju vode kot vira življenja.
' Pričakujejo zamisli, ki bodo ures-| PiČljive čez eno ah dve ah pa čez deset in več let.
Odziv je bil presenetljiv; odzvalo seje kar 2500 učencev osnovnih šol od 4. do 8. razreda in 300 mentorjev. Med 99 slovenskimi šolami sodeluje tudi pet posavskih in sicer OS Brežice z nalogo “Odkrijmo biser Klunove Toplice”, OŠ Dobova s projektom “Ohranimo vodnjake”, OS Jurija Dalmatina Krško sodeluje s temo “Peric ni več - ostane lahko običaj”, OŠ Adama Bohoriča Brestanica z nalogo “Ribniki v Mačkovcih” in OŠ XIV. divizije Senovo, ki bo obravnavala ‘Turistično informacijsko pisarno”.
Regijska tekmovanja so se pričela v začetku tega meseca, regijsko tekmovanje za šole posavskega in dolenjskega območja pa bo 27.marca v Brusnicah. Najboljši se bodo pomerili na državni ravni 11. in 12. aprila na Bledu. S.V.
Napoved dohodnine do 2. aprila
Ljubljana - Rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 2001 se izteče v torek, 2. aprila. Davčna uprava RS (DURS) zavezancem priporoča, naj napovedi oddajo čimprej.
To lahko storijo priporočeno preko pošte (s pripisom “napoved za odmero dohodnine) ali pa pri pristojni izpostavi davčnega urada v času uradnih ur vsak ponedeljek, sredo in petek. V času od 25. do 29. marca pa bodo zavezanci lahko napovedi vložili tudi zunaj uradnih ur in sicer od 8. do 18. ure, v torek, 2. aprila, pa le do konca delovnega dne. Davčne izpostave bodo v skladu z možnostmi organizirale sprejem napovedi za odmero dohodnine tudi v prostorih krajevnih skupnostih.
DURS zavezance opozarja, naj pri izpolnjevanju napovedi pozorno preberejo navodila za vpis podatkov in naj ne pozabijo vpisati številke tekočega računa s šifro banke oz. hranilnice, kamor jim bo nakazana preveč plačana dohodnina. Tistim, ki tega ne bodo storili, pa bodo preveč plačano dohodnino vrnili s posebnimi nakaznicami.
Zavezancem, ki napovedi za odmero dohodnine ne bodo vložili oziroma jo bodo vložili po poteku dveh mesecev od poteka roka, je zagrožena kazen v višini 100.000 SIT. Za vložitev napovedi v roku dveh mesecev po poteku roka pa je predvideno 50.000 SIT kazni. Če bo zavezanec v napovedi vpisal pomanjkljive ali neresnične podatke, mu preti kazen v višini 100.000 SIT. STA/S.V.
Gradbene projekte v regiji bi morala izvajati posavska podjetja
Kdo bo gradil čistilno napravo v Krškem?
Krško -Priprave na gradnjo prve čistilne naprave, ki bo nameščena na prostoru podjetja Vipap in bo očiščevala industrijske Pa tudi komunalne odpadke ter odplake, že tečejo. Za razpis in morebitno dodelitev izvajalskih del vlada velik interes v vseh slovenskih gradbenih podjetjih. Kdo bo izbrani izvajalec, je v prvi fazi seveda odvisno od poslovne odločitve podjetja Vipap, l°da vprašanje, ali lahko lokalno politično zakulisje ponovno prepreči, da bi izgradnjo čistilne naprave izvajala gradbena Podjetja s sedežem v domači regiji, ki so za izvedbo takih projektov gotovo primerno usposobljena, se zdi vse bolj aktualno.
. pIP-0 Posavje d.o.o. je orga-12irana kot skupina oz. holding ^®h družb, kjer je 330 zaposlenih, .o delavcev pa je zaposlenih še P11 ostalih družbenikih in njihovih Podjetjih. Skupina v tem trenutku d/-Polaga z naj večjim kadrovskim tehnološkim potencialom v domači regiji.
Vse od začetkov samostojnega okovanja sta bili hčerinski družbi
£rel in SGP Posavje zlahka kos /tttogim velikim izzivom v grad-eništvu, kar nedvomno dokazuje rsta referenčnih objektov, ki sojih
^gradili v Sloveniji in na Hrvaš-,ClTl ter na tak način dokazali, da
'p Vredni zaupanja investitorjev. iakihi “
^ referenc na širšem posavsko °lenjskem območju gotovo ne bei)rn<)re nobeno primerljivo grad-
t)a ^ začetku meseca se je skupi-pjs l "0 Posavje prijavila na raz-za izgradnjo čistilne naprave v
A.
Krškem. V upravi se zavedajo, da gre pri zadevi v prvi vrsti za poslovno odločitev podjetja Vipap, razmišljajo pa tudi o morebitnem načinu in obliki reševanja statusa presežnih delavcev podjetja Vipap, kijih lahko, ob primernem in predvsem pravočasnem projektu pre-
strukturiranja, zaposlijo v svojih hčerinskih družbah.
Dejstvo je, da je politično zakulisje, ki ga vodijo v samem vrhu Občine Krško, tudi tokrat zelo agresivno in njegov namen očitno je, da, tako kot v primerih izgradnje Zdravstvenega doma (ZD) Krško in Os-
novne šole (OŠ) Senovo, tudi v tem primeru dela pridobijo podjetja, ki niso iz domačega kraja ali regije. Zato so nekateri v vodstvu skupine v dvomu, ali sploh so v
Eden izmed večnamenskih poslovnih objektov, ki jih je situaciji, da se To grel zgradil v Zagrebu. S pridobljenimi deli v tujini bodo lahko lahko ohranjajo in celo odpirajo nova delovna mesta, enakovredno
potegovali za dodelitev izvajanja projekta izgradnje čistilne naprave v Krškem.
Dve podjetji, ki izvajata gradbena dela na ZD Krško in OS Senovo, imata svoja sedeža na Dolenjskem oz. Štajerskem, kamor se razporejajo tudi vsi davki in drugi prispevki zaposlenih. To za krško gospodarstvo in prebivalce gotovo ni dobro in vsekakor ne nepomembno. Še bolj narobe pa je, da se praktično s tako pridobljenimi sredstvi iz Krškega lahko ohranjajo in celo odpirajo nova delovna mesta drugod, zadostno financirajo razna kulturna, športna in druga društva, v Posavju oziroma v Krškem pa se očitno nikomur izmed “poklicanih” ne zdi potrebno na takšen način pomagati odpirati nova delovna mesta v domačem okolju ter financirati prav tako številne občinske ali regijske družbeno - civilne usta-nove. AF	EŠH8
Pred sodbo glede nepremičnin v Brežicah
Posavje - Na okrožnem državnem tožilstvu v Krškem se je minuli teden nadaljevala in zaključila javna obravnava, v kateri Občina Brežice toži Jutranjko Sevnica zaradi ugotovitve lastninske pravice nad zemljiščem obrata v Brežicah.
Na Okrožnem sodišču se je junija lani začela prva obravnava v primeru razrešitve lastništva zemljišča, na katerem so objekti Jutranjke v Brežicah. Tožbo zoper konfekcijo Jutranjka iz Sevnice je Občina Brežice vložila zaradi pogodbe iz leta 1971 ob predaji zemljišč v uporabo podjetju in sicer le za obdobje, dokler bo na področju Brežic delovala proizvodnja. Taje s stečajem podjetja v letu 2000 v Brežicah ugasnila, podjetje pa seje med tem olastninilo, ni pa izločilo nepremičnin v lasti brežiške občine. Sledil je neuspeli poskus izvensodnega dogovora.
Na razpravi januarja je odvetnik tožene Jutranjke Bojan Klakočar vložil nasprotno tožbo, s katero za primer, če bi bilo ugodeno prvotnemu zahtevku kljub spremenjenim okoliščinam z naslova lastninjena, toženo podjetje pridobi vrednost vlaganj v nepremičnine. Ta po odvetnikovem zagovoru izhaja iz omenjene pogodbe. Njihovi strokovnjaki so nepremičnine ocenili na več kot 342 milijonov SIT, ki bi jih občina po tej vlogi morala vrniti podjetju.
Sodnica je takrat določila enomesečni rok, da se na obsežen vložen spis tožene strani izjasni še tožnik. Podrejeni zahtevek je tožeča stran spremenila v primarnega, tožena stranka pa izpostavila, da tožeča stran sama navaja nova dejstva, ki so nastala pred 30 leti po sklenitvi pogodbe o prenosu pravice uporabe na nepremičninah, takrat v družbeni lasti.
Ker pa občina ni zavarovala svojih pravic v postopku lastninskega preoblikovanja družbe, naj bi bila pravna kuntinuiteta omenjene pogodbe prekinjena, kar odvetnik občine Tomaž Toldi iz Ljubljane prereka. Ker sodnica ni dosegla poravnave, je razglasila dokazni sklep, da se dopusti dokaz z vpogledom v vse predložene listine v spisu in obravnavo zaključila, sodbo pa bodo strani dobile pisno po pošti.
Suzana Vahtarič
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
investiranje
Vsem aktualnim in potencialnim investitorjem sporočamo, da slovenska vlada pripravlja predlog o skrajšanju dobe, ki je potrebna pri lastništvu vrednostnih papirjev, da ne zapadete v obdavčitev kapitalskega dobička. Ta doba je sedaj tri leta in marsikoga odvrne od investiranja. Če bo predlog vlade sprejet, bo od nakupa do prodaje moralo po novem miniti vsaj eno leto in že vam ne bo potrebno plačati davka na kapitalski dobiček (če ga boste seveda ustvarili).
Drugo aktualno vprašanje se nanaša na pokojninski bon. Nekateri ga panično prodajajo, ker se pač bliža mesec julij in z njim zamenjava v polico dodatnega pokojninskega zavarovanja. Šepa neuradno govori, da bo ta rok podaljšan in s tem tudi možnost “špekuliranja”. Še vedno pa je pokojninski bon zelo dobra naložba za vse tiste, ki ste stari 55 let in več. O tem smo v enem izmed naših prispevkov že pisali, za več informacij pa se lahko oglasite pri nas.
V nadaljevanju pa še nekaj borznih izrazov, ki vam bodo morda pomagali k večji razumljivosti na videz zakompliciranega borznega področja.
Borzno posredniška družba - pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji in ima dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje navedenih poslov. Med te posle po slovenski zakonodaji spadajo borzno posredovanje, borzno trgovanje, posebno borzno trgovanje, upravljanje s finančnim premoženjem strank, priprava in odkupovanje novih izdaj, investicijsko svetovanje ter opravljanje storitev pri hrambi vrednostnih papirjev. Borzno posredniška družba lahko opravlja tudi samo eno od zgoraj navedenih dejavnosti. Zakon predpisuje tudi posebne zahteve, ki jih morajo borzno posredniške družbe izpolnjevati - minimalni osnovni kapital, ustrezno kadrovsko sestavo ipd.
Datum poravnave - dan, ko morajo biti sklenjeni posli tudi plačani. Ta dan je na različnih borzah različno oddaljen od dneva sklenitve posla. Na Ljubljanski borzi se posli plačujejo dva dni po sklenitvi (T+2), na nekaterih borzah pa je ta čas precej daljši (tudi več tednov).
Delnica - je lastniški vrednostni papir. Predstavlja gospodarsko solastnino na delniški družbi in zato daje delničarju določene pravice. Najpomembnejši pravici delničarjev sta pravica do dividende in pravica do glasovanja na skupščini.
Delniška družba - oblika gospodarske kapitalske družbe, ki ima kapital razdeljen na delnice. Ločimo zaprte ali odprte delniške družbe. Delniške družbe nosijo v tujini specifične oznake. Naši oznaki d.d. ustreza v Avstriji, Nemčiji in Švici oznaka AG (Aktiengesellschaft); v ZDA, Kanadi, Japonski - Corp. ali Inc. (Corporation oz. Incorpo-rated); v Veliki Britaniji, Avstraliji, Južnoafriški republiki LTD (Limited); Italija - S.p.A., v Franciji, Belgiji, Luksemburgu - SA.
Delniška knjiga - je zbirka podatkov o delničarjih posamezne delniške družbe. Vsak delničar ima pravico do vpogleda v delniško knjigo. Delniško knjigo ponavadi vodi KDD - Klirinško depotna družba.
Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Krško, tel: 490 56 78 http://www.web-klik.com, mojca.spiler@web-klik.com Pogodbena enota GB D d.d.
i
SOLSTVO, ZDRAVSTVO
Univerze se ne ustanavlja - ona nastaja
Krško - Ministrica za znanost, šolstvo in šport dr.Lucija Čok je z državnima sekretarjema Hermanom Tomažičem in dr.Stanetom Pejovnikom ter s predsednikom odbora za šolstvo pri Državnem zboru Rudijem Mogetom na povabilo župana Francija Bogoviča obiskala Krško. S posavskimi župani, poslanci in predstavnikom Valvasorjevega centra Krško so se pogovarjali o možnostih razvoja visokošolskega izobraževanja v regiji.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ima potrjen nacionalni program razvoja visokega šolstva, za katerega bo po besedah minis-
trice Čokove država v naslednjih letih namenila 20 milijard SIT. Višje in visokošolski program, ki se bo razvijal zunaj obstoječih
univerzitetnih središč po slovenskih regijah, naj bi namreč zapolnil vrzel med akademskimi študiji in tistim ožjim praktičnim znanjem na zahtevni ravni, ki ga pogreša gospodarstvo. Svet dela in svet znanja se vsak trenutek spreminjata, poudarja ministrica in regije imajo priložnost poiskati oziroma ponuditi programe, ki bodo stimulirali njihov razvoj. Izobraževanje na takšnih visokih šolah mora biti zastavljeno tako, da bo sproduciralo čim več samozaposlitev.
Posavci bi ustanovili kar Univerzo JV Slovenije, vendar se takšne institucije ne ustanavlja, ona nastaja skozi proces kakovostnih programov, je podučil dr.Pejovnik in predlagal, naj se
Posavci najprej povežejo z Dolenjci, saj je Novo mesto v razcvetu z visokošolskimi programi. V jugovzhodni Sloveniji mora nastati en center visokega šolstva, kjer bo koordinacija med potrebami v poklicih od Kočevja do Obsotelja, vendar razvoj visokih šol s programi ne sme biti preozko vezan na srednje šolstvo, saj gre za tercialno izobraževanje.
Po posvetu se je delegacija z Ministrstva za šostvo udeležila svečanosti ob odprtju Srednje šole Krško, v kateri so dijaki sicer začeli s poukom že januarja. Velika nova šola še ni v celoti opremljena, čakajo na ureditev strojnih delavnic, investicija bo veljala preko 20 milijonov SIT.
Branka Demovšek
Ministrica Čokova predaja ključ ravnatelju Simončiču.
Zdravje je vse, brez zdravja ni ničesar
Čatež ob Savi - Društvo za zdravje srca in ožilja, Podružnica Posavje je aktivno že štiri leta in ima vse več članov. Podpira ga tudi Splošna bolnišnica Brežice, je povedal njegov predsednik Silvo Gorenc. Prof. dr. med. Polona Peternel pa je izpostavila, da je tromboza bolezen sodobnega časa, ki si jo pogosto prislužimo zaradi zanemarjanja lastnega zdravja.
V društvu skrbijo za zdravje preko mnogih strokovnih predavanj uglednih slovenskih in tujih zdravnikov in znanstvenikov, rekreativnih dejavnostih in ob drugih druženjih. Da bi bili preventiva in kurativa čim bližje posameznikom, je oživela iniciativa, da bi se v Sloveniji odpirale posvetovalnice, saj, kot je povedala podpredsednica društva dr. Milena Strašek, bolezni srca in ožilja z leta v leto naraščajo. Med vzroki za smrt zavzemajo 40 odstotkov, kar je zelo zaskrbljujoče. Srčni infarkt, angino pektoris, nenadno smrt, možgansko kap, bolezni žil na nogah in druge oblike poapnenja žil -
prispevala prof' dr.med. Polona Peternel s predavanjem na temo “Zdravljenje proti trombozi”. S slabim načinom življenja - debelostjo, premalo gibanja, kajenjem, visokim krvnim pritiskom, povečanjem maščob v krvi, sladkorno boleznijo, s stresi in obremenjenostjo pa pride do sprememb v telesu - do arterijske tromboze, možganske kapi in srčnega infarkta.
Aprila pripravljajo predavanje višje medicinske sestre Vladko Tomšič o zdravem načinu hujšanja, maja bo dr.Tatjana Zorko predavala o načinu življenja po prebolelem srčnem infarktu, junija bo prof. Metka Miličinski spregovo-
Po vpisu v srednje šole
Slovenija, Posavje - Učenci, ki se v prihodnjem šolskem letu vpisujejo v srednjo šolo, so bili konec minulega tedna seznanjeni z najmanjšim številom vpisnih mest in stanjem prijav za posamezne programe na dan, ko je potekel rok za vpis, to je bilo 6. marca. Število prijav največ presega vpisnih mest v gimnazijah, toda ne v strokovnih, prosta mesta pa ostajajo še v vseh srednjih tehniških in strokovnih šolahm razen redkih izjem, enako je tudi v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja. Podatki za posavske srednje šole so podobni tistim v preostalih regijah.
V gimnaziji Brežice je prijavljenih 13 kandidatov več kot je bilo razpisanih mest, v programu ekonomske gimnazije pa le trije več. Na ekonomski in trgovski šoli Brežice je v programu ekonomski tehnik prijavljenih 22 kandidatov več, kot je razpisanih mest, za program prodajalec pa je prostih še 39 mest.
Na Srednji šoli Krško je v vseh program še dovolj prostih mest, tudi v tehniški gimnaziji, kjer je 8 prostih mest, več kot je razpisanih mest, je prijavljenih kandidatov le v programu elektrotehnik elektronik in sicer 12.
Na Srednji šoli v Sevnici je v programu frizer prijavljenih 10 kandidatov več, kot je bilo razpi-
ozara
a
V društvo Ozara, v Pisarno za informiranje in svetovanje se vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasijo vsi tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s katero lažje premostijo svoje težave. Ob tem smo priča različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam. Svojo zgodbo nam je zaupala še ena članica skupine za samopomoč, deliti pa jo želi tudi z vami.
Moja pot življenja je bila trnova. Rodila sem se mami kot prvi otroki. Otroštvo je bilo brez ljubezni. Že kot majhna deklica nisem govorila, zato sem bila večkrat deležna grdih besed in žaljivk. Po težkih sedmih letih sem spregovorila prve besede, a moja pamet je bila dovolj razvita, da sem vedela, kaj se dogaja. Mojo otroško ljubezen sem delila s staro mamo. Bila sem tudi bolehen otrok.
Po vstopu v šolo je bilo še vedno isto, samo še dela so mi naložili več, a vse skupaj sem prebolela. Po končani šoli sem se zaposlila in tudi spoznala fanta. Poročila sva se in se preselila. Rodila sem dva krepka fanta. Pričeli smo z zidanjem hiše in vedno sem upala, da mi bo nekoč lepo. V zakonu ni bilo moževe ljubezni, pri njem je bil “ ego ” dela in zopet dela. Hiša je bila končana, preselila sem se v Krško. Tam so se začeli prepiri v družini, mož ni'imel časa ne zame ne za otroke. Otroci so odrasli, mož si je poiskal drugo žensko in tako sem ostala sama in Osamljena. Večkrat premišljujem, kje sem naredila napako, do sedaj je še nisem našla. V hiši živim z otroki, ki so si že ustvarili družino - razmerja niso najboljša, zato me srce še bolj boli. Ampak še vedno upam, da si bom ustvarila topel dom in kdaj slišala besede “ rad te imam ”.
Življenje je kruto, a vredno ga je živeti.
Vabimo vse, ki so se znašli v stiski, doživljajo izkušnjo duševne bolezni ali psihiatričnega zdravljenja, da se pridružijo Društvu Ozara, bodisi skupini za samopomoč ali pridejo na individualni pogovor.
Oglasite se lahko v prostorih Društva Ozara na Gubčevi lOa v Brežicah ali pa nas pokličite na telefonsko številko 07/49-63-590 vsak delavnik od 9. do 15. ure.
Lahko nas obiščete tudi na internetnem naslovu www.ozara.org ali nam pišete na e-mail: br@ozara.org
rojstva v porodnišnici brežice
Od 4.3. do 18.3.2002
Dečke so rodile: Marta Zupanc iz Krškega, Klara Kočnar iz Brezovske Gore, Vasja Kolarič iz Kapel, Barbara Verbančič iz Loč, Helena Kunšek iz Gabrja pri Dobovi in Nataša Nepužlan-Kobe z Bizeljskega.
Deklice so rodile: Klavdija Stipič iz Brežic, Simona Rožman-Strnad iz Brežic, Klavdija Unetič z Breg, Suzana Zorko z Dobrave ob Krki, Sabina Tomažin z Rake, Nevenka Petan iz Dečnega sela, in Nataša Vahčič iz Šentjerneja.
sanih mest, medtem ko je v programu dualnega izobraževanja za poklic mizar še 9 prostih mest. Na Srednješolskem centru v Novem mestu sta še 2 prosti mesti za program tehnik zdravstvene vzgoje in 8 za program kemijski tehnik, na Kmetijski šoli na Grmu pa so prosta mesta še v vseh programih.
Najkasneje do 26. marca lahko učenci svojo prijavnico za vpis prenesejo iz srednje šole, kjer jo imajo sedaj, na drugo srednjo šolo, če menijo, da je to za njih ustrezneje in si bodo na ta način bolj zanesljivo zagotovili vpis v srednjo šolo. Prenešene prijavnice bodo šole sprejemale do omenjenega datuma ne glede na število prijav, ki jih že imajo. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport učencem svetuje, da se o prenosu prijavnice predhodno temeljito posvetujejo predvsem s starši in svetovalnimi delavci na svoji osnovni šoli.
Informacija o stanju prijav po prenosih bo 29.marca objavljena tudi na internetu (http:// www.mss.edus.si), medtem ko bodo o morebitnih omejitvah oziroma povečanju števila oddelkov učenci seznanjeni najkasneje do 23. aprila.
Jelica Koršič
Senovčani za sodobnejšo šolo
Senovo - Pred desetimi leti so se na Osnovni šoli Senovo prvič odločili, da poskušajo denar za sodobna učila zbrati na dobrodelni prireditvi. Odziv je bil uspešen in akcijo so ponovili vsako leto. Na letošnji jubilejni so zbrali 800.000 SIT. Krajani in vabljeni gostje so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Za dolgoletno sodelovanje so se jim učitelji in učenci zahvalili s svojim nastopom. Prvi s komedijo Vaja zbora, učenci pa z igrico Lučkin rojstni dan.
Po besedah ravnatelja Vinka Hostarja se je v teh desetih letih dobrodelni prireditvi Za sodobnejšo šolo pridružilo okoli 60 donatorjev, učni pripomočki in oprema, nabavljeni z zbranimi sredstvi, pa bi bili po današnjih cenah vredni preko 7 milijonov SIT. B.D.
Tajnica društva Biserka Mikac, predsednik Silvo Gorenc in podpredsednica dr. Milena Strašek
“Včasih o življenju odločajo trenutki”
Krško - Oktobra letos bo zaključena gradnja novega Zdravstvenega doma, vrednega 1,3 milijarde SIT. Direktor Zdravstvenega doma dr.Rudolf Ladika si prizadeva, da bi v novo stavbo prinesli tudi več sodobne medicinske opreme, za katero pa žal ni urejenega sistemskega financiranja. Zato se je kolektiv odločil, da ob pomoči Občine Krško pričnejo z veliko humanitarno akcijo za nabavo novega re-animobila, to je vozila za urgentno pomoč z moderno opremo, ki prispeva k reševanju življenja. Vrednost takšnega avtomobila je med 25 in 30 milijoni SIT. Sedanji rešilec je star 11 let in ima prevoženih nad 500.000 km.
V humanitarni akciji “Včasih o življenju odločajo trenutki. Bodo tudi o vašem?” lahko sodelujejo vse domače in tuje pravne in fizične osebe. Občani lahko darujejo s splošno položnico v dobro računa: Zdravstveni dom Krško št.: 51600-603-30902, sklic na št.: 00-11004. Za anonimne darovalce pa so nameščeni “darovalni boksi” v nakupovalnih centrih Mercator Dolenjske in TA-BU ter v Zdravstvenem domu.
Do oktobra se bodo v Krškem in okolici vrstile kulturne in športne prireditve, katerih izkupiček bo prav tako namenjen nakupu reani-mobila. B.D.
arterosklerozo - pa je mogoče preprečiti ah vsaj odložiti v pozna leta, če se le izogibamo dejavnikov tveganja. Zato spodbujajo stroko in ostale k zdravemu načinu življenja. K starodavnemu sloganu “zdrav duh v zdravem telesu” je koristno
rila o nuklearni medicinski srčni preiskavi pri srčnem bolniku, jeseni pa načrtujejo še predavanje » motnjah srčnega ritma, srčnem popuščanju, zvišanem krvnem pritisku ter o možganski kapi.
N. Jenko S-
Kulturna slepota mladih?
Čatež Ob Savi - Slovenska raziskava o socialni ranljivosti mladih omenja, da je današnja egoistična, materialistična in nasploh oporečna generacija mladih produkt obdobja, ki se kaže v moralnem kaosu, kulturni slepoti in pomanjkanju vzgojnih pravil. Ah to drži, so razpravljali udeleženci javne tribune, ki jo je pripravil Rotary klub Čatež v sodelovanju z Mladinskim centrom Brežice in Ljudsko univerzo Krško.
Ugotovili so, da o krizi in razpadu vrednot ponavadi govorimo takrat, ko se vzpostavljajo nove. V šestdesetih letih smo govorih, da mladi povzročajo probleme, v sedemdesetih in osemdesetih letih, ko so se pojavila nova družbena gibanja, so mladi zastavljali probleme, danes pa imajo mladi probleme. Pomembno je, da se lahko pri reševanju teh obrnejo po pomoč na ustrezne službe. Več bi morah štorih tudi starši, so prepričani psihologi, ki obenem priznavajo, daje zastavljeni cilj, ki pravi, da mora biti otrok vsestransko razvita osebnost, spodkopal samozavest in avtoriteto staršev. Samozavest otrok pa naj bi okrepila tudi devetletna na otroka osredinjena šola. Na srednjih šolah, ki niso osredinjene na otroka temveč na znanje, pa se že bojijo nove generacije devetletkaijev. N.Č.C.
Zdravstvena vzgoja, izobraževanje in fizične aktivnosti
Čatež ob Savi - Društvo diabetikov Posavje - Brežice že skoraj 11 let plodno vodi predsednik Ivan Živič. Na letni konferenci je o prihodnjem delu diabetološke ambulante spregovoril3 tudi dr. Vanda Kostevc Zorko.
Izobraževanje in fizične aktiv- Vanda Kostevc Zorko. Dr. Ko-nosti so najuspešnejše cepivo proti stevc Zorkova je pojasnila, da bolezni, je poudaril Ivan Živič. sledijo strokovnim načelom in v Društvo ima podporo s strani bre- ambulanti tudi v prihodnje ne bodo žiške bolnišnice, kjer deluje dia- omejevali zdravljenja. Tako bo do-betološka ambulanta, ki jo vodi dr. stopna za specialistično zdravljenje, zlasti če bo prišlo do poslabšanja bolezni. Po novem bo namreč naložena vehka skrb osebnim zdravnikom, ki bodo za bolnika prav tako verodostojno poskrbeli, ker je tak način dela tudi v Evropi. S tem bodo dvignili specialistično raven, ker želijo,
Z zbora diabetikov na Motelu Petrol Čatež	da bi pacient v
enem dnevu opravil do tri pregib vsake tri mesece. Pri tem ne gre predajo dragim zdravnikom.
Sladkorna bolezen je ena najp° gostejših kroničnih nenalezljivi bolezni. Zaradi slabih prehranski navad, stresa in premalo gibanj obolevanje strahovito narašča, zat° je pomemben pravilen izbor hrane; način priprave in čas obrokov. Sloveniji je po ocenah od 90.0 do 100.000 ljudi s sladkorno W leznijo, vsaj še enkrat toliko P je takih, ki tega ne vedo. _ fj
Predstavili so tudi novosti P zdravljenju te bolezni in s*c brizgalni aparat uporabe insUl' Injex, inkalacijski insulin, insu i sko črpalko, aparat za 24-nr merjenje sladkorja ter Carr
tekoči sladkor.	c
N. Jenko >
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Ali je državi kaj mar za gozdove?
Brežice - Zavod za gozdove Slovenije se z omenjenim naslovom obrača na javnost, da bi v času, ko območne enote razgrinjajo svoje gozdnogospodarske načrte za obdobje do 2010, opozoril na zmanjševanje proračunskih sredstev za varstvo gozdov ter gozdne ceste. Republika Slovenija se je zavezala strokovno in finančno skrbeti za nego in obnovo gozdov z Zakonom o gozdovih iz leta 1993 in s Programom razvoja gozdov Slovenije, ki ga je leta 1996 sprejel Državni zbor.
Brežiška Območna enota ima pod nadzorom 70.000 ha gozdov, 83 odstotkov jih je v zasebni lasti. Nekdanja Gozdna gospodarstva, ki so pred letom 1991 upravljala z gozdovi, danes s koncesijo lah-
ko sekajo v državnih gozdovih, teh pa je na področju brežiške območne enote le .še 6000 ha.
Leta 1994 ustanovljen Zavod za gozdove s štirinajstimi območnimi enotami je prevzel gojitveno
Hrvoje Oršanič, Mojca Bogovič, Niko Rainer, Boris Bogovič
prejeli smo
Kaj se dogaja v slovenski prašičereji?
Reja prašičev je specifična tudi zaradi nihanja odkupnih cen prašičev. Do nihanj prihaja zaradi različnih vplivov, pa tudi zaradi same značilnosti intenzivne prireje prašičev. Le dobro leto in pol je namreč potrebno, da se stalež prašičev popolnoma obnovi. Možnosti, da bi uspeli napovedovati čas in amplitudo nihanj (prihaja tako do visokih kot tudi izredno nizkih tržnih cen prašičev), skorajda ni. Rejci prašičev zelo dobro poznajo letna sezonska nihanja; prve mesece v letu so tržne cene prašičev pitancev običajno nižje. Povpraševanje po svinjskem mesu oz. izdelkih iz svinjskega mesa se običajno povečuje v spomladanskih mesecih in nekako ponovno pada proti koncu letu. V Sloveniji je prav tako zanimiv trg z živimi prašiči, tako s pitanci kot pujski za nadaljnjo rejo, ki dodamo pripomore k intenzivnosti omenjenih nihanj.
Za prašičerejce pa so veliko bolj neprijetna tako imenovana ciklična nihanja tržnih cen. Kdaj bo tržna cena v dologoročnejšem obdobju visoka, predvsem pa je pomembno, kdaj bo bistveno nižja od stroškov prireje, trenutno še nikomur ni uspelo napovedati. Obe vrsti nihanj (lema in ciklična) sta značilni za vso prašičerejo po svetu in tako se morajo s tem sprijazniti tudi slovenski prašičereja. Žal pa so za Slovenijo značilna bistveno izrazitejše amplitude teh nihanj, ki so verjetno posledica kar nekaj dejstev.
Značilnost slovenske prašičereje je tudi ta, da se po vsej vcijetnosti kar 30 odstotkov prirejenih prašičev proda mimo registriranih tržnih poti. Ta del prireje tako posredno onemogoča dolgoročnejše napovedovanje količine prirejenih prašičev. Velik del tržno neorganizirane prireje in dejstvo, da priredimo v Sloveniji približno 75 odstotkov potrebne količine svinjskega mesa, je pomemben argument, da mora živilsko-predelovalna industrija določene količine svinjskega mesa tudi uvoziti. Kolikšna je ta količina (približno 22.000 ton), vsako leto določa država s podeljevanjem kvot uvoznikom. Težava pa je ta, da hkraten uvoz večjih količin svinjine lahko zelo hitro "zamaje” relativno majhen trg s prašiči v Sloveniji. Ker je relativno majhen delež prireje neposredno povezan z živilsko-predelovalno industrijo, kapitalnih vezi (beri lastništvo) s trgovino pa domala ni, so rejci prašičev v Sloveniji veijetno preveč prepuščeni ekonomskim interesom živilsko-predelovalne industrije, predvsem pa trgovine. Ti že danes lahko kupujejo prašiče zelo različne kakovosti in tudi po zelo različnih cenah na evropskem trgu. Živilsko-predelovalna industrija kupuje na evropskem trgu tudi samo določene kose klavnih Polovic (npr. stegna) in se tako izogne stroškom, ki so povezani s klanjem in yeterinarskimi predpisi, ki so po zatrjevanju predstavnika Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) meso-izdelki bistveno višji kot v Evropi. To lahko delno pojasnjuje dejstvo, da so v novembru 2001 meso uvažali po 290 SIT za kg, odkupne cene prašičev doma pa so bile v tem obdobju 260 SIT 23 kilogram žive teže.
Kaj se torej dogaja s cenami prašičev v Sloveniji?
Prašičerejci priznavajo, da je bila večina preteklega leta dohodkovno zanimiva, vendar le do oktobra, ko je cena prašičev pričela strmo padati. V oktobru so tako rejci iztržili 330 SIT za kilogram žive teže, konec novembra k še 260 SIT, konec februaija letos pa le še borih 210 SIT za kilogram žive teže prašiča. Agrarni ekonomisti so izračunali kalkulacijsko ceno za to obdobje in sicer med 280 in 290 SIT za kilogram žive teže. Iz navedenega lahko zaključimo, da so pet mesecev rejci prodajali prašiče, ne da bi pokrili stroške prireje. Vsakdo od potrošnikov po vsej verjetnosti lahko oceni ali se Je v tem obdobju maloprodajna cena svinjine gibala s podobnim trendom, kot so se gibale odkupne cene prašičev.
V petem tednu letošnjega leta, ko je odkupna cena znašala med 240 in 250 SIT za kilogram, so bile tržne cene prašičev v Sloveniji na ravni cen Prašičev v Evropi. Rejcem se pogosto kot “vzor” postavlja evropski kmet. Prašičerejci so v preteklosti že nekajkrat “dosegli” evropske cene, podobno kot to velja za prve mesece letošnjega leta. Vsi, ki le malce poznamo kmetijst-v°. se veijetno zavedamo dejstva, da večina slovenskih kmetij ni primerljiva (konkurenčna) evropskim kmetijam (posestna struktura, struktura in kategorizacija kmetijskih zemljišč.). Slovenski kmetje pa “zaostajajo” tudi
Pri višini finančnih plačil, ki naj bi pokrivala razliko med tržno in proizvod-no ceno in so prav tako nujen instrument skupne evropske kmetijske politike.
mag. Zdenka Kramar specialistka za prašičerejo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto
skrbniško funkcijo, saj je pomen gozda širši od zgolj lesne proizvodnje.
V brežiški enoti skrbi za gozdno gospodarsko načrtovanje Boris Bogovič, Mojca Bogovič vodi odsek za gojenje in varstvo gozdov, Hrvoje Oršanič pa odsek za živalski svet.
Žal bo stroka strategijo gospodarjenja z gozdovi lahko le zapisovala in program bolj malo izvajala, meni vodja Območne enote Brežice Niko Rainer. Državni
je to 150 milijonov SIT.
Gojitvena dela v gozdu morajo lastniki sofinancirati, kar je na brežiškem območju še poseben problem zaradi razdrobljenosti posesti. 70 tisoč lastnikov ima v povprečju po 3 ha gozdov s pol ha velikimi parcelami. Zaradi poplave lesa iz Vzhodne Evrope so cene nizke, tako da majhni lastniki ne vidijo ekonomike v gojitvenih delih na svojih parcelah in jih niso pripravljeni plačati.
Za vzdrževanje gozdov so po-
Javna razprava o gozdnogospodarskem načrtu
Javne razprave o gozdnogospodarskem načrtu Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Brežice za obdobje do 2010 so se udeležiti predstavniki služb, ki zagovarjajo tudi javni interes funkcije gozdov. Predstavniki občine Krško so prišli z namenom uskladitve varovalne in rekreacijske funkcije gozdov z občinskim prostorskim planom. Uprava Kozjanskega parka žeti, da bi tamkajšnji gozdovi ostali čim bolj nedotaknjeni, kar zadeva ekonomsko izkoriščanje lesne mase. Predstavniki GG Brežice, ki imajo koncesijo za sečnjo v 8200 ha gozdov, na predlagani gozdnogospodarski načrt nimajo vsebinskih pripomb, podprla pa sta ga tudi predstavnik Sklada kmetijskih zemljišč in posavski gozdarski inšpektor.
proračun namreč namenja vse manj sredstev za subvencioniranje gojitvenih del v gozdovih in gradenj ter vzdrževanja gozdnih cest. Leta 1998 je bilo za ta dela namenjenih skoraj milijardo SIT, za letošnje leto je predvidenih zgolj 699 milijonov SIT. V tem znesku pa se skrivajo še dolgovi za lani opravljena, a neplačana dela. Za brežiško območno enoto
membne tudi gozdne ceste, poudarja Boris Bogovič, vendar so se sredstva zanje glede na leto 2000 znižala za 25 odstotkov ati 60 milijonov SIT. Vsaka gozdna cesta, kije sicer v interesu lastnikov gozdov, ima tudi javni značaj in pomembno prispeva k ohranjanju kmetij v odročnih krajih.
Branka Dernovšek
Povrnitev trošarine za gorivo
Slovenija, Posavje - Do 31. marca je zadnji rok za vložitev zahtevkov za povrnitev trošarine za gorivo za uporabo v kmetijstvu in gozdarstvu za preteklo leto. Zahtevke je potrebno vložiti na pristojnem carinskem uradu na predpisanih obrazcih, ki so na voljo v knjigarnah in v carinskih uradih. Zahtevek lahko vloži le en član gospodinjstva. Priložiti je potrebno potrdilo davčnega urada o površinah in katastrskih kulturah, kijih imajo v lasti člani gospodinjstva. Če je polnoletnih lastnikov več, je potrebno priložiti tudi pooblastilo drugih članov gospodinjstva vlagatelju, ki uveljavlja povrnitev. Če se uveljavlja povrnitev tudi za površine v najemu, je potrebno priložiti kopije najemnih pogodb. Zahtevku je potrebno priložiti račune za gorivo. Na računih mora biti razviden datum in vrsta ter količina goriva.
Ostati podatki, kot so ime in priimek kupca, naslov, davčna številka itd., na računu niso potrebni. Če se za določena dela najamejo storitve, se lahko za povrnitev trošarine uveljavljajo računi za plačano storitev s kmetijsko ati gozdarsko mehanizacijo. Na njih mora biti posebej navedena količina porabljenega goriva.
Zakon omogoča povrnitev 50 odstotkov, to je 30,9 SIT/1 trošarine za goriva (plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej), uporabljenega za pogon kmetijskih in gozdarskih strojev. Vračilo se prizna za dejansko porabo, vendar največ do normativne porabe in sicer za njive, travnike, pašnike 150 l/ha, trajne nasade 420 l/ha in gozd 60 l/ha. Minimalni pogoj za vložitev zahtevka je toliko zemljišč v uporabi, da normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur letno. J.K.
Strokovna predavanja
Kapele - Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto in Kmetijska svetovalna služba Brežice pripravljata v Kapelah tri izobraževalna predavan-ja z delavnicami. O dopolnilnih dejavnostih na kmetiji bodo v ponedeljek, 25 .marca predavati univ.dipl.inž. Marija Levak s Kmetijske svetovalne službe Brežice in delavci Upravne enote Brežice. Izzivi in priložnosti za razvoj podeželja je tema, o kateri bo v torek, 26.marca, predaval dr.Marko Koščak, sicer koordinator projekta “Po poteh dediščine Dolenjske in Bele Krajine”.
O možnostih oživitve vrtnarske pridelave pa bo v sredo, 27 .marca, predavala univ.dipl.inž.kmet. Mateja Strgulec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
Vsa predavanja se bodo začela ob 19.uri v Gasilskem domu v Župe-levcu, po predavanjih pa bo čas tudi za pogovor s strokovnjaki o tematiki tistega dne.
Mladi in kmetijstvo
Kostanjek - Društvo podeželske mladine Krško je v sodelovanju s tamkajšnjo kmetijsko svetovalno službo pripravil občinsko tekmovanje “Mladi in kmetijstvo”. Udeležile so se ga štiri ekipe in sicer iz Straže, s Senovega, iz Podbočja in Koprivnice, zunaj konkurence pa se je tekmovanja udeležila tudi lanska zmagovalna ekipa iz Krškega. Na občinskem kvizu seje najbolje odrezala ekipa iz Straže, na 2.mesto se je uvrstila ekipa s Senovega, tretja je bila ekipa iz Podbočja.
Obe najbolje uvščeni ekipi se boste udeležiti regijskega kviza, ki bo 5.aprila v Sevnici, najboljša z regijskega tekmovanja pa bo zastopala posavsko regijo na državnem tekmovanju, ki bo 13.aprila v Krškem. J.K.
kmetijski nasveti
Za poljedelce
Zaradi ugodnih vremenskih razmer so žita precej napredovala v rasti. Zal pa so biti tudi ugodni pogoji za razvoj plevelov. Strokovne službe svetujejo, da pregledate svoje posevke in ocenite zaplevel-jenost. Priporočajo uporabo herbicidov: Godyl plus, Dicuran forte za manj razvite plevele ter Starane 250 za bolj razvite plevele. Pripravka Hussar in Sekator lahko uporabite od konca razraščanja pa do pojava zastavičarja v ozimnih žitih in do konca razraščanja v jari pšenici in ječmenu. Oba pripravka dobro delujeta na večino pri nas problematičnih ozkolistnih in širokolistnih plevelov. Vsi prej našteti pripravki pa dobro delujejo proti plezajoči in ozkolist-ni lakoti, ki sta že precej razviti. Pri nizkih jutranjih temperaturah (okoli 0°°C) ne priporočajo uporabe herbicidov. Boljše delovanje naštetih pripravkov je pri temperaturi okrog 8°°C.
Zaradi pojava fitotoksičnosti omenjenih pripravkov ni priporočljivo uporabljati na prizadetih posevkih (mraz, bolezni, škodljivci, voda).
Za sadjarje
Vse sadjarje obveščajo, da so ugodne vremenske razmere povzročile hiter razvoj, zaradi česar so jablane napredovale v feno - fazo D - začetek E (zeleni popek - začetek rdečega popka). Zato za zaščito pred škrlupom priporočajo predspomladansko škropljenje z enim od bakrenih pripravkov, kot so: Kupropin (0,5%), Ku-pro 190 SC (0,5%), Cuprablau Z (0,35%), Champion 50 WP (0,25%). Tudi cvetožer že odlaga jajčeca, zato svetujejo, da v nasadih, ki se nahajajo v bližini gozda, posvetite večjo pozornost temu škodljivcu. Predvsem je škropljenje smiselno ob robovih sadovnjaka, ki so v bližini gozda. Uporabite lahko: Oleodiazinon v 1% koncentraciji ati kombinacije Thiodan E 35 (0,15%) + Belo olje ati Frutapon (1%), Basudin 600 EW (0,13%) + Belo olje ati Di-azinon 20 (0,3%) + Belo olje ali Diazol EW 50 (0,15%) + Belo olje in podobno.
Slednje kombinacije pripravkov delujejo tudi na jajčeca listnih uši in ameriškega kaparja.

v*(
j'
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Območna enota Brežice
Preventivni in zatiralni ukrepi proti podlubnikom
O smrekovem lubadarju smo v tem časopisu že pisali in spregovoriti tudi na radiu. Kljub temu je prav, da lastnike gozdov na začetku pomladi ponovno opozorimo na hroščka, ki se lahko sprevrže v pravo nadlogo.
Podlubnike na gozdnem drevju pri nas najbolj poznamo zaradi smrekovega lubadarja, ki je v slovenskih gozdovih že večkrat naredil precej škode.
Veliki smrekov lubadar napada debla starejših smrek, mati smrekov lubadar se naseli v krošnjah odraslih dreves in v drobnejših sestojih. Podlubniki so sicer redni prebivalci gozdov in so normalno vključeni v življenjski krog. Kadar so razmere v gozdu normalne, je tudi številčnost njihovih populacij v mejah normale in ne povzročajo škode. V posameznih primerih lahko le pospešijo izločanje poškodovanega in oslabelega drevja iz gozdov.
Kaj morajo lastniki storiti, da bi preprečili napade?
V prvi vrsti moramo vsi skupaj skrbeti, daje gozd čimbolj pester; to je dolgoročna naložba, ki se najbolj obrestuje. Pri sečnji v iglastih sestojih je potrebo dosledno izvajati gozdni red. Veje in vrhače je potrebno razžagati in zložiti na kupe tako, da so njihovi debelejši konci pokriti, panje pa obeliti. Lastniki gozdov morajo redno pregledovati svoj gozd - predvsem je to potrebno proti koncu zime, da bi opaziti morebitna poškodovana drevesa in nato redno mesečno, da opazijo ati so hroščki že naseliti drevo. Napadena drevesa spoznamo po črvini za skoijo in na koreničniku, kapljicah smole na deblu, spremenjeni barvi krošnje, jeseni in pozimi že lahko odpadajo lubje in iglice.
Kaj moramo storiti, če opazimo, da je gozd napaden?
Potrebno je intenzivno sodelovanje lastnika z gozdarjem, ki nudi vse potrebne nasvete, kako ukrepati v posameznih primerih. Ukrepi so odvisni od razvojnega stadija hrošča. Posekati in izdelati je potrebno vse odkrite lubadarke ter uničiti preostati zarod in še neizletele mlade hrošče. To storimo tako, da posekane lubadarke oklestimo in obelimo na podloženo plahto ter odpadlo lubje zažgemo; vrhač razžagamo in ga skupaj z vejami zložimo v kup tako, da so debelejše veje znotraj kupa. Posekati in izdelati moramo vsa, po ujmah prizadeta drevesa, ter pregledati debla vseh okoliških stoječih smrek. Pri sanaciji je najpomembnejše, da so vsa dela pravočasno in pravilno izvedena. V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da bomo lubadarja “gojiti”, namesto da bi ga zatirati. Na ta način lahko lubadar uniči naš gozd in močno ogrozi tudi sosedovega, pojav pa lahko dobi razsežnosti katastrofe.
Kakšno pa je delo gozdarjev pri preventivi ?
Gozdarji Zavoda za gozdove redno nadzomjemo gostoto populacij lubadarja. Poskrbimo za kontrolno - lovne nastave (kontrolna in lovna drevesa) ati s feromoni opremljene lovne pasti. Lastnikom gozdov v vseh primerih svetujemo, kako ukrepati, če je gozd napaden in kako gozd negovati, da do večjih napadov sploh ne bi prišlo.
Preventivni in zatiralni ukrepi proti podlubnikom so tudi zakonsko predpisani. Gozdarji Zavoda za gozdove lastnikom izdajamo odločbe v upravnem postopku. V primerih, ko so vsa sanacijska dela izvedena v skladu z odločbo, je lastnik upravičen do subvencije iz državnega proračuna.
Lastniki gozdov - skupaj z gozdarji, ki opravljamo javno gozdarsko službo, poskrbite za ohranitev zdravih slovenskih gozdov.
Mojca BOGOVIČ, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov pri ZZG, OE Brežice
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Uspešno reševanje upravnih zadev
Novi dokazi bogate preteklosti
Brežice - Upravna enota Brežice je v minulem letu obravnavala skupaj nekaj več kot 27.800 zadev, skoraj tisoč so jih prevzeli nerešenih iz leta poprej. Rešljivost pa je tudi v minulem letu visoka, skoraj 97 odstotna. Kot je na predstavitvi letnega poročila dela povedal načelnik Upravne enote Brežice Darko Bukovinski, je dejanska rešljivost še višja za kak odstotek, če odmislijo vloge, prejete v zadnjih dneh lanskega leta.
Zadnjih pet let v sedemletnem zgodovinskem obstoju upravnih enot beležijo po pripadu zadev in njihovi rešljivosti podobne številke. Obsežen obseg teh nalog pripada Oddelku za upravne notranje za-
deve, ki mora letos zamenjati, kot kažejo številke, še 15.000 potnih listin, starim modrim slovenskim potnim listinam se veljavnost namreč izteče v začetku letošnjega avgusta. Izteka se tudi veljavnost vozniškim dovoljenjem, okoli 3.500 letno. Po sklepu vlade z naslova sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju pa so pričeli izdajati tudi maloobmejne prepustnice.
Kot je povedala vodja tega omenjenega Ivanka Medvešček, imajo nekaj novosti iz sprememb registracij motornih vozil. Zaskrbljeni so zaradi zakona, ki predpisuje obvezno registracijo koles z motorjem in motornih koles s 1. majem,
pa se občani na to še niso odzvali.
Na oddelku za ekonomske odnose in gospodarstvo je število zadev zaradi spremembe zakonodaje nekoliko upadlo. Obsežno delo je predst avlj ala denacionalizacij a, kjer je od skupaj 443 zadev ostalo nerešenih še 44, od teh pa je le 23 takih, o katerih še niso odločali na 1. stopnji.
Na oddelku obče uprave velik segment dela predstavlja vojna problematika veteranov, invalidov in žrtev vojnega nasilja, kjer so lani sprejeli na novo 953 zadev. Lani so 3800 upravičencem v mesečnih obrokih izplačali več kot milijardo SIT. Od leta ’96 imajo na tem segmentu dela več kot 9000 zadev in so po kazalcih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve celo vzorčni primer za druge slovenske upravne enote.
Oddelek za okolje in prostor opo-zaija na povečanje administrativnega dela. Ob koncu leta so dobili tudi vlogo za pravno pomoč pri zaslišanju strank pri gradnji infrastrukturnih in drugih objektov na meji, za katere je za dovoljenje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. V tem letu pa pričakujejo še več teh objektov. V decembru so na oddelku sprejeti 54 vlog z naslova avtoprevoznikov, kjer se bojijo, da se bo večina vlog rešila prepočasi, saj so problem prostorski akti. Postopki na tem oddelku pa so poleg denacionalizacijskih najdaljši, ker se vlagajo nepopolne vloge.
Sicer upajo, tako načelnik Bukovinski, na ureditev arhiva in tudi na pripravo dokumentacije za novo stavbo, za katero naj bi država v prihodnjem letu zagotovila sredstva.
Suzana Vahtarič
Finančno računovodsko poslovanje
V minulem letuje bilo upravni enoti zagotovljeno 235,7 milijona SIT za vse proračunske postavke. Takoj so po analizi stroškov za leto nazaj in plana ugotovili, da dodeljena sredstva ne bodo zadoščala za normalno poslovanje do konca leta. Večkrat so zahtevali dodatna sredstva od pristojnega urada na notranjem ministrstvu. Ta je na osnovi prerazporeditev med upravnimi enotami v oktobru in novembru odobril dodatnih 3,4 milijona SIT za materialne in 4,9 milijona SIT za zaračunljive stroške. A je vlada že konec decembra zaradi likvidnostnih težav ustavila vsa izplačila, čeprav je bilo proračunsko obdobje podaljšano do konca januarja 2002. Tako so zopet nastale neporavnane obveznosti na postavki materialnih stroškov, ki jih prenašajo v leto 2002. Realizacija celotnega proračuna za leto 2001 je tako znašala 98,7-odstotno realizacijo glede na veljavni proračun oziroma 239,9 milijona SIT.
Obrežje - Na osmih hektarih tik pred slovensko-hrvaško mejo na Obrežju je zadnje mesece eno največjih območij pri nas, kjer arheologi iščejo dokaze naše preteklosti. V lanskih jesenskih dneh in ta mesec je več deset arheologov, tehnikov in delavcev odkrilo pravcato rimsko utrdbo, obdanh s treh strani z več sto metrov dolgim dvojnim jarkom.
Znotraj vojaškega tabora iz začetka prvega tisočletja našega štetja so naleteti na okrog 200jam različnih velikosti, vendar njihova funkcija še ni znana. Je pa v njih mnogo najdb in različnih predmetov predvsem ostankov keramike, poseben kompleks jam pa daje slutiti industrijsko ali obrtniško dejavnost. V njih je dosti nakita,
nasto žarno grobišče in celo srednjeveško domačijo. Arheologom preostaja za zaključek del 28 pogodbenih delovnih dni, ko je mogoče pričakovati še kakšna presenetljiva odkritja. Investitor vseh del na trasi bodoče avtomobilske ceste proti hrvaški meji sta vladni servis skupnih služb in DARS, kar pomeni, da gre za
Arheološka izkopavanja na Obrežju presenečajo tudi strokovnjake.
vojaške opreme in keramike, znotraj utrdbe pa so odkrili tudi dve veliki krušni kupulasti peči. Več jih je še zunaj jarkov.
Po besedah dr. Philipa Maso-na, vodje izkopavanj na Obrežju, gre za zelo pomembne najdbe v slovenskem prostoru, morda kar na območju srednje Evrope. Na tem območju so arheologi sicer naleteli tudi na ostanke pozne bronaste poselitve, kaže na nekakšno naselje, ter na pozno bro-
kombinirano financiranje zaradi del na bodočem mednarodnem mejnem prehodu in načrtovani avtocesti. Dela izvaja Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, območna enota Novo mesto.
Obsežna arheološka izkopavanja na obeh straneh sedanje magistralke potrjujejo, na kako zgodovinsko pomembnem območju se nahaja brežiška občina oziroma širše Posavje. Samo
spomnimo na najpomembnejša najdišča. Iz starejše kamene dobe je Ajdovska jama pri Nemški vasi, v bakreno dobo sodijo najdbe iz Levakove jame pri Šutni in na Čateškem griču, v pozno bronasto dobo uvrščamo kulturo žarnih grobišč iz Dobove, Orešja na Bizeljskem, Žadovinka pri Krškem in Velikih Malenc. Najpomembnejše najdišče iz starejše železne dobe je na Libni, sledijo keltska najdišča ob brežiškem sejmišču, v Dobovi, Velikem Mraševu, na Libni in v Starem Gradu nad Podbočjem. Najpomembnejše rimsko najdišče Posavja je na Drnovem, kjer je bilo na robu savske struge mesto Neviodunum. V to obdobje sodijo še odkriti grobovi v Ribnici pri Mokricah, na Velikem Kamnu in Sajevcah. Najbolj znana poznorimska lokacija je Ajdovski Gradec nad Vranjem v sevniški občini, ki postaja naj lepši arheološki park v naši državi. Zdaj imamo tik ob bodoči schen-genski meji še eno pomembno arheološko odkritje.
Skratka, že najnovejša odkritja z Obrežja in bežen pregled posavskih arheoloških najdišč dokazuje, kako živahno je bilo življenje v dolini Save in ob rimski cesti skozi “brežiška vrata” že pred tisočletji. Velik del teh zgodovinskih dokazov je mogoče videti v Posavskem muzeju Brežice in na brestaniškem ter sevniškem gradu, vse skupaj pa bi kazalo bolj kot doslej vključiti tudi v našo turistično ponudbo!
Vlado Podgoršek
posavski poslanci
Odprava nabora in obveznega služenja vojaškega roka
V zadnjem desetletju je v Evropi opaziti trend zmanjševanja množičnih vojsk in trend vzpostavitve učinkovitih vojaških sistemov, ki so stalno na razpolago. Poleg držav, ki že danes nimajo več splošne vojaške obveznosti (Belgija, Francija, Velika Britanija, Nizozemska, Irska, ...), so se za njeno odpravo v zadnjem času odločile še Madžarska, Italija, Španija, Rusija in druge.
Hidroelektrarne na spodnji Savi
Gradnjo hidroelektrarn v Posavju bi lahko poimenovali tudi “Povest o jari kači in steklem polžu”. Projekt so načrtovali že kapitalisti pred 2. Svetovno vojno, pa Hitler med okupacijo. Oba načrta stapropadlcuV 70 letih so načrti oživeli in v 80 letih seje pričela graditi HE Vrhovo. Kot se za velike projekte spodobi, je gradnja tekla (pre)dolgo, vendar je bila vseeno zaključena. Leta 1994so poskusili z javnim razpisom za podelitev pravice do gradnje mjboljšemu ponudniku. Javili so se tako domači kot tuji možni investitorji, a je bil razpis konec 1999. leta zaključen kot neuspešen. Vse to se je dogajalo v prejšnjem tisočletju.
Številni podatki kažejo, da so v Sloveniji spremembe na področju vojaške obveznosti potrebne in nujne. Pivblematično je, da je danes le okrog 50 odstotkov nabornikov ocenjenih kot sposobnih za vojaško službo, okrog 16 odstotkov vojakov pa je odpuščenih z vojaškega roka zaradi zdravstvenih in psihičnih razlogov. Število obveznikov, ki uveljavlja ugo-vorvesti vojaški obveznosti, je od 135 v letu 1992 naraslo na 3250 v letu 2001. Tudi naborni kontingent se zaradi padanja števila rojstev postopno zmanjšuje.
V Socialdemokratski stranki smo Že leta 1999sprejeli resolucijo, v kateri predlagamo namesto sedanjega sistema popolnjevanja Slovenske vojske (SV) preko vojaške obveznosti vzpostavitev profesioitalne vojske v kombinaciji s prostovoljno rezervo. Predstavili smo podrobnejši okvir novega sistema skupaj s finančnimi posledicami. Razprava traja že tretje leto, izdelani in sprejeti so številni programi in študije, dejansko pa se v praksi na tem področju ni veliko premaknilo.
Spremembe zakona o vojaški obveznosti, ki jih je vložila v parlamentarno proceduro skupina poslancev s prvo podpisanim Janezom Janšo, so iz navedenih razlogov nujne. Z njimi sicer še ne odločamo o tem, kakšna bosta poklicna vojska
in prostovoljna rezerva. To bo potrebno določiti v spremembi zakona o obrambi in v podzakonskih aktih. Bojna pripravljenost Slovenske vojske temelji danes predvsem na rezervni sestavi in ne na enotah, ki so sestavljene iz vojakov na služenju vojaškega roka. Zato je mogoče takoj po sprejemu predlagane novele zakona prenehati z izvajanjem nabora, v roku šestih mesecev pa prenehati tudi z obveznim služenjem vojaškega roka. Obveznost služenja v rezervi ni mogoče odpraviti hitro, ampak postopoma v obdobju štirih let, kar je optimalni potrebni čas zn oblikovanje jedra poklicnih enot na podlagi pm-stovoljne odločitve. Takšna sprememba v ničemer ne bi ogrozila obratnb-ne sposobnosti države, temveč bi jo v perspektivi, glede na spremenjene mednarodne okoliščine, okrepila. Ob tem je pomembno poudariti, da se predlagana reforma lahko izvede v okviru doslej predvidenih sredstev, ki jih je Dižavni zbor določil v programu razvoja Slovenske vojske zn naslednjih deset let, zato so očitki, da je naš predlog predrag, povsem neutemeljeni. Tudi Ministrstvo zn obrambo v dveh uradnih študijah ugotavlja, da bi prehod na poklicno po-polnje\’anje oboroženih sil neznatno vplival na celotno gospodarstvo. Primerjava med sedanjim modelom popolnjevanja SV na podlagi splošne
vojaške obveznosti in našim predlogom poklicne vojske in prostovoljne rezerve kaže, da bi v enem letu zn sedanji sistem potrebovali 43 milijard SIT za stroške osebja, medtem ko bi zn kombinacijo poklicne vojske in prostovoljne rezerve potrebovali 39,6 milijarde SIT za strošek osebja. Vladna študija pri tem upošteva večje Število poklicnih vojakov, kot jih Slovenija v miru dejansko potrebuje (835 častnikov, 1280 podčastnikov, 8000 vojakov in 918 civilnih uslužbencev). Naši izračuni so pokazali, da bi bili stroški osebja enaki kakor dam s, če bi celomi poklicni sestav štel okoli 8500poklicnih častnikov, podčastnikov in vojakov. Stroški prostovoljne rezerve (potrebovali bi od 14.000 do 16.000 prostovoljcev) po nobenem izračunu ne presegajo stroškov potrebnega usposabljanja obveznikov v rezervi v sedanjem obsegu oziroma številu.
Predlagatelji spremembe zakona o vojaški obveznosti upamo, da bo Vlada RS naš predlog podprla, kajti zakon bi bilo potrebno sprejeti še letos. Sicer bomo čez nekaj let prišli v položaj, ko m bomo imeli m ustrezne obvezniške in ne poklicne vojske.
mag. Andrej Vizjak poslanec v DZ RS
Misel, da bi se lotili izgradnje z zakonom, tako kot skoraj vseh velikih projektov v Sloveniji (avtocest, zapiranje rudnikov, obnove elektrarn m Soči in Dravi), je tlela že dolgo, dozorela pa takoj po tem, ko je že omenjeni razpis padel. S kolegom Jancem in strokovnimi sodelavci z Ministrska za okolje in prostor in Državnega zbora Republike Slovenije smo pripravili dve vetziji zakona. Prevladalo je mnenje, da je boljša rešitev koncesijski zakon (ne poroštveni). Po nekaj mesecih priprav nam je priskočil na pomoč tudi vodja naše poslanske skupine Anderlič in skupno smo ga vložili v proceduro Državnega zbora spomladi leta 2000, približno takrat, ko je izšla 1. številka SavaGlasa.
To je bilo zanimivo obdobje. Z Jancem sva zakon v mitu pripravila, nihče ni prav verjel, da bova uspela. Drnovškova vlada je zakon hitro obravnavala in ga z minimalnimi dopolnili tudi podprla. Potem je vlada padla, podpisniki smo postali opozicija, Posavje je pripravilo nekaj amandmajev. Pod Bajukovo vladavino je bil zakon s skoraj vsemi glasovi ZA v parlamentu podprt že junija istega leta. Takrat je izšla 5. številka SavaGlasa.
Optimizem je preplavil Posavje, bnalu bo konec poplav, smo mislili. Posavski gradbinci, gostinci in vsi,
ki so si kaj obetali, so se razveselili. Tudi politiki. Projekt je pač prestižnega pomena. Upravičeno smo bili optimisti, kajti politika je bila enotna, tako pozicija kot opozicija.
Vendar zbudili so se tudi v energetiki. Po prvih začudenjih in nejeverju so ugotovili, da gre zares. Ugotovili so tudi, da izbrani koncesionar, ki je nekoč gradil NEK, kadrovsko in finančno ne ustreza. Da bi gradili elektrarne, je vlada ustanovila Holding, vendar na napačni lokaciji. Pa so rekli Mariborčani, če pa ni Holdinga, hočemo mi graditi elektrarne na spodnji Savi (na Dravi ni več prostora).
Tudi Posavci nismo ostali križem rok. Elaborat aktivnosti je pripravil naš koordinator. Cel kup poročil in pozivov vladi. Ko pregledujem vsa ta pisanja, me preveva navdušenje nad opravljenim delom. Kaj vse smo naredili, koliko sklepov in pozivov vladi je bilo poslanih, Posavje je celo opozorilo vlado, naj ne nameni proračunskega denarja za ta projekt. V novih tržnih pogojih je potrebno skrbno varovati in uporabljati davčne vire. Sprejet je bil sklep, da mora biti sedež firme za izgradnjo v Posavju, v Sevnici - pravilno! V arhivu imam tudi posavsko pismo podpore prenosu koncesije v Maribor - na srečo nepodpisano.
Poslanca Avšič in Janc sva bila II okregana, ker sta se odzvala povabilu predsednika Drnovška na razgovor, kako naprej. Tudi predsedniku gre že na živce, da se veriga še ne gradi in tudi premier je dobil očitek, češ, da deluje v nasprotju S sklepi lastne vlade. Marsikaj je res težko razumeti. Tudi to, da so nove oblike organiziranosti z dvema firmama, eno s sedežem v Sevnici in “ta glavno" v Mariboru izumili V sindikatih elektorgospodarstva.
No, pa to je že tako vse aktualno, o tem pišejo vsi mediji in čivkajo vrabčki. Dva poslanca iz Posavja pa menda ovirata izgradnjo. IZ katera dva ? Poznam štiri, ki se trudijo, da Posavje ne bi bilo satu0 izkoriščeno, pač pa tudi razvoju0 spodbujeno.
Sem optimist in še vedno mislit1’ da bo do izgradnje verige prišit kmalu, da bo oživelo posavski gospodarstvo, da bo urejena infrastruktura, da bomo rešeni poplC' Čemu bi sicer Savske elektrod gradile novo obvoznico v Boštanj* prestavljale plinovod in selile preb1' valce?
Danes je izšla 50. številka glas-a. Čestitam in želim, da posla ne čim hitreje tednik.
Jože Av*li
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Loka pri Zidanem Mostu na kulturnem zemljevidu
__	v
“Takrat bo nad Celovnikom zvezda...”
Loka pri Zidanem Mostu - “Pred osem inu dvaseti leti, tedaj, kedar sem v Loki per Radočaju farmošter bil, je bila gori nad Kompolom v vinogradih ena baba; ta se je svetila inu pravila, da s.Sebastijan inu s. Roh vsako nuč k ni prideta, ž no govorita inu velita, da se nima na tim hribu nad Kompolom inu Semačino ena cerkev sturi inu sezida... Ampak jest sem takimu zidanu inu ofrovanu močno zoper pridigal...” je v svoji pridigi Proti zidavi cerkva zapisal Primož Trubar. Pet stoletij bo kmalu od takrat, a duh avtorja prve slovenske knjige je v Loki še vedno prisoten, je prepričan goreči loški domoljub dr. Janko Prunk. Z njim se strinjajo tudi domačini in celo povsem naključen obiskovalec bo opazil, da v Loki “kulturo” pišejo z veliko začetnico.
KS Loka pri Zidanem Mostu leži na skrajnem SZ delu Posavja med reko Savo in vzhodnim Posavskim hribovjem in obsega deset naselij: Loko, Breg, Čelovnik, kjer je znamenita cerkev sv. Duha in je poleg cerkve sv.Helene v Loki zaščitena kot kulturnozgodovinski spomenik L kategorije; Račico, Okroglice, ki so bile nekdaj zibelka partizanstva, danes pa turizma; pa Radež, vse bolj znani Razbor, Slap, na meji med sevniško in radeško občino, ki seje do leta 1984 imenoval Obrežje pri Zidanem Mostu, Šentjur na Polju s slikovito cerkvico sv. Jurija in Žirovnico, od koder je bila doma priljubljena učiteljica Tončka Jurglova, kot seje v svoji knjigi Veter v laseh spominja loška pisateljica Zora Tavčar. Spominja se tudi, kako dolgo pot do šole so imeli njeni sošolci: “S prisojnih obronkov na Slapu pa iz Radeža in Žirovnice v hribih proti severu je do šole v Loki dobro uro, in to po gozdu, ki je zjutraj še teman... Š strmin pod Čelovnikom so imeli v šolo uro strmega spusta: s še višjih strmin, z Mrzle Planine, poldrugo uro...” se spominja Tavčarjeva.
Danes je drugače; šola v Loki, kije sevniška podružnica, še stoji, a ceste v strmi Čelovnik, v Žirovnico in Mrzlo planino so asfaltirane, v šolo vozi kombi in otroci vanjo ne prihajajo več z blatnimi čevlji, “z ajdovim kruhom, ki je bil packast in moker kot polenta ali s suhim sadjem v torbici...” In tudi ne s čutarico jabolčnika kot nekoč.
Hribski otroci se tako ne razlikujejo več od dolinskih, saj so Ločani z več zaporednimi samoprispevki in s pomočjo občine pokrpali in obnovili skoraj vso cestno infrastrukturo. Celo posodobitev državne ceste so financirali, z grenkobo povedo. Predsednik KS Zoran Cvar upa, da bodo v letošnjem letu posodobili še cesto Radež- Polana-Zavrate in poskrbeli za krajane Slap, sicer pa morajo odplačati še cestni dolg za Čelovnik.
Tudi z vodooskrbo v kraju nimajo posebnih težav. Za kakovostno vodo Ločanov in Račičanov skrbi upravljalec, KS Loka, kamor plačujejo tudi vodarino, podobno imajo urejeno na Bregu. Zdi se, da imajo še največ težav z vodooskrbo na Okroglicah; nenavado je, da v kraju, kjer voda žubori iz vsake krtine, prav spori z vodo razdvajajo prebivalce idilične vasice, v kateri se razvija turizem.
Nekdaj je Loka dišala po hmelju, saj so bile ravnice ob Savi zasajene s hmeljem. Potem ko je moral sevniški Merkator vrniti zemljišča, se tu znova prebuja duh znanega sadjarja Dragotina Ferdinanda Ripšla, ki je v letih 1664-74 v Loki pri Zidanem Mostu deloval kot župnik. V času službovanja v Loki je napisal “Knjižico za kmeta-Sadjoreja” ter knjižico “O umetni sadjereji”.
Njegove zadnje besede pred smrtjo so bile: “Sadite sadno drevje!” Njegovim navodilom je sedaj prisluhnilo Sadjarstvo Blanca ter mnogi drugi, ki so na rodovitno zemljo ob Savi zasadili sadno drevje.
Mešani pevski zbor Primož Trubar deluje že 22 let in sodi v posavski vrh. 12 let je zbor vodila Taja Balog, sedaj pa že tretje leto Marjetka Kozmus. Pred zborom je največji podvig doslej - mednarodno tekmovanje, ki bo 24. marca v Italiji.
Krajani Razborja so se potem, ko so staro šolo namenili skupnosti Srečanje, odločili, da zgradijo nov večnamenski dom. Ta bo vsak čas nared za vselitev in upokojenci z Razborja bodo 25. maja v njem slovesno proslavili 10-letnico uspešnega delovanja.
Clusijev svišč ali encijan, ki raste na Lovrencu, je sevniška občina z odlokom zaščitila kot naravni botanični spomenik. Vsem trem lastnikom zemljišč, na katerih se nahaja encijan, je naložila, da travnike redno kosijo, ne smejo pa jih gnojiti. Zaradi izpada pridelka omenjeni lastniki zemljišč letno dobijo ustrezno odškodnino.
Poleg GD Loka deluje v KS še GD Breg, ki je lani obeležilo 50-letnico delovanja. Ob tem je njihov gasilski dom dobil novo streho in fasado, na katero so upodobili Florjana, zavetnika gasilcev. Predsednik društva Milan Dragar, ki je bil lani v akciji Nedeljskega vrščen med 10 NAJ gasilcev, je ponosen na svojo 70-člansko četo, ki pobira prva mesta na tekmovanjih. Z veseljem se udeležujejo tudi vsakoletnega veslaškega tekmovanja ob HE Vrhovo, ki ga organizirajo gasilski kolegi iz Loke.
Sicer pa se 1300 prebivalcev KS Loka preživlja nekaj s kmetijstvom, obrtjo, nekateri hodijo na “cug” in jim kruh daje “ajzenpon”, drugi so zaposleni v Sevnici in ostalih krajih. Nekateri domačini imajo privilegij, da so dobili delo v domačem kraju. Največ delovnih mest v kraju nudi Trubarjev dom upokojencev, ki je v središču Loke v nekdanji graščini iz 13. stoletja, na razvalinah graščine na Rudi pa je zasebno podjetje uredilo šivalnico in zaposlilo domače ženske. Tekstilni izdelki blagovne znamke Moja nastajajo v nekdanji stavbi blagovnih rezerv v Loki. Zaradi nedosledne občinske politike in podjetja Clann, ki je nekaj časa brezplačno domovalo v tej stavbi, si je občina nakopala večmilijonski dolg do države.
Loka sodi med demografsko ogrožena območja, saj število prebivalstva od zadnjega popisa upada. Vključena je v program CRPOV in prav iz teh sredstev trenutno urejajo sprehajalno pot ob reki Savi. Zavod za gozdove pa skupaj s Turističnim društvom Loka pripravlja gozdno učno pot. Po večini bo potekala po planinski poti iz Loke na Lovrenc, ki vodi tudi mimo turističnih kmetij v Okroglicah, kjer je možnost ribolova in ježe konj. Eden od podprojektov v sklopu te poti je tudi obnova starega mlina.
14. septembra, ko bo na Lisci vseslovensko srečanje planincev, bodo v kraju odprli Jurkovo pot. Gre za uradno planinsko pot, ki vodi z Brega na Lisco; poimenovali jo bodo po prosvetitelju in nadučitelju Blažu Jurku, ki je 45 let služboval na Razborju, na Lisci pa je postavil Jurkvo kočo, katere 100-letnico bodo obeležili 13. aprila. Pronicljiv duh Blaža Jurka je še danes živ in prav pred kratkim so Razborjani, ki kažejo svojo naprednost tudi s sprejemom komune za zdravljenje odvisnikov, ustanovili Kulturno turistično športno društvo Blaž Jurko. Prosvetiteljsko delo Blaža Jurka na Razborju nadaljuje pater Karel Gržan.
V KS Loka deluje 10 društev; najstarejše je GD Loka, ki bo skoraj slavilo 120- letnico, najmlajše je društvo Blaž Jurko. Med temi so še GD Breg, dve športni društvi, lovsko društvo, društvo upokojencev Razbor, Kulturno društvo Primož Trubar, znotraj katerega potekajo
odmevne prireditve in znameniti KreArt, pod njegovim okriljem pa deluje tudi mešani pevski zbor Primož Trubar; imajo tri aktive kmečkih žena, dolgoletno tradicijo pa ima tudi turistično društvo. Prav slednje na pobudo Franca Strajnarja, dolgoletnega aktivista v kraju, pripravlja vsakoletni pohod po poteh KS Loka. Namen srečanja je spoznavati domači kraj in njegove lepote, ob tem pa se medsebojno spoznavati. Odmevna kulturna prireditev v kraju je KreArt - multidisciplinama delavnica, ki združi glasbenike, slikarje, oblikovalce, fotografe ipd. ter Razborska srečanja in pasijonske igre.
Ta košček slovenske zemlje, ki je upravno umeščen v KS Loka, je izdatno obdarjen z zanimivo floro in favno. Kdo ne pozna Clusijevega svišča ali encijana, ki ob prvem maju pomodri travnike na Lovrencu? Pa zaščiten blagajev volčin, dlakavi sleč, širokolistna lobodika, kranjska lilija in avrikelj...V zadnjem času pa naravovarstveniki opozarjajo na opojno zlatico na Lovrencu, ki je zasavski oziroma posavski endemit. V sodelovanju s Kozjanskim parkom, ki se širi tudi na območje sevniške občine, bodo skušali poskrbeti, da bo rastlina primemo zaščitena in promovirana. Jože Prah, predsednik sevniških planincev, poudarja, daje sevniška občina že zgledno rešila primer zaščite encijana.
Tudi živalski svet Velikega Kozja in okolice je pester in raznolik: gams, sokol selec, skalni strnad, ptič krekovt ter redek in zaščiten hrošček, alpski kozliček, so le nekatere živali tega območja.
Tako kot je bogat rastlinski in živalski seznam, tako je obsežen seznam pomembnih ljudi, ki so dali pečat Loki pri Zidanem mostu; Primož Trubar, ki je služboval v Loki in že oznanjal svoje nauke, znameniti sadjar Ferdinand Ripšl, pianist Bojan Gorišek, skladatelj Jakob Jež, slikar Mirko Bogovič, zgodovinar dr. Janko Prunk, pisateljica dr. Zora Tavčar Rebula in ne nazadnje njen življenjski sopotnik, tržaški pisatelj dr. Alojz Rebula, ki so ga Ločani sprejeli za svojega, saj je kar polovico svojih knjig napisal prav v Loki.
Svojo novelo “Avgustovska ekstaza” je takole zaključil: “Le počakajte, da se konča dogajanje nad Jatno, da se lipa objame z nočjo in da srca mrtvih poetov zardijo v temo. Takrat bo nad Čelovnikom zvezda in takrat bo dešifrirana zadnja prerokba.”
Nada Černič Cvetanovski
KreArt Loka 2000je združil domače in tuje ustvarjalce z likovnega in glasbenega področja. Na fotografiji so KreArtovci, ko si z radeš-kega splava ogledujejo brežine Save.
Opojna zlatica je posavski oz. zasavski endemit. To pomeni, da omenjene rastline ne najdemo nikjer drugje v Evropi. Tudi sama površina, na kateri strnjeno raste zlatica, je redek primer.
KULTURA
Pihalni orkester Kapele na Madžarskem
Budimpešta - Pihalni orkester Kapele je bil na povabilo prijateljskega orkestra Budafoky Fuvos Egylet na ponovnem tridnevnem obisku v Budimpešti.
Kapelčani so bili na prvem obisku v Budimpešti pred sedmimi leti ob Dnevu državnosti. Takrat so izvedli tudi več samostojnih koncertov na najbolj turistično obiskanih trgih Budimpešte. Naslednje leto so bili madžarski prijatelji na povratnem obisku v Kapelah.
Tokratno gostovanje minuli konec tedna je bilo ob njihovem Dnevu revolucije in kulturnem dnevu. Osrednjega koncerta sta se udeležila tudi župan 22. okrožja in sekretar ministrstva za zunanje zadeve Zsolt Nemeth.
Poleg večjega števila madžarskih orkestrov so v Budimpešti gostovali tudi Avstrijci in tako so ponovili nepozabno glasbeno srečanje ter se obogatili z novimi
znanstvi med orkestri, meni pred-	zahtevne koncertne skladbe in
sednik Ivan Urek. Pihalni or-	skladbe zabavnega žanra. Že
kester Kapele je pod vodstvom di-	naslednje leto pa bo madžarski
rigenta Francija Arha pripravil pihalni orkester ponovno gost v zanimiv program, ki je zajemal Sloveniji, v Kapelah. S.V.
Pihalni orkester pred baziliko v Budimpešti
Iz svetlobe v temo
Sevnica - “Iz svetlobe v temo” je prva slikarska razstava Marjana Podlogarja, moža z mnogo obrazi in talenti, ki jo je na ogled postavil v Lekosovi galeriji Ana. Iz Kostanjevice na Krki, kjer si je ustvaril družino, dnevno prihaja na delo v Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, kjer je delovni terapevt. V likovni oziroma tehnični delavnici spodbuja oskrbovance, da v sebi odkrivajo talente, se veselijo ustvarjenega in si ob slikarski paleti krajšajo dan.
Marjan Podlogar v družbi z lastnico galerije Ana, Bredo Drenek Sotošek in svojo direktorico Milko Cizelj
Direktorica Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca Milka Cizelj, ki je razstavo odprla, je dejala, da Podlogar s svojim delom veliko več daje kot prejema in zato so v domu ponosni, da imajo takega sodelavca. Na ogled je postavil 14 postaj Kristusovega križevega pota, ob letu osorej pa bo pripravil drugo razstavo, ki bo nekaj posebnega, je bil skrivnosten v svojih napovedih Podlogar. N.Č.C.
Pomlad prihaja
Leskovec pri Krškem - Kulturno društvo Leskovec je bilo ustanovljeno pred letom dni in združuje šest sekcij: dramsko, glasbeno, likovno, literarno, plesno in sekcijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
Pred kratkim seje društvo prvič predstavilo s prireditvijo Pomlad prihaja, nabito polna dvorana v osnovni šoli Leskovec pa je bila dokaz, kako željno kraj sprejema njihovo dejavnost. Ko je predsednik Jože Žabkar razložil, da se bo-! do poslej z občinstvom srečevali vsak mesec, ko se bodo skozi prireditve predstavljale sekcije, je hkrati povabil k sodelovanju čim več krajanov, ki čutijo željo po takšnem ustvaijalnem druženju. B.D.
22. marec
Senovo - Pozdrav pomladi, Vzgojno varstvena enota Senovo, Dom 14. divizije, ob 17. uri
23. marec
Tri poti do pike na i
Krško - V Galeriji Krško instalacije, prirejene posebej za ta prostor, razstavlja Marjeta Godler. Njena osnovna ideja je predstavitev treh prevladujočih svetovnih religij - krščanstva, islama in budizma, ki so najbolj prisotne v našem bivanjskem prostoru. Meni, da bistveno zaznamujejo in delijo svet v religioznem, socialnem in političnem pomenu. To izhodiščno idejo avtorica združuje s samo arhitekturo likovnega razstavišča s poudarkom na centralnem delu stavbe. Godlerjeva je slike s pričujoče razstave ustvarjala v mešanih tehnikah tempere in enkavstike. Na ogled bo do 2. aprila. S.V.
Ta veseli večer
Zdole - Dramska sekcija Veseli oder društva MePZ Zarek Dolenja vas je v Domu Bena Zupančiča na Zdolah pripravila poseben večer. Nastopili so s komedijo v dveh dejanjih z naslovom “Ubogi pijančki” ter s skečem “Flauzarce” v izvedbi domačih igralcev in v režiji Jožice Vogrinc. Večer so popestrili še domači ansambel Lumpar klafete in Ljudske pevke Ajda. S.V.
Koncert Orkestra slovenske policije
Krško - Orkester slovenske policije je v Kulturnem domu Krško nastopil skupaj z dirigentom Manfredom Schneiderjem. Nastopili so s koncertnim programom skladb zabavne in plesne glasbe, ki jih je napisal ali aranžiral sam Schneider.
Dirigent je pogosti gost na evropskih seminaijih za dirigente. Velja za enega najboljših poznavalcev tako imenovanega big-band stila v Evropi. Sicer je bil Orkester slovenske policije ustanovljen poleti 1948. S.V.
Mladi poeti
Kostanjevica na Krki - Veseli večer “Tam v Dolu roža rase”, aktiv kmečkih žena Pod gorjanci, Kulturni dom, ob 19. uri
24. marec
Podbočje - Veseli večer ‘Tam v Dolu roža rase”, aktiv kmečkih žena Pod gorjanci, Kulturni dom, ob 19. uri
28. marec
Krško - literarni večer Pod dežnikom, Jožefova dvorana, ob 20. uri
Brestanica - V večeru poezije in glasbe z naslovom Samosvoji so se domači publiki v domu Svobode predstavili mladi poeti Zala Teodorovič, Neža Kunej, Jurij Avsenak in Ana Kunej. Ob zvokih kitare Jelene Vukolič so prebirali lastne pesmi, pomagali pa so jim še kolegi iz literarne sekcije Kulturnega društva Svoboda. B.D.
Uresničene
sanje
Sevnica - V prostorih likovne delavnice na sevniškem gradu so se poleg običajnih obiskovalcev likovnih razstav v velikem številu zbrali delavci Kopitarne in Jutranjke in pozdravili prvo samostojno razstavo svoje nekdanje in sedanje sodelavke Irene Ameršek (na fotografiji). 16 let je bila
zaposlena v Jutranjki, sedaj pa je že četrto leto v Kopitarni šivilja v obutvi. Svojo dušo že 10 let čisti v sliki, je ob odprtju razstave dejal akademski slikar Alojz Konec in poudaril, da si kot iskrena ljubiteljska ustvarjalka, samouk, Amerškova zasluži samostojno razstavo.
Tretjino njenega slikarskega opusa predstavlja krajina, tretjino živali in tretjino tihožitja, spopadla pa se je tudi z izdelavo unikatnih voščilnic. Osebno zadovoljstvo ob pogledu na ustvarjeno in radovednost sta Amerškovo popeljala v šolo risanja pod mentorstvom akademskih slikarjev Apolonije Simon in Todor-četa Atanasova.
Doslej je Amerškova sodelovala na dveh posavskih skupinskih razstavah. Alojz Konec je slikarki, ki jo odlikujejo marljivost, natančnost, vztrajnost in podedovani talent, zaželel, da bi vztrajala pri svojem delu. Amerškova pa seje zahvalila vsem, ki so ji pomagali na slikarski poti, še posebej domačim, ki so ji pomagali uresničiti njene sanje. N.C.C.
Sava Glas, 20.3.200'; stra
Koncert pred TEMSIG-om
Brežice - V Mariboru je potekalo minule dni tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov, Glasbena šola Brežice pa je kot pred- | j j pripravo pripravila koncert pevcev - udeležencev TEMSIG - a.
Ravnatelj Dragutin Križanič je povedal, da se nekateri učenci šole že lahko pohvalijo s priznanji, ki so sijih priigrali na tekmovanju v Mariboru. V niz kakovostnih koncertov, ki sojih v tem šolskem letu pripravili na šoli, pa sovpada tudi koncert, ko so se pred tekmovanjem v Mariboru predstavili Ambrož Bajec-Lapajne (tenor) in Janko Potočnik (bas) iz Srednje glasbene šole Ljubljana, na klavirju ju je spremljala prof. Darija Mlakar, njuna mentorica pa je prof. Mateja Arnež Volčanšek, ki poučuje na brežiški glasbeni šoli in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani ter Brežičanka Vlasta Rožman ob spremljavi na klavirju prof. Darije Stanovič in pod mentorstvom prof. Marjetke Podgoršek Horžen.
Prof. Darija Stanovič in Vlasta Rožman
S petjem klasičnih del so navdušili vsi trije, zlasti je občinstvo ogrela domačinka - sopranistka Rožmanova, ki je zlato osvojila že na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov v Črnomlju. Sicer pa je koncertni večer ravnatelj Križanič zaključil ustrezno jedrnato z besedami: ”Vsi ljudje se rodimo enaki, le redkim pa uspe premagati to pomanjkljivost.”
N. Jenko S.
Koncert sevniškega Big banda
Boštanj - Minulo soboto je na povabilo na novo ustanovljenega Športno kulturnega društva Mladi Boštanj izzvenel prvi samostojni jazz koncert Big banda iz Sevnice. Vodi ga Rok Štirn, ki študira na graški akademiji za glasbo.
Prepolno dvorano TVD Partizana v Boštanju so navdušili s svojo zavzetostjo in energijo, ki so jo prenesli na lepih zvokov željno poslušalstvo. A.L.
Z voljo in vztrajnostjo do sadov
Dobova - Kulturno društvo Zvezda Dobova je ob prisotnosti predstavnikov KD “Franc Bogovič” Dobova, KD Gasilska godba na pihala Loče, predsednika sveta KS Dobova in ravnateljice Osnovne šole Dobova, s katerimi društvo beleži izredno dobro sodelovanje, ter ostalih povabljenih že četrtič pregledalo sadove minulega dela. Srečanje so sklenili s pesmijo in ugotovitvijo, da je kulturno življenje v Dobovi dobilo krila.
Ko so pred štirimi leti društvo	je bogoslužja, je letno poročilo pri-	liko prostega časa vsakega posa-
ustanovili, se je marsikdo vprašal,	čela predsednica Darinka Cvetko	meznika. V društvu namenjajo po-
ali je potrebno ustanoviti cerkveno	Šegota. V društvu uspešno deluje-	sebno priznanje mladima glasbeni-
kulturno društvo, vendar se je prav	jo štiri sekcije Mešani in Mladinski	koma Esteri in Lucijanu Cetino-
kmalu izkazalo, da je tudi na tem	pevski zbor, Ljudski pevci in Lite-	vima, ki sta kot organista cerkveno
področju potrebna dobra organizi-	rama sekcija, 89 dogodkov pa je	petje pripeljala na uspešno raven,
ranost, saj je dejavnost specifična,	dokaz, da društvo upravičuje svoj	Društvo deluje s prireditvami ob
ki zahteva resno delo in poznavan-	obstoj, saj je za tem vloženega ve-	vseh cerkvenih praznikih, pri
ostalih dogodkih v kraju in zunaj domačega kraja, člani obeh zborov pa s petjem pri nedeljskih mašah. Lani je imelo društvo redko priložnost sodelovanja pri 25. obletnici mašniškega posvečenja svojega župnika patra Damijana Vračka, že od ustanovitve pa je nosilec srečanj in revij cerkvenih pevskih zborov dveh dekanij, ki jih strokovno spremlja član cerkvenega Cecili-janskega društva. Po dolgih letih je lani stekel literarni večer, Ljudske pevke pa se lahko pohvalijo z izdajo in promocijo kasete Najgel, faj-gel, rožmarin. Ta čas je društvo že v snovanju Velikonočnega koncer-Delovno predsedstvo: Jožica Varlec, Tone Vogrinc, Mimica Merslavič ta, ki bo 1. aprila ob 15. uri v dobi predsednica Darinka Cvetko Šegota	bovški cerkvi. NJ.S.
REPORTAŽE, NASVETI...
“Rezervni deli", film, ki se rojeva v Posavju
Krško - V torek, 5. marca, se je v večernih urah zgodil nevsakdanji dogodek za Posavje in za občino Krško. Tega dne je namreč padla prva klapa novega slovenskega celovečernega filma “Rezervni deli”. Scenarist in režiser je Damjan Kozole, domačin, ki je ob našem obisku povedal, da je scenarij za film nastajal kar tri leta. Film govori o usodi ilegalnih prebežnikov, ki želijo skozi našo državo v boljše in lepše življenje, a vedno tega ne najdejo. Zgodba govori tudi o dveh tihotapcih, njuni povezanosti, značajskih spremembah, ljubezenskem razmerju.
Takole pa izgleda nočno snemanje na speedway stadionu.
Filmsko ekipo, ki se bo v Posavju zadrževala dober mesec in pol, smo obiskali šesti snemalni dan, skupaj je predvidenih 56 snemalnih dni. Scenarist in režiser Damjan Kozole
Režiser Damjan Kozole
je pojasnil, da gre izjemno zahteven projekt, v katerem bo skupaj sodelovalo skoraj tisoč ljudi, dve tretjini filma pa bosta posneti prav v Posavju. Preostanek bodo snemali tudi v sosednji Italiji, pa v Ljubljani in na Primorskem.
Scenarij je začel nastajati pred tremi leti, razlog pa je bil dokaj preprost. Zgodbe o ilegalnih prebežnikih so se često pojavljale v medijih, o njih se je vedno bolj govorilo, in se še vedno govori. Tema se mu je že takrat zdela čisto filmska in vse kar je bilo potrebno storiti, je bilo v zgodbo vtkati dramo, čustva in akcijo. Nenazadnje je to film o mestu Krškem, o ljudeh, domačinih, o speedwayu, ki domuje v Krškem, glavni junak filma je nekdanji državni prvak v speedwayu, to je zgodba o Nukeami elektrarni, holetu, tovarni, skratka to ni le zgodba o prebežnikih, ampak tudi o kraju, kjer je Damjan Kozole odraščal. Ob tem pove, daje vesel, ker lahko takšen projekt dela “doma”. Vsi dogovori potekajo uspešno, tudi zato, ker tako rekoč pri vsakih vratih sreča kakšnega svojega sošolca.
Snemanja potekajo na različnih lokacijah pretežno ponoči, zato so tudi napori toliko večji. Primeijava
“Rezervnih delov” s filmi zadnjega desetletja kaže, da gre za enega najbolj težavnih in zahtevnih projektov, katerega vrednost je ocenjena na preko milijon evrov.
“Rezervi deli” nastajajo v produkciji Emotionfilma ob sodelovanju RTV Slovenija in Filmskega studia Viba film ter ob subvenciji Filmskega sklada R Slovenije, ki je nosilni financer, trenutno pa potekajo tudi dogovori z makedonskimi partnerji.
In še o kratki vsebini filma: Peter Musevski in Aljoša Kovač, Ludvik in Rudi, sta glavna lika. Prvi je nekdanji državni prvak v speedwa-yu, star izkušen maček, drugi neizkušen mladenič, ki je komajda odslužil dolg domovini. Njuna zgodba se začne na speedway stadionu, se prepleta v šestih “transportih” prebežnikov, zapleta z ljubezensko romanco in prikazuje njuno značajsko spreminjanje.
Med posavskimi statisti pa smo srečali tudi zakonca Diano in Mirka
Kosar, ki sta na kratko pojasnila, da sta se odzvala na avdicijo z namenom poskusiti nekaj novega, nevsakdanjega, bolj za šalo kot zares. Prvič počenjata kaj takšnega in oba
Zakonca Diana in Mirko Kosar novim dogodivščinam nasproti
sta zelo navdušena nad potekom dela, hkrati pa se veselita, da se film “rojeva” na svoj način tudi ob njuni skromni pomoči.
Karmen Molan
Medtem, ko Ludvik, Peter Musevski čaka v avtomobilu na začetek snemanja, ekipa preverja še zadnje podrobnosti in popravke.

avtomobilizem


Volksvvagen Transporter kombi 2.5 TDI
Enoprostorci so na naših cestah Vedno bolj pogosti. Najverjetneje ste se tudi sami že zalotili pri razmišljanju o uporabnosti takega vozila, vsekakor pa nisem prepričan, da ste že kdaj pomislili, da lahko enoprostorca z lahkoto zamenjate s kombiniranim vozilom. Ne glede na to, vam zagotavljam, da ta “zaostaja” le po estetski plati, po nekaterih drugih pa še zdaleč ne. Tudi naš test je pokazal, daje res tako.
milijonov prodanih vozil in izredno razvejana ponudba, velika izbira motoijev, opreme in varnosti lahko zadovolji tudi zahtevnejše uporabnike. Mi smo preizkusili različico z 9 sedeži in 2.5 litrskim TDI motorjem.
Res je, da ima Transporterjeva oblika že nekaj let, kar je jasno ob prvem pogledu, vendar so jo pri Volkswagnu že večkrat popravili in ne glede na leta, se tudi danes “do-
Med kombiji, ki bi zlahka za-rrienjali enoprostorsko vozilo, najdemo Volkswagnov Transporter. lo je sicer gospodarsko vozilo, ki Se pod enakim imenom prodaja že Več kot 40 let, v svoji paleti pa pozna tudi različico s sedeži. Več kot 8
Motor:
' Petvaljni turbodieselski motor Prostornina: 2461 cm3 ‘ največja moč: 102 KM (75 kW) •navor 250Nmpri 1900-2300/min.
bro drži”. Jasno je tudi, da je sedanji Transporter še vedno kos vsem nalogam. To zelo kmalu, že po nekaj kilometrih, tudi dokaže.
Najsodobnejši del, s katerim se Transporter lahko postavi, je prav gotovo 2.5-litrski turbodieselski motor. Taje označen z oznako TDI, ponuja pa 102 konjske moči. To je dovolj, da se Transporter na cesti ne podreja ostalim udeležencem v prometu. Še več, vozi lahko popolnoma suvereno in se podreja le predpisom (tem se mora podrejati
tudi voznik). Končna hitrost, ki jo dražje in bolj dodelane Caravelle. lahko doseže, je skoraj 160 km/h,	Ostali potniki, v drugi in tretji vrsti,
medtem ko za pospešek z mesta do so udobno nameščeni. Tudi gretje hitrosti 80 km/h potrebuje manj kot (hlajenje) in razsvetljava sta dobri, 12 sekund.	pogrešal pa sem tritočkovne var-
Prostor, s katerim postreže Transporter, je velik. V prvi vrsti lahko sedita dva, če se ob nakupu odločite drugače, tudi trije. Voznik se dobro počuti, pri čemer mu zelo pomaga delovno okolje. Tipično nemško, z vsemi stikali na svojih mestih, servo volanom, obratomerom in ostalimi pripomočki. Še več, instrumenti so prav takšni, kot jih najdemo v današnjem Golfu - lepo oblikovani in pregledni, z modro osvetlitvijo. Potnik na voznikovi desni lepo sedi, škoda je le, da se njegov sedež ne obme tudi nazaj, a to je že v pristojnosti doplačil oziroma nekoliko
Zmogljivosti:
•	najvišja hitrost: 157 km/h
•	pospešek 0-80 km/h: 11,9 s
•	poraba: 6,6/9,7/7,7 El 00 km
•	testno povprečje: 9,1 E100 km
nostne pasove, kijih na treh sedežih nadomeščajo zgolj dvotočkovni.
Testni transporterje poleg ostalih že omenjenih odlik razveselil še z radijskim aparatom in z osrednjo ključavnico z ličnim, “zložljivim” ključem. Pogrešal sem zvočnike zadaj, vesel pa sem bil električnih ogledal in stekel v vratih, čeprav je bilo kar mrzlo, pa je prav prišla tudi klimatska naprava, s katero so bila prav vsa okna zelo hitro odmeglje-na.
In zakaj bi se med enoprostor-cem in Transporterjem odločil za slednjega? Bistvena prednost, ki jo Transporter ponuja, je prav gotovo 8 (ali 9) sedežev in res veliko prostora tudi v prtljažniku, kljub ceni, ki je primerljiva z enoprostorskimi konkurenti.
Aleksander Krebelj
za lepši videz
Rubrika “Za lepši videz” bo namenjena vam, spoštovane bralke in bralci časopisa SavaGlas, ki želite biti seznanjeni z novostmi na področju frizerstva in kozmetike.
V današnjem času je naša zunanja podoba zelo pomembna. Mnogokrat slišimo, da lepota prihaja od znotraj. Res je, vendar svoje zunanjosti ne smemo zanemariti. Obleka in frizura naredita človeka, pravi pregovor.
Začnimo z lasmi. “Kako imaš ti čudovito frizuro. Kje si bila pri frizerju?” Vam je to znano? Mislim, da si vsakdo želi imeti zdrave, negovane in urejene lase. Vsi nimajo kakovostnih las, vendar je na voljo veliko izdelkov, ki stanje las in lasišča vidno izboljšajo. Pomemben je tudi način striženja, ki nam poveča ali zmanjša volumen las. Frizer je tisti, ki vam bo neželene kodre zravnal ali še bolj poudaril. Ostrigel vam bo razcepljene konice, ublažil posledice prhljaja, posledice mastnih ali suhih las. Le on vam bo pravilno svetoval glede barvanja in trajne in vas modno pobarval. Ne bodite sami svoj mojster, lahko si naredite več škode kot koristi. Zapomnite si, da vas včasih tisto najceneje, lahko najdražje stane. Privoščite sebi nasvet strokovnjaka, ki je izšolan v svoji stroki in se nenehno izobražuje.
Za prvič bo dovolj. Upam, da sedaj veste, o čem bomo pisali v tej rubriki. Z vašo pomočjo jo lahko naredimo še bolj pestro in zanimivo. Za vsa vprašanja o izbiri pričeske, negi las in lasišča, ličenju, negi obraza, nohtov na rokah in nogah, negi telesa..., se 0p odhodu lahko obrnete na moj e-mail
naslov alenka@alenkinstudio.com ali na uredništvo časopisa. Z veseljem vam bom odgovorila.
Z malo truda do nagrade. Vsi, ki boste kakorkoli sodelovali pri oblikovanju te rubrike, si boste lahko prislužili lepo nagrado, ki vam jo bo podaril frizerski salon www.aIenkinstudio.com.
Alenka Dirnbek
moda
Naveličani mraza? Čas je, da pride pomlad in z njo nova kolekcija. Ta zapoveduje belo barvo, široke pasove, široke hlače in krila, volančke, koničaste sandale,... Res, da je želja po novih in svežih modnih imenih vedno večja, ampak svetovno znani oblikovalci iz velikih modnih metropol še vedno živijo in prevladajo! Sledi nekaj imen in njihove prihajajoče kolekcije 2002! Chanelova kolekcija kaže veliko kože, kratko in ozko! Enobarvnost, naj bo to bela, rdeča, črna ah modra. Kratka ozka krila in ozke vroče hlačke! Seveda pa so krila, ki so daljša, in hlače, dokaj široke, za številko prevelike! D & G je v nasprotju od prejšnjega oblikovalca bolj pisan, kar je tej znamki podobno. Ostaja zvest jeansu. Seveda tudi za številko prevelikim hlačam. Širokim krilom in širokim hlačam se pa tudi tukaj niso odpovedali, saj se jih niso skoraj nikjer! Pri Armainiju se najdejo tudi tričetrt hlače, malce širše, ne ozke. Armani ostaja eleganten, ampak tokrat dokaj športno eleganten. Prinaša ve-
liko kombinacij čmo - bele. Gucci je zvest novi modni zapovedi. Bela, črna in vse široko. Zelo zanimiva kolekcija je od Issey Miyakeja. Veliko barv, pisano, črte, ozko... Nekateri ji enostavno nasprotujejo! Kolekcija Max Mare je zlata sre-
dina. Sicer zapoveduje širše kroje kot lani, toda nosljivo tudi za tiste, ki nimajo namena kupovati vse preveliko. Pripravljajo nekaj privlačnih ozkih modelov, tudi hlač in kril, vročih hlačk. Napovedujejo zelo kratka krila, ozka in daljši suknjič, seveda teliran. Versace je drugače in poseben, enostavno sam svoj! Tudi ta znamka malce nasprotuje, kar ji zelo dobro uspeva Bela črna, rdeča vse vrste oblačil od kostimov, hlač, kril. ..ozka in enostavno zapeljiva! Tudi malce pisana. Napovedujejo tudi nekaj širših modelov, ampak nosljivih in ne pretirano vpadljivih. Pri YSL- uje bilo opaziti naravne barve, ijave, beige, bele...tudi zelo posebna kolekcija. Vse vrste oblačil, brez pretiravanja vendar zelo posebna.
Seveda je oblikovalcev še ogromno; omenili smo jih le nekaj, tistih najbolj znanih. V sak ima svojo osebnost. Nekateri se prilagajajo, drogi ne. Nekateri so zvesti, drogi ne... Vsaka modna hiša ima pač svojo osebnost, s tem pa tudi vsaka svojo modo.
Pa veliko zabave pri izboru vaše kolekcije.
Lea Šinko Štraus
ŠPORT
športna dvorana
Pestro ob odprtju
Krško - V sklopu prireditev ob odprtju nove Srednje šole Krške je bila uradno predana svojemu namenu tudi nova športna dvorana. Objekt se nahaja na 2781,50 m2 površine, lokali pod njenim okriljem pa znašajo še dodatnih 174,05 m2, tako daje skupna izmera objekta 2955,55 m2. Kot je ob tem svečanem dogodku povedal ravnatelj Ernest Simončič imajo prvič v 45-letni zgodovini šole končno prostor, v katerem se lahko zberejo vsi učenci, le-teh je 700 in učitelji oziroma delavci šole, ki jih je sedemdeset. Referent za šport na občini Krško Zdravko Pilipovič pa je pojasnil, daje po odločitvi krških svetnikov na seji Občinskega sveta Krško, upravljanje dvorane prevzela šola. Seveda je to za šolo draga investicija, pravi ravnatelj Simončič, kajti šele zdaj, po dveh mesecih upravljanja spoznavajo, kako visoki so v resnici stroški vzdrževanja takšnega objekta. V dvorani, ki jo je po potrebi s pregradnimi stenami mogoče razdeliti v tri manjše dvorane, se v popoldanskem času in med vikendi odvijajo razne športne aktivnosti.
V okviru prireditev ob odprtju šole in dvorane pa so potekale tudi zanimive športne prireditve. Najprej je bil na sporedu “Večer malega nogometa”, v sklopu katerega je bilo odigrano finale prvenstva mladih. Pomerili sta se ekipi Svea Lesna Litija in Mizarstvo Širovnik. Z rezultatom 6:2 (4:2) so zmagali igralci Litije. Najboljši strelec finala je bil Igor Osredkar iz zmagovalne ekipe, najboljši strelec prvenstva ptujski igralec Rižnar, pokal za Fer play pa je tokrat prejela ekipa Gip Beton MTO. V nadaljevanju je sledila še revijalna tekma med ekipama reprezentance Posavja in KMN Sevnica. Končni izid tega srečanja je bil 2:6 (2:3) za sevniško ekipo.
Potem je sledil še športni četrtek, v katerem so se v zgodnjem dopoldnevu na tekmi malega nogometa pomerili dijaki in učitelji šole, zmagali so dijaki s 4:2, zvečer tega dne pa je bila še košarkarska tekma med ekipama KK Krka Novo mesto in KK Krško. V tem srečanju so bili boljši gostje, končni izid pa je bil 63:127.
motokros
Nova sezona
Slovenske Gorice - Nik Rovan, Fun šport Bence MX team se je že na samem začetku motokros sezone izkazal, saj je na prvi dirki za pokal Slovenskih Goric v. članski kategoriji razreda 85 ccm zmagal. Uspešen je bil tudi Iztok Bence, ki je med veterani osvojil drugo mesto.V kategoriji članov 85 ccm se je po lanski poškodbi prvič preizkusil tudi Domen Janc. Za pokal Slovenskih Goric bo organizator pripravil še dve dirki, naslednja bo 24. marca, zadnja pa na velikonočni ponedeljek, 1. aprila.
Motokrosiste Fun športovega Bence MX teama letos čaka dolga sezona, saj nameravajo nastopiti na več kot 30. dirkah, vse od državnega prvenstva, pokala Mo-tomat, ligaških dirk na Rakeku in Planini, pa še na vrsto pozivnih dirkah. Nik Rovan sem bo udeležil tudi štirih dirk za pokal Alpe Adria, kjer je bil lani tretji ter štirih dirk Evropskega prvenstva. Barve Fun športa bo letos zastopalo sedem tekmovalcev, šest jih bo tekmovalo z licencami.
karate
Uspeli nastopi
Pese - Na Madžarskem je potekal mednarodni karate turnir, ki so se ga udeležili karateisti KK Krka Šentjernej in KK Brestanica, skupno so osvojili kar osem medalj. Prvič so se takšnega tekmovanja udeležili tudi šentjeme-jski karateisti z najmlajšimi tekmovalci. Karolina Racman je zmagala v dveh kategorijah, in sicer v mladinski in članski konkurenci v katah, Mirjam Vovoko je zmagala v kategoriji deklic, Suzana Mijatovič pa je bila v tej kategoriji tretja. Pri dečkih je
zmagal Žan Mijatovič, Maks Bambič pa je bil četrti. Tekmovalci iz Brestanice pa so bili v kategoriji dečkov do 10 let ekipno drugi, posamezno je zmagal Jure Žabjek, medtem ko je bil Samo Vrhovnik drugi.
karate
Sevničani
najuspešnejši
Benetke - V športni dvorani Centro Sportivo San Alvise v Benetkah v Italiji se je na močnem mednarodnem karate turnirju zbralo rekordnih 548 tekmovalcev iz Italije in Slovenije. Blesteli so karateisti KK Hypo iz Sevnice, saj so si poleg še treh slovenskih karate klubov Kolektorja iz Idrije, Shotokana iz Ajdovščine ter Ki-ryu iz Nove Gorice na tekmovanju odrezali kar velik kos pogače. Od osmih tekmovalcev jih je kar šest osvojilo odličja, od tega kar štiri zlata. V najmlajši konkurenci malčkov je prvo zmago zabeležil osemletni Gaber Der-nač. Sledila sta še nastopa mlajših dečkov v kategoriji oranžnih in zelenih pasov. V konkurenci 24 nastopajočih je zmagal Žiga Žve-glič, Domen Vavtar pa je bil drugi. V kategoriji mlajših dečkov z modrimi in rjavimi pasovi pa je celotno konkurenco prepričljivo ugnal 10-letni Aljoša Orač. Pri deklicah je bila Tajda Košir v kategoriji do 10 let tretja. Med kadeti se je uspelo uvrstiti v finale osmih Roku Kuzmu, ki je bil na koncu peti. 22-letni Marko Stopar pa je med člani prepričljivo osvojil naslov prvaka v tej kategoriji, kar je že njegova 135 medalja.
EP metalcev
Pula - Na evropskem prvenstvu metalcev je Primož Kozmus, član AK FIT Brežice v metu kladiva zasedel 12. mesto z rezultatom 71,48 metra.
Trener Vladimir Kevo in Primož Kozmus
Budna zmagala!
Celje - Na dvoranskem državnem prvenstvu v mnogobojih je atletinja AK FIT Brežice Janja Budna, v kategoriji starejših mladink z 2915 točkami zmagala. Tudi sicer je bila atletinja na dvoranskih tekmovanjih zelo uspešna, saj je v štirih tekmah dvakrat zmagala, dvakrat pa je bila druga.
Sevničani na krosu
Železniki - Sevniški atleti so se udeležili državnega prvenstva v krosu za mlajše mladince in pionirje. V teku na 2000 metrov je pri pionirjih letnika 87 in mlajših zmagal Marko Virtič, šesti je bil Mario Ribič, Alija Mehič osmi, Marko Bregar pa 19., ekipno so pionirji zmagali. Pri pionirkah letnika 87 in mlajše pa je bila Maja Marušič osma, 22. Barbara Resnik, 25. Maja Teraž, 32. Sara Grilc in 41. Ana Sotošek, kar je na koncu zadostovalo za ekipno peto mesto.
športno plezanje
___________________________
Športni plezalci v Brestanici
Brestanica - V organizaciji Posavskega alpinističnega kluba je na umetni steni osnovne šole v Brestanici potekala prva tekma za prvenstvo osnovnošolcev vzhodne Slovenije, na kateri je nastopilo več kot 80 mladih plezalcev. V kategoriji cicibank je bila Lara Dojer četrta, Viktorija Kos osma, Tamara Lopatic deveta, Tjaša Sušin pa trinajsta. Pri cicibanih pa je bil Ambrož Novak sedmi, Tomaž Perčič šestnajsti, Miha Škafar pa osemnajsti. Katja Krejan je bila pri mlajših deklicah odlična druga, pri mlajših dečkih je bil Matic Trebušak četrti, Izak Kelek pa dvanajsti. Simon Perčič je pri starejših dečkih zasedel šesto mesto, Jaka Bernardič pa deveto.
Naslednja tekma, ki seje bodo udeležili tekmovalci iz Posavskega alpinističnega kluba, bo na velikonočni vikend v Celju.
košarka
Rekreativci končali sezono
Artiče - S finalom seje končala letošnja Košarkarska rekreativna liga Posavja, ki seje začela v začetku lanskega decembra. Zmagovalci sezone 2001/2002 so postali člani ekipe NEK, drugo mesto je osvojila ekipa Vetami Fuchs Brežice, tretja je bila ekipa Rock caffe Sopikon Kostanjevica, sledijo si ekipe ŠD Krško, Štritof Kukoviča Dečno selo, Boom efekt Artiče, ŠD Reaktor Krško, Predikat Zdole in Sadjarska zadruga Posavje Arnovo selo.
Med najboljše strelce sezone so se zapisali Mile Marčetič iz ekipe Štritof Kukoviča, ki je zbral 189 točk, drugi najboljši strelec lige je Gorazd Černelič iz ekipe Boom Efekt s 158 točkami, tretji pa Velikor Simič ŠD Krško s 132 točkami.
steljanje - trap
Vzpodbudno začeli
Pragersko - V sklopu mednarodne tekme za pokal Berette je na olimpijskem strelišču Pragersko Gaj potekala tekma II. Pokala SZS v trapu, na kateri je nastopilo 96 tekmovalcev iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške in Slovenije, od tega 40 za Pokal Strelske zveze Slovenije (SZS).
Iz Posavja so nastopili le mladinci, strelci iz Strelskega kluba Rudar Globoko, ki so ponovno osvojili najvišja mesta. Zmagal je Matija Mlinarič s 121 zadetki, pred Boštjanom Blažinčičem, ki je dosegel 113 zadetkov, Sevničan Marko Slemenšek je bil četrti s 111 zadetki in je po dveh tekmah v skupnem točkovanju obdržal
vodstvo s 25 točkami.
Uspešno je nastopil tudi Sevničan Andrej Starc, kije s 105 zadetki v A skupini zasedel odlično 24. mesto. Sicer pa je zmagovalec Beretta pokala s 138 zadetki Čeh David Kosteletcky, finalist OI v Sydneyu 2000.
motokros
Funovcem gre odlično
Osek, Planina - Nik Rovan je bil na prvi dirki državnega prvenstva v razredu članov do 85 ccm tretji. V članski konkurenci tega razreda sta prvič nastopila tudi Domen Janc in Tomaž Salobir, ki sta prestopila iz podmladka. Salobir je bil na koncu deseti, Janc pa trinajsti. V razredu 125 je nastopil povratnik Blaž Germšek, ki je na koncu uvrstil na skupno 17. mesto.
Občni zbor AK Sevnica
Sevnica - AK Sevnica, katerega predsednik je Branko Kelemina, poslanec v DZ, letos obeležuje deset let aktivnega delovanja, jubilej pa nameravajo proslaviti v mesecu oktobru. Sicer pa so se člani kluba zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so se ozrli po opravljenem delu v minulem letu, kije bilo zelo uspešno in načrtih za letošnje leto. Zbora seje udeležil tudi župan občine Sevnica Kristjan Janc, ki je pohvalil njihovo delo in poudaril pomen kluba za razvoj kraja ter potrebo po izboljšanju vadbenih pogojev, prisotne pa je tudi seznanil z aktivnostmi pri izgradnji novega športnega doma in pridobivanju gradbenih zemljišč za izgradnjo atletskega stadiona.
Zboru je prisostvoval tudi tajnik Atletske zveze Slovenije Boris Mikuž, ki je najuspešnejšim sevniškim atletom podelil priznanj a. Tako je plaketo za najboljšega atleta prejel Borut Veber, priznanje za drugo mesto Jernej Čamernik, za tretje pa Robert Lendaro. Najboljšim atletinjam pa je podelil priznanja župan Janc, in sicer je plaketo za najuspešnejšo atletinjo prejela Janja Pungerčar, priznanji za drugo in tretje mesto pa sta prejeli Anita Gnidica in Barbara Resnik. Oba najboljša sta prejela prehodni pokal za leto 2001.
Letos so si začrtali osvojitev 45 medalj, upajo, da bosta iz njihovih vrst vsaj dva državna reprezentanta, seveda pa je njihova največja želja izgradnja atletskega stadiona, za katero upajo, da bo realizirana v obdobju treh do štirih let. Dejstvo je namreč, da atleti, ki že sedaj v tako težkih delovnih pogojih dosegajo vrhunske rezultate, nujno potrebujejo primeren stadion za svoje delo, nenazadnje pa je takšen objekt potreben tudi za razvoj tako vrhunskega kot tudi rekreativnega športa v občini, ki se mora začeti razvijati že z najmlajšimi generacijami.
Trije mušketirji na Socerbu
Socerb - Tekaške prireditve pri Črnem Kalu, ki sicer šteje za Primorski pokal (19 tekov), so se udeležili tudi trije brežiški tekači. Med več kot stotimi udeleženci so uspešno premagali 10,5 km dolgo progo, saj je v kategoriji “G” zmagal Janez Černe, s časom 41,59 minute, Boris Kuzmin je bil v kategoriji “F”, s časom 42,05 minute tretji, Franc Tomše pa je bil v kategoriji “H” peti.
Prvi z leve je tretje uvrščeni Danilo Pudgar, pred leti znan smučar skakalec, ob njem je zmagovalec Janez Černe.


streljanje
Mladinske lige
Ljubljana - S sedmim turnirjem se je končalo letošnje tekmovanje v državnih mladinskih ligah v streljanju z zračnim orožjem. Tekmovalcem iz Posavja je prineslo veliko uspeha, saj sta se kar dve strelki zavihteli na sam vrh.
V	disciplini zračna pištola je v razredu mlajših mladink z novim osebnim rekordom 337 krogov, še četrtič v tej sezoni, zmagala Brežičanka Kristina Grubeša, ki je postala tudi skupna zmagovalka državne lige. Prvič v karieri je na stopničke stopila tudi njena klubska kolegica, obetavna Tadeja Teodorovič, ki je s 310 zadetimi krogi nekoliko nenadejano osvojila drugo mesto. V skupni uvrstitvi se je s tem uspehom zavihtela na 4. mesto. Ekipno je Brežicam pripadlo tretje mesto, skupno pa so peti. Davor Mrkič je bil med mlajšimi mladinci s 334 krogi enajsti.
Skupno prvo mesto si je v razredu mladink več kot zasluženo priborila najobetavnejša slovenska strelka s pištolo, Brežičanka Vesna Kržan. Ekipno so brežiški mladinci v postavi Vesna Kržan, Edi Za-kovšek in Primož Krajnčič zasedli skupno 7. mesto.
V	razredu mlajših mladink v streljanju z zračno puško je Leskov-čanka Jelica Majstorovič s 365 krogi zasedla 3. mesto, njena klubska kolegica Nina Zupančič pa je bila z enakim izidom četrta. Pri fantih je bil Urban Žigante s 369 sedmi, Primož Kaplan (oba Lesko; vec) pa z dvema krogoma manj mesto za njim. Ekipno so bili Leskovčani s 1101 krogi tretji, skupno pa so osvojili 6. mesto.
Leskovški mladinci so z zračno puško na zadnjem turnirju s lil® krogi zasedli 4. mesto, posamezno pa je bil z -9. mestom najboljši Andrej Pavlin. Skupno so Leskovčani peti, Brežičani pa deseti. Oo leskovških pionirjev pa se je z 8. mestom najbolje izkazal Jure Pustišek (177 krogov), ekipno je njegovo moštvo osvojilo 5. mesto* ki jim je pripadlo tudi v skupni uvrstitvi.
rokomet
Težka je rokometna
Sevnica, Dobova - Rokometaši Mobitela Prul 67 so v 15. krogu 1-A SRL v gosteh premagali Sevnico z 42:25 (19:11), v 16. krogu Pa jih je na gostovanju premagal Prevent s 30:25 (12:10). Na lestvici so na predzadnjem mestu.	•
Boljše pa gre rokometašem Dobove, ki so v prvi četrtfinalni tekrn za rokometni pokal Slovenije s 26:24 (13:13) premagali Termo, v 1 ■ krogu IB SRL pa so proti Pivki Perutninarstvu iz Kozine igrali neo ločeno 26:26 (12:13) in so trenutno na lestvici četrti.
KRONIKA
Preventivna akcija “Slovenija, pripni se”
Slovenija, Posavje - Slovenski policisti so minuli teden izvedli preventivno akcijo “Slovenija, pripni se”, ki sta jo pripravila sektor za cestni promet pri Upravi uniformirane policije in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V okviru akcije, ki je trajala od 11. do 17. marca, so policisti med nadzorom prometa preverjali uporabo varnostnih pasov, osredotočili so se zlasti na okolico vrtcev in šol v času, ko starši pripeljejo otroke.
Namen celotne akcije je zvišanje stopnje uporabe varnostnega pasu, ki se je v zadnjih letih precej znižala. Na svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so ob tej priložnosti izdali tudi razglednice in zloženke, ki opozarjajo starše na uporabo otroških sedežev in varnostnih pasov.
Na cestah na območju PU Krško statistični podatki kažejo, da je privezanost voznikov in potnikov 78-odstotna, kar je za približno 3 odstotke pod državnim povprečjem, na zadnjih sedežih pa je uporaba varnostnega pasu bolj izjema kot pravilo in je priveza-
nost zelo slaba - v Posavju približno 20-odstotna. Naj slabše stanje privezanosti je v naseljih. Na PU Krško ugotavljajo, da je prisoten trend zmanjševanja privezanosti voznikov in potnikov. Policisti so minuli teden pri rednem delu dosledno izvajali nadzor nad uporabo varnostnega pasu. Vodje policijskih okolišev so bili prisotni pred vrtci in osnovnimi šolami v dopoldanskem in popoldanskem času, ko starši pripeljejo oz. odpeljejo otroke iz vrtcev in šol, opozarjali sojih na uporabo varnostnega pasu ter jim delili brošure “otrok v avtu”. Obiskali bodo tudi OS s ciljem, da bi po-
V okviru usmeritev za delo policije na področju varnosti cestnega prometa sta zastavljena dva cilja; doseči 85-odstotno uporabo varnostnih pasov na sprednjih sedežih, ne glede na kategorijo ceste, in najmanj 30-odstotno uporabo varnostnih pasov na zadnjih sedežih. Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo v drugem polletju leta 2001 skupno število privezanih voznikov in potnikov 81,1 odstotka, privezanih voznikov 81,2 odstotka in privezanih potnikov na sprednjih sedežih 80,8 odstotka. Skupna privezanost v primerjavi s prvo polovico leta 2001 je na državni ravni za odstotek manjša. Privezanost potnikov na zadnjih sedežih je 26,8 odstotka, in je še vedno prej izjema kot pravilo.
globili sodelovanje z učitelji in in potniki v avtomobilih 40 od-jim predstavili vsebine glede upo- stotkov manj žrtev, če bi vsi uporabe varnostnih pasov, ki bi jih ti rahljali varnostne pasove. Zato so lahko prenesli na svoje učence in se v akcijo vključili tudi policisti njihove starše.	specializirane enote za nadzor
Številne tuje raziskave dokazujejo, da lahko dosledna uporaba varnostnih pasov reši mnoga človeška življenja in izboljša varnost voznikov in potnikov v osebnih avtomobilih. Naši strokovnjaki so ugotovili, da bi bilo med vozniki
prometa, ki so izvajali poostren nadzor na območjih policijskih uprav, kjer je uporaba varnostnih pasov najslabša, prvič pa so uporabili tudi novo metodo policijskega nadzora, imenovano “pas”.
Suzana Vahtarič
Motoristi po vozniško dovoljenje brez omejitev
Ljubljana - Državni zbor je na februarski seji po skrajšanem postopku sprejel novelo zakona o varnosti cestnega prometa. Spremembe posegajo v tiste določbe veljavnega zakona, ki zadevajo pogoje za pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije A, uvajajo pa tudi novo ureditev za cestno turistične vlake.
Tako so s sprejetimi spremembami med drugim odpravili “neživljenjsko” določbo, na podlagi katere so morali vozniki kategorije A (motoristi) vozniški izpit opravljati kar trikrat; najprej za kategorijo do 125 ccm, nato do 350 ccm in tretjič za pridobitev vozniškega dovoljenja brez omejitve. V neenakopravnem položaju so bili tudi starejši vozniki, ki prvič opravljajo izpit, pa tudi poklicni vozniki. Ena od sprememb zadeva tudi zagotovitev pravne podlage za vožnjo turističnih vlakcev z več vagoni za prevoz oseb v turistične namene, ki so bili doslej neustrezno homo-logirani kot traktorji.
Na podlagi s sprejetih rešitev se bo nepolnoletni osebi ob izdaji vozniškega dovoljenja kategorije A vpisala omejitev, da dovol-
jenje velja samo za vožnjo motornih koles do 125 ccm in največ 11 kW, po dopolnjenem 18. letu starosti pa se bo lahko takšna omejitev na zahtevo voznika izbrisala. Osebam, ki so že dopolnile 21 let starosti in jim predpisana omejitev še ne bi pretekla, pa po novem ne bo potrebno oprav-
ljati posebnega praktičnega dela vozniškega izpita in bodo lahko počakale, da se jim omejitev izteče. Spremembe je potrebno urediti na matični upravni enoti. Cestno turistični vlak bo poslej veljal za posebno vrsto vozila za gospodarsko vožnjo oziroma prevoz oseb v turistične namene. S. V.
Le kaj je mislil?
Krško, 11. - Neznani storilec je sredi belega dne na starem vojaškem mostu čez Savo v bližini teniških igrišč v Krškem z žago poskušal prežagati električni vodnik debeline 25 mm. Po vodniku teče tok za oskrbo Kostanjevice in okolice, pred tem pa je še dstranil aluminijasto pločevino. Med žaganjem je prišlo do oblačnega plamena, nakar je z žaganjem prenehal. Zaradi omenjenega posega je bila v izpadu električna energija okoli eno uro. Materialna škoda je ocenjena na okoli 1.500.000 SIT.
Vinjena in „nabrušena“
Kostanjevica na Krki, 11. -
Policisti so v večernem času intervenirali v okolici Kostanjevice, kjer je prišlo do dru,inskega pretepa. Vinjena 31-letni A.V. in 40-letni B.V. s pretepanjem nista odnehala tudi po prihodu policistov. Še več, razgrete glave so povzročile nedostojno vedenje tudi do uniformiranih oseb. Policisti soju zato pridr.ali do streznitve, podali pa so tudi predloge sodniku za prekrške.
Sprememba zakona, ki je stopila v veljavo s 15. marcem, osebi, ki je dopolnila 18 let in ima na dan uveljavitve zakona najmanj dve leti vozniško dovoljenje kategorije A do 125ccm in največ llkW, omogoča, da se na njeno zahtevo izda vozniško dovoljenje brez omejitev, ne da bi opravljala izpit. Enako ob istih pogojih velja za imetnike vozniškega dovoljenja do kategorije 350 ccm, ki lahko pridobijo vozniško dovoljenje brez omejitve, ne da bi opravljali izpit.
Tisti, ki so dopolnili 21 let in imajo na dan uveljavitve tega zakona vozniško dovoljenje A kategorije do 125 ali 350 ccm in ne izpolnjujejo pogojev prejšnjih dveh dopolnil zakona, lahko pridobijo vozniško dovoljenje brez omejitve, če opravijo poseben praktični del izpita za vožnjo motornih koles kategorije A.
Strmoglavilo letalo, pilot umrl
Sevnica, 11. - Na območju Sevnice je nekaj pred 13. uro občan opazoval strmoglavljenje manjšega letala. Policisti in kriminalisti so po ogledu kraja dogodka in z zbiranjem obvestil ugotovili, daje z ultra lahkim letalom iz smeri Krškega proti Trebnjemu letel 56-letni L.U. iz Trebnjega, ko mu je v bližini Sevnice iz neznanega razloga odtrgalo desno krilo. Letalo je nenadoma pričelo izgubljati višino in je strmoglavilo v gozd v bližini naselja Jepmik, pilot pa je na kraju umrl. Letalo se je vnelo in povzročilo gozdni požar, zgorelo je okoli 1 ha podrasti, požar pa so pogasili gasilci iz PGD Sevnica, Tržišče in Telče. Sevniški gasilci so pomagali letalo razrezati in ga kasneje odpeljali na policijsko postajo v Sevnici. Štiri drevesa so podrli, da so lahko prišli do delov letala. Odrejen je bil tudi tehnični pregled motorja letala, na katerem je po nestrokovni oceni nastala materialna škoda v višini dveh milijonov SIT.
Registracija na tehničnih pregledih
Posavje - Upravne enote v Posavju so segment dela s področja prometa v minulet tednu prenesle na tehnične preglede. Na teh je zdaj mogoče registrirati nova vozila ali deponirati registrske tablice.
Gre za trend Ministrstva za notranje zadeve, da bi na centre za tehnične preglede po državi prenesli te pristojnosti za področje prometa. Kot je pojasnil direktor Integrala B rebus Brežice Jože Baškovič, so pooblastila za te storitve prejeli od vseh treh posavskih upravnih enot. S tem, da jih je sevniška upravna enota pooblastila tudi za registracijo rabljenih vozi. V približno pol leta bodo to dovoljenje pridobili, tako načrtuje direktor, tudi od ostalih dveh upravnih enot.
Tako bi olajšali storitve uporabnikom, ki bi lahko vse glede registracije opravili na enem mestu. Cenovno se za stranke ni nič spremenilo, še poudarja in upa, da bo storitev tudi kakovostna in hitra, brez čakalnih vrst. Zato so se
na tehničnih pregledih v Brežicah in v Krškem kadrovsko okrepili.
Kot je povedala vodja Oddelka za upravne notranje zadeve na Upravni enoti Brežice Ivanka Medvešček, je poenostavitev postopkov na tehničnih pregledih zaenkrat možna le pri registraciji novih motornih vozil in na novo prijavljenih vozil. Ko se bo ta utekla, bodo uvedli možnost registracije še za vozila po spremembi lastništva. Registracija rabljenih vozil je še vedno v pristojnosti upravnih enot. Enako je na tehničnih pregledih možna odjava motornih in priklopnih vozil in za ta vozila lahko deponirajo registrske tablice ali pridobijo preizkusne tablice.
Suzana Vahtarič
Hude opekline pri kurjenju v naravi
Reštanj, 9. - 51-letni P.K. iz okolice Senovega je lepo vreme izrabil za požig suhe trave. Travo je prižgal na več mestih, ogenj pa se je začel izmikati nadzoru. Poskušal ga je pogasiti sam, a mu ni uspelo, temveč so se mu pri teptanju vnele hlače. Z valjanjem po tleh je poskušal pogasiti ogenj na hlačah, a je zdrsnil po hribu v grmičevje, ki je gorelo. Vnela se mu je cela obleka, rešili pa so ga domačini. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Požar na enem ha so ukrotili gasilci PGE Krško.
Kdaj jih bo izučilo?
Čatež, 5. - Neznani storilec je ob koncu tedna prišel v hotel Terme Čatež in vstopil v predprostor recepcije. Tam se nahaja železna blagajna. Blagajno je odprl s ključem, ki je bil v njej, in odtujil 305.850 SIT. Ta je že bila oropana pred več kot letom na podoben način, le da je bil plen veliko večji, storilca so takrat kmalu odkrili. Šlo je za domačina.
Kradel v božji hiši
Pišece, 4.- Neznani storilec je iz pisarne župnijskega urada v Pišecah odtujil 61.350 SIT. Za storilcem policisti še poizvedujejo.
Vprašanje
Zaradi slabega zdravstvenega stanja sem ostal doma, nisem pa ^lel koristiti bolniškega staleža, *er se mi to preveč pozna pri 0sebnem dohodku, temveč sem Nameraval koristiti svoj redni, še janskoletni dopust. Delodajalec Je molčal, pred kratkim pa sem Nabil domov sklep o prenehanju delovnega razmerja. Napisano je bdo, da sem samovoljno izostal z dela več kot pet delovnih dni in a mi je zato po zakonu delovno
razmerje prenehalo. Kaj naj storim, saj nimam od česa živeti in pri štiridesetih letih tudi nimam dosti upanja, da bi našel novo zaposlitev. Sem čisto obupan in ne vem, kako naprej.
T.L. iz Krškega
Odgovor
Delodajalec se očitno ni strinjal, da bi si brez dovoljenja vzeli dopust, pa je ukrepal. Seveda bi vam lahko dal pravočasno vedeti, da ne boste imeli odobrenega dopusta za odsotnost z dela, pa bi si raje kot letni dopust vzeli bolniško, saj zdravje je na koncu le na prvem mestu. Oprostite, da sem tako neposredna; enostavno se vas je hotel znebiti in tako se mu je pač ponudila priložnost. Pustimo tisto o dobrih odnosih v službi in sočutju; kot kaže, se pri nas delodajalci tega še niso naučili, samopašno pa
se mnogi vedejo tudi zato, ker je zaenkrat še na tržišču dovolj delovne sile. Pa pojdimo po vrsti k reševanju vašega problema.
Po 5. in 6. točki 100. člena Zakona o delovnih razmerjih mora biti delavcu dokazano, daje izostal z dela več kot pet zaporednih delovnih dni. Ne more pa delavcu prenehati delovno razmerje, če je bil npr., tako kot vi v zmoti, da mu je delodajalec molče priznal dopust, saj najmanj kar bi moral storiti je, da vam sporoči, da vam dopusta ne dovoli koristiti. Delavec ima namreč pravico do obveščenosti v zvezi z izpolnjevanjem njegovih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja.
Ker mi niste opisali, ali ste se po odsotnosti petih dni vrnili na delo ali ne, vas moram opozoriti, da je to zelo pomembno. Če se namreč delavec ne vme na delo,
mu preneha delovno razmerje s prvim dnem odsotnosti. Torej, če ste dobili sklep o prenehanju delovnega razmerja, imate v roku petnajstih dni, v katerem imate pravico do pritožbe, možnost vrniti se na delo in potem vam preneha delovno razmerje po preteku pritožbenega petnajstdnevnega roka. Če pa se v tem času ne vrnete na delo, vam delovno razmerje preneha s prvim dnem odsotnosti z dela.
Seveda pa je vaš primer potrebno utemeljiti s tem, da niste samovoljno hoteli izostati z dela in da zato ni izpolnjen pogoj za prenehanje delovnega razmerja, kot ga po cit. členu zahteva zakon. Bistvene okoliščine za ugotovitev neopravičene odsotnosti slonijo na trditvenem in dokaznem bremenu. Trditve o neopravičeni odsotnosti mora dokazati delodajalec, da te
okoliščine niso bile podane oz. da odsotnost z dela ni bila samovoljna temveč opravičena, pa mora dokazati delavec.
Pravite, daje v pravnem pouku odločbe o prenehanju delovnega razmerja napisano, da se lahko pritožite v roku petnajstih dni in da je vaš direktor, ki je podpisan pod odločbo, naveden, da rešuje tudi pritožbe. Torej, da direktor izdaja odločbe prve in druge stopnje. Seveda to ni prav. Velja pravno pravilo, da o pravnem sredstvu ne odloča isti organ, ki je odločal na prvi stopnji. Poleg tega mora v pritožbenem postopku sodelovati tudi zastopnik sindikata podjetja.
Pri tem je potrebno še posebej opozoriti na določbo 4. člena konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158, ki določa, da mora za odpoved delovnega razmetja na
pobudo delodajalca obstajati resen razlog v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca. To pa pomeni, da delodajalec, dokler ni podan dejanski stan obstoja resnega razloga za odpoved delovnega razmeija, nima izpolnjenih pogojev za izdajo zakonitega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. V vašem primeru, ko ste izostali doma zaradi zdravstvene nezmožnosti opravljati svoje delo, vaš izostanek z dela ni bil neopravičen, zlasti če lahko to še potrdite z zdravniškim potrdilom pristojne zdravstvene organizacije.
Glede na vse omenjeno morate v svoji pritožbi zahtevati, da se izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja razveljavi in da se ugotovi, da vam delovno razmerje še traja in to z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz tega izhajajo.
Sava Glas, 20.3.2002
HOROSKOP
OVEM
Zelo prijeten in razgiban čas je pred vami. Z otroki boste imeli veliko veselja in povečala se bo vaša ustvarjalnost, zato boste z inovativnostjo navduševali tudi sodelavce. Na splošno vas bo spremljala sreča.
BIK
V žepu boste odkrili luknjo, skozi katero vam je odtekal ves denar. Prepozno za obžalovanje, zdaj preprosto nehajte hoditi po trgovinah. V službi vas bodo preveč priganjali k delu, a boste morali kar potrpeti.
DVO JCKA
Začenja se izredno živahnih štirinajst dni. Energično se boste uveljavljali vsi tisti, ki ste rojeni konec maja in v začetku junija. Bodite pogumni, a ne preveč drzni. Tudi drugim dvojčkom so vremena naklonjena- zdravje, uspeh in sreča.
RAK
V službi se bo nakopičilo veliko dela, zaradi potrebe po dokazovanju pa bi lahko trpelo vaše zasebne življenje. Bodite previdni pri izdatkih, saj bi lahko mimogrede zapravili preveč. V službi bo bolje po ponedeljku.
LEV
Vodila vas bo želja po samodokazovanju, toda če ste rojeni v prvi desetini avgusta, bi lahko naleteli tudi na težave, saj se vam bo kar preveč mudilo in tudi prezahtevni boste. Doma bodo potrebna popravila.
DEVICA
Malce izgubljeni boste tavali po belem svetu, toda namesto da tarnate, se veselite lepega časa, ki pride tudi za vas. Dotlej meditirajte, razmišljajte, se poglabljajte v preteklost ter v magične in mistične vede.
TEHTMICA
Malo zbegani in negotovi boste v tem obdobju, vaše splošno počutje pa bo odlično, zato je ta čas idealen za šport, rekreacijo, fizično delo, pa tudi za družabne dogodke (prijateljstva) - in za ljubezen.
ŠKORPIJOM
V središču pozornosti boste. Vse bo zanimalo, kaj mislite, kakšni ste videti, kaj potrebujete. Izkoristite ta čas tudi za načrtovanje prihodnosti. Samo vi veste, kako si jo predstavljate. Naredite si letni načrt.
STRELEC
Stres bo počasi pojenjal in zato boste vsak dan mirnejši, vendar še vedno močno vpleteni v dogajanje okoli sebe. Na partnerskem področju ter pri dogovorih še lahko pride do nesporazumov, zamud in blokad, zato pustite času čas.
KOZOROG
Domače razmere bodo zahtevale veliko vaših moči in potrpežljivosti. Lahko se kaj zaplete pri dogovorih ali vas preseneti neobičajen razvoj dogodkov. V službi ne bodite preveč trmasti in ne vztrajajte pri svojem za vsako ceno.
VODMAR
Sprejmite dejstvo, da lahko v zdajšnjih okoliščinah napredujete le zelo počasi. Dogovori, ki ste jih sklenili pred nedavnim ali jih boste v naslednjih dneh, verjetno ne bodo obrodili sadov.
RIBI
Radovednost vas bo gnala v odkrivanje skrivnosti, ki pa jih boste našli tam, kjer jih boste najmanj pričakovali. V ponedeljek ali kak dan za tem lahko dobite nazaj nekaj, kar ste izgubili.
zanimivost
Rock Otočec podpira Sestre
Po sporni odločitvi Aleksa Štakula, da predlaga ponovno glasovanje, je podporo zmagovalnim Sestram izrazil organizator festivala Rock Otočec.
Po škandalu, ki je zajel Slovenijo po zmagi travestitskega tria Sestre na izboru EMA 2002, se oglaša vedno več ljudi, ki menijo, da gre le za strah pred drugačnostjo. Med njimi je tudi Franci Kek, organizator vsakoletnega rock festivala Rock Otočec: “Razočarani smo nad odločitvijo generalnega direktorja RTV Slovenija Aleksa Štakula, da predlaga ponovno glasovanje za izbor pesmi, ki bo zastopala Slovenijo na Evroviziji. Menimo, da ta predlog pomeni le podleganje homofobiji in nestrpnosti, ki vlada v slovenskem prostoru.” Kek razvpite Sestre vabi tudi na sicer rockovsko obarvani festival: “Čeprav glasba skupine Sestre ni tipična za naš festival, jih vabimo, da nastopijo pri nas.”S.D.
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanjajo RADIO BREŽICE,
RADIO SEVNICA in SAVAGLAS za pravilno rešitev, prejmejo:
1 .nagrada -knjižna nagrada
Jure Lekše,
Drožanjska 64, 8290 Sevnica
2. nagrada -dežnik
Silvo Hering,
Zupančičeva 19, 8250 Brežice
3. nagrada -zgoščenka
Aleš Znoj,
Pot na Polšco 17, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
NANA, ENEJ, OTAVA, BOLE, PAPIST, GARIBALDISTI, ENOSED, RTAČ, RAVANICA, MM, RIGOLETTO, INO, TELEMARK, NEBROJ, NIGER, AZRA, CIKLAMA, LAIB, IVA, LAK.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 29.3.2002, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
SESTAVIL
BOJAN
OKAMNELO
MACUR
ENOGRBI
VELBLOD
OBNOVA,
POPRAV-
LJANJE
UPOKO-
JENI
UNIVERZ.
PROFESOR
MESTO V ITALIJI
RUSJA-
NOVO
LETALO
MOČVIR-
SKI
BOBER,
KRZNO
ATENSKI
KRALJ
IGRALEC
EVGEN
DREVO
POPRAVA
ODPRAVA
KIRURG
HAVAJSKI
OTOČEK
AGLIIT1 NOGENA SNOV V KRVI
NADAV
PESNIŠKO
IME ZA
SLOV.
IGRALKA
Rlna
Fotokopij ne upoštevamo!
1	2	3		4	5
			š		
BARBIKA
PODATKI
O ČEM
NEOBDE-LAN SVET
CIRILSKA
ČRKA
ITAL.
REŽISER
Luigi
MESTECE V FRANCU MESTO V INDIJI
LJUBI-
TELJSTVO
KAMNIT
POMOL
ŠVICAR.
PISATELJ
Claude
ZGORNJI
DEL
STOPALA
IZVLEČEK ' IZ ČRESLOVINE
OTOK V ALEUTIH
ORIENTAL.
NOŽ
OTOK V JAFRANU
RADIJ
INDIJSKI
EP
NAKANA
ANGL.
IGRALEC
Harold
GORA V TURČUI
OPERNA
PEVKA
PUSAR
JERIČ
TOMAŽ
TERČEK

fotografija
-č- v«'-’’'"'-	-
Izziv za digitalno fotografijo
Prodaja digitalnih fotoaparatov na vseh trgih hitro narašča. Lani so tako prodali okoli 4 milijone digitalnih fotoaparatov, vendar nas pravi skok še čaka. Po današnjih predvidevanjih naj bi že leta 2006 prodali v Evropi okoli 17 milijonov digitalnih fotoaparatov, že leto poprej pa naj bi ti izdelki presegli prodajo klasičnih fotoaparatov. Zato ni nič čudnega, da proizvajalci brizgalnikov na ta tržni segment gledajo kot na eno od glavnih gonilnih sil za nadaljnjo rast prodaje. Zlasti japonski Epson, ki je že dalj časa sinonim za tiskanje digitalnih fotografij, saj si na evropskih trgih lasti kar okoli 72 odstotkov prodaje. Obenem so tudi pionirji tega področja, saj so prvi foto tiskalnik Epson Stylus Photo predstavili že daljnega leta 1996.
Od tedaj so svoje izdelke nenehno izboljševali. Recimo leta 2000 s tiskalnikom Stylus Photo 2000P, ki vsebuje pigmentne barve, odporne na zob časa, in lani, ko so predstavili Stylus Photo 895, ki zna tiskati na same robove papirja, vsebuje tehnologijo Print Image Matching, za kar se da vemo tiskanje fotografij, zajetih z digitalnimi fotoaparati, omogoča pa tudi tiskanje brez uporabe tiskalnika kar z zajemom slik z pomnilniških nosil-
cev.
Toda tekmeci ne počivajo, nato je treba misliti naprej. Na vrsti so novi izdelki, s katerimi naj bi ohranili prednost pred tekmeci in utrdili svoj položaj na trgu tiskalnikov za digitalno fotografijo. Kaj so torej Epsonovi inženirji naredili za naslednji korak naprej?
Epsonov odgovor se imenuje Stylus Photo 950, tiskalnik, kije namenjen zahtevni domači rabi. Za začetek so inženitji dvignili ločljivost tiska, z dosedanjih 2880 x 720 pik na 2880 x 1440 pik na palec. V
navpični smeri je pik dvakrat več, kar prispeva k večji natančnost pri rasterizaciji barv. Zaradi tega koraka so obenem tudi zmanjšali velikost pike, ki zdaj znaša le še 2 pikoli tra, kar je novi rekord (doslej 4 pl). S tem so omogočili boljšo upodobitev podrobnosti, predvsem pri površinah z nežnejšimi barvami, kot je na primer človeška koža. Zanimivo je,da pri Epsonu ne navajajo več hitrost tiska, saj se jim to zdi relativen podatek, odvisen od ločljivosti in kakovosti tiska. Poudarjajo pa, daje novi Stylus Photo 950 vseeno pri časih tiskanja dvakrat hitrejši od dosedanjega modela Stylus Photo 890.
Razvili so tudi nov tip barve z imenom UltraChrome, ki omogoča hitrejše sušenje in s tem tiskanje, obenem pa upodobitev širšega barvnega spektra kot doslej. Dosedanjim šestim barvam so dodali še sedmo (pravijo ji “light black”, v bistvu pa je siva), s katero lahko bolje nadzorujejo prelive, pa tudi pospešijo hitrost tiska, saj sivih odtenkov ni treba delati iz kombinacij drugih barv.
Ža uporabnike, ki želijo tiskalnik uporabljati doma, so pomembne tudi druge novosti. V saka barva je v svoji kartuši, kar omogoča cenejšo zamenjavo. Poleg podajalnika za papir ima Stylus Photo 950 vgrajen tudi nosilec za papir v rolah, na drugi strani pa je tudi avtomatski rezalnik, tako da lahko fotografije tiskamo na papir poljubne dolžine. Pod odlagalnikom papirja pa najdemo še posebno vrečko, kamor padejo tako “narezane” fotografije. Mimogrede, z novim tiskalnikom je mogoče tiskati na papir do debeline kar 1,3 mm, še naprej pa lahko tiskamo povsem na robove.
Ena največjih zanimivosti novinca je zagotovo možnost tiska na
optične nosilce CD-R. Ploščo, ki ima gornjo stran pripravljeno za tisk, postavimo v poseben pladenj, ki ga vtaknemo s prednje strani tiskalnika. Ta zazna ploščo in glavo ter način tiska prilagodi temu opravilu. Poleg tiskalnika dobimo tudi program, ki omogoča, da uredimo fotografije, dodamo napise in druge podrobnosti, ki jih želimo natisniti na nosilce CD-R.
Programska oprema je pravzaprav ključna za uspeh izdelka, menijo pri Epsonu. Z domače uporabnike je namreč pomembna predvsem enostavnost dela, zato je priložen nov program Photo Quicker, ki omogoča hitro a učinkovito obdelavo fotografij, ki jih želimo natisniti. Za uporabnike fotoaparatov je še bolj pomembna tehnologija Print Image Matching, ki poenostavlja proces nastavitev za fotografije, narejene z združljivimi digitalnimi fotoaparati. Te danes proizvaja že 14 proizvajalcev, s čimer so pri Epsonu zelo zadovoljni (pravijo, da jim zaradi tega lastni digitalni fotoaparati niso več tako velika prioriteta). Postopek omogoča posredovanje koristnih podatkov, kot so svetlobne nastavitve in druge informacije o fotografiji v datoteki s sliko, ki jo nato tiskalnik zna interpretirati in s tem zagotoviti večjo verodostojnost izpisa. Obenem pri Epsonu podpirajo standard Exif 2.2, s čimer zagotavljajo predvsem obvladovanje barvnega šuma in boljšo definicijo slikane scene, razvijajo pa tudi naslednika Print Image Matching 2, ki bo v praksi uporabljen še letos.
Ljudem, ki niso nadarjeni, a se Žele uveljaviti, ne preostane nič drugega, kot da grajajo prave talente.
ČEHOV
Človek se prebija, dokler je mlad. Kasneje pazi, da se mladi ne prebijajo.
Pajo KAN1ŽAJ
Če si se napotil proti cilju in se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja na tebe, ne boš do cilja nikdar dospel.
DOSTOJEVSKI
Največkrat se dolgočasimo z ljudmi, s katerimi se ni dovoljeno dolgočasiti.
La ROCHEFOUCAULD
Humor ne pomeni smejati se, temveč bolje vedeti.
Vladislav VANBURA
Morala je eno tmjboljših sredstev, da vlečete človeško za nos.
NIETZSCHE
Tragedija slave je v tem, da moraš zapraviti preveč časa, da bi ostal slaven.
Pablo PICASSO
Moški, ki je uspel v življenju -to je človek, ki zasluži več kot lahko njegova žena potroši. Zenska, ki je uspela v življenju - to je tista, ki je našla takšnega mola.
Sacha GUITRY
Da bi prenehal piti, opazuj pijanca, dokler si trezen.
Francoski pregovor
Žena nosi moža na obrazu, mol ženo na srajci.
Slovenski pregovor
Hojla!
Ste opazili, kaj je novega? Ste me iskali na trinajsti strani? Ste, ne! Ha, največji hec je bil, ko sem se tudi sam zapodil na “trinaj-stko”, pa me ni bilo tam! Joj, joj, joj, kako sem se prestrašil! Sem že mislil, da sem pridirkal v kakšen drug časopis. Pa sem šibal in tekal, divjal od strani do strani...:”Hm, pa saj tukaj na vrhu piše, da je to časopis SavaGlas”, sem si rekel, samo ni bilo jasno, ko je nekam bolj “debel”?! Še sem bil nekaj časa takole malo zmeden, pa sem se odločil, da pošteno zajamem sapo, preštejem do deset, se umirim in lepo počasi, stran za stranjo preverim, kaj se dogaja. In ko sem prišel na stran “17”, sem prebral, da tam na vrhu piše “Iz škratove skrinjice”! “Oho”, sem si rekel:”Saj ne morem verjeti, preselil sem se in to v “višje” nadstropje!!! “Vauuuu!!!, ja, kako je pa to lepo, kako je to fino!!! Zdaj bom imel pa še lepši razgled kot prej! Jupiii!!!”
Meni se zdi prav fino, ko sem tako visoko! Kaj pa vam? In prav vesel sem, kaj vesel, ponosem sem, da seje SavaGlas od te številke dalje kar za cele štiri strani “poredil”! He, he, he, prav rad bi vas videl, kako listate in občudujete, kako je lep! Ja, ja, kar navadite se, da se bodo nekatere rubrike znašle na novih straneh, ne samo JAZ, še kdo drug seje preselil, ampak s tem se pozabavajte SAMI!
Pa še nekaj je novega na naši strani! Od zdaj naprej se bomo srečevali tudi z dijaki srednjih šol. Zato prav lepo povabim vse srednješolce, dijake in profesorje, da se nam pridružijo. Tako bomo “Škratovo stran”, ki se - razumljivo poslej tudi nekoliko drugače imenuje - skupaj popestrili in polepšali. In na “FOTKE!!!” nikar ne pozabite. S svojimi besedili pošljite tudi fotografije.
Vem, da bomo še naprej ostali “Ta naj-ta-boljši prijatelji” in se veselim tega, vsem skupaj, velikim in malim, pa tudi JAZ želim
PRIJETNO BRANJE!!!
Vaš Škrat Smrčobrad
Se poznam
(razmišljanje)
Sem Jerneja Molan in sem zelo živahna deklica.
Sama se po zunanjosti ne bi mogla opisati, kaj čutim - pa mogoče la,je. Po srcu sem zelo prijazna in mirna duša. Pri žalostnih zadevah me stisne v srcu kot utrgano rožico, ob veselih trenutkih pa moje srce sije kakor sonce na nebu. Veliko otrok na svetu čuti samo žalost, obup, bolečine...Ob takih rečeh me boli srce. Stisne me obup in žalost. Pri dobrodelnih akcijah sem veliko sodelovala, saj vem, da pomagam otrokom, ki so drugačni od nas in so v stiski.
Ko sem bila stara eno leto, si nisem znala razlagati glagol “čutiti”. Sedaj pa čutim mnogo več. Pri letu in pol mi je umrl oče - v vojni. Takrat se nisem nič zavedala. Danes pa v sebi čutim praznino. Kadar gledam otroke z atiji oziroma očiji, sklonim glavo in v srcu me začne stiskati, iz oči pa mi pritečejo solze. Torej sem občutljiva, dobrosrčna punca in ob tem zelo trmasta, živahna, važna in drugačna.
Se dobro poznam? Vendar nekatera čustva raje obdržim zase.
Jerneja Molan, 6.b., novinarski krožek OŠ Brežice
Mladi in alkohol
Alkohol je težava, s katerimi se tudi mladi prepogosto srečajo. Marsikdo si praznovanje rojstnega dneva popestri z alkoholom.
Učence 7.d. razreda OŠ Brežice sem povprašala, kaj menijo o pitju alkoholnih pijač med mladimi.
' Pitje alkohola med mladimi povzroča veliko težav in nesreč. Uničujejo sami sebe. (Maja)
' Z novim zakonom, ki naj bi omejil uživanje alkoholoa zlasti med Zadimi, bo manj prometnih nesreč, manj žrtev na cesti...(Jure)
' Menim, da je prav, da bi se čim prej uveljavil zakon o prepovedi Prodaje alkoholnih pijač med mladimi. Vemo, da je alkohol pogosto v2rok za prometne nesreče, saj mnogi vozniki vozijo pod vplivom alkohola. (Ana-Tea)
' Osebno sem proti alkoholu in ga ne pijem. Na mnogih zabavah je alkohol prisoten, kar mi pa ni všeč..(Alenka)
'Zelo všeč so mi prireditve “Z glavo na zabavo”. To so prireditve, ki dokazujejo, da ni alkohol vir zabave, tudi različne družabne igre lahko dvignejo” razpoloženje. (Urška)
' Zaradi alkohola pogosto razpade veliko družin, otroci ostanejo brez Maršev in so odvisni od pomoči drugih. (Danijela)
Mnenja je zbrala in uredila Natalija Dražil, novinarski krožek OŠ Brežice
Državni prvaki!
Grosuplje - Na državnem prvenstvu srednješolcev v akrobatiki so brežiški gimnazijci - akrobati v postavi Gregor Borošak, Dominik Černelič, Žiga Peteline, Boštjan Štefanič in Matej Vovk postali državni prvaki, gimnazijke so bile druge, medtem ko so akrobati EKT šole zasedli tretje mesto.
Gregor Borošak
Med posamezniki je bil najboljši gimnazijec Gregor Borošak, ki je postal tudi državni prvak, Dominik Černelič pa je bil četrti. Pri dekletih je bila najboljša posameznica Barbara Tomše s šestim mestom, sicer pa so srebrno ekipo, ki jo je pripravljala profesorica Zdenka Grubič-Senica, dopolnjevale še Anja Antončič, Katja Lapuh, Mojca Bizjak in Staša Sokolič. Pri ekonomcih pa je bil najboljši Aleš Rancinger na sedmem mestu, ostali člani bronaste ekipe so bili še Roman in Dejan Predanič, Marjan Priveršek in Dalibor Pristajko, vodil pa jih je profesor Berto Žnidaršič.
Jakoba Aljaža sem pocukala za brado
Bilje lep sončen dan. Odločila sem se, da grem na sprehod v gozd. Hodila sem po gozdu in zaslišala šumenje listja. Slišalo seje, kot da bi se še nekje nekdo sprehajal sem ter tja ter z nogami premetaval listje, ki je ležalo na tleh. Kmalu je do mene prišel neznanec in se mi predstavil. Bil je Jakob Aljaž! O njem nisem vedela prav veliko. Le to, daje bil navdušen planinec, pisec, pesnik in skladatelj; da se je rodil 6. junija leta 1845 v vasi Zavrh pod Šmarno Goro ter da na vrhu Triglava stoji stolp, ki se imenuje po njem. Prosila sem ga, naj mi .pove kaj o sebi.
Poiskala sva majhno jaso. Začel mi je pripoji vedovati o svojem življenju. Povedal mi je, daje njegova družina štela enajst članov.
Od tega je bilo kar devet otrok. On je bil četrti otrok mame Elizabete, ki je ‘J-f bila gospodinja, in očeta Antona, ki je bil ključar cerkve na Šmarni Gori.
Želela sem vedeti več! Spraševala sem ga, kam je hodil v šolo, kaj je rad delal...
Osnovno šolo je obiskoval v Smledniku. S prijatelji je zelo rad hodil balinat na grad, pozimi so se hodili drsat na Trnovo, poleti pa kopat Ljubljanico. Zelo rad je planinaril -med počitnicami je hodil na Blegoš, Kum, Krvavec, Storžič... Študiral je na Dunaju in sicer latinščino, grščino in staroslovenščino. Okoli leta 1870 je vstopil v semenišče in se preselil v Ljubljano, kjer je končal študij teologije. Bilje kaplan in kasneje ravnatelj štirirazredne šole v Tržiču; čez nekaj let je postal župnik v Dobravi pri Kropi.
Izvedela sem tudi, da je nekoč Bled obiskal avstro-ogrski cesar Franc Jožef I.
Ko se je pripeljal v Lesce, so mu Aljaževi pevci zapeli slovensko pesem. Zapeli so mu jo kljub nasprotovanju nemških baronov in grofov.
S tem so cesarju želeli pokazati, daje Kranjska slovenska dežela. Cesar jih je nagovoril in pohvalil. Z veseljem se je Jakob Aljaž tudi pohvalil, da je od občine Dovje kupil vrh Triglava.
Pripomnila sem, da gre zahvala njemu, da je Triglav ostal v slovenskih rokah.
Zgradil je tudi Aljažev stolp na vrhu Triglava. Zgraditi je dal zavetišče pod vrhom Triglava, na Velikem Triglavu je postavil ploščo v spomin Valentinu Vodniku, prvemu slovenskemu pesni-
^j
Aljažev stolp
ku. Leta 1896 je zgradil Triglavski dom na Kredarici. Ob odprtju so peli pesem, ki jo je uglasbil Aljaž. Še istega leta so postavili kočo v Vratih.
Naenkrat je Jakob Aljaž zaključil pripovedovanje in dejal, da mora oditi. Želela sem izvedeti, kje živi, da bi ga kdaj prišla obiskat, vendar mi ni zaupal naslova. Rekel je samo še: "Nasvidenje!” in izginil v gozdu.
Katja Lapornik, 7.k, OŠ Blanca
kaj so povedali.
Dijaki so navdušeni nad novo šolo!
Kar dolgo časa je preteklo od takrat, ko se je prvič začelo govoriti o novi Srednji šoli v Krškem. Potem se je šola začela graditi, rastla je hitro in vse je kazalo, da bo vse tako, kot mora biti in da bodo dijaki kmalu začeli s poukom v novi šoli. A ni bilo čisto tako. Tik pred koncem se je nekoliko “zalomilo” pri denarju, dijaki in učitelji pa so bili prisiljeni še nekaj mesecev počakati in vztrajati v stari šoli.
Toda vsaka stvar ima svoj začetek in konec in zgodil se je te,ko pričakovani dan, 5. januar 2002, ko se je pouk v novi “lepotici” tudi v resnici začel. Sreča je bila res velika, še toliko večja pa ob dejstvu, da so končno dobili tudi čisto pravo in svojo športno dvorano, kar jih je še posebej navdušilo. Doslej na stari lokaciji telovadnice ali pa primernega prostora za športno vzgojo niso imeli.
Vsi se trudijo, da bi tako šola kot njihova športna dvorana ostali lepi in nepoškodovani, svojega navdušenja nad objektom pa ne skrivajo. Razlogov za to imajo oboji, tako učitelji kot dijaki, več kot dovolj. Ko smo se srečali, so z veseljem povedali nekaj svojih vtisov o novih in najljubših prostorih...
Borut Barbič, dijak E4B razreda:
Odlično se počutim v novi šoli. Vse je tako, kot še nikoli ni bilo in prav nič težko se ni bilo posloviti od stare stavbe in priti v novo. Sam sem resnično zelo vesel, le malo mi je žal, da nisem prej dočakal te selitve, kajti letos se žal poslavljam od šole. Sicer pa je meni najbolj pri srcu športna dvorana, tudi sam sem športnik in igram košarko. Vesel sem, da se v tej dvorani lahko zbere takšna množica ljudi.
Sicer pa opažam, da dijaki zelo pazijo na inventar in so kar spoštljivi do objekta, tega v stari stavbi res ni bilo, res pa je tudi, da nas profesorji po tej plati nekoliko bolj nadzirajo in so bolj strogi, kar se mi sicer zdi čisto prav. Ravno tako me ne moti, da se šola zaklepa, to je pravzaprav pozitivno, saj ni več toliko “špricanja” kot ga je bilo na stari šoli, pa še varnost je zato boljša.
Sonja Antolič, dijakinja G2A razreda:
Vsekakor je nova šola veliko boljša, kot je bila stara. Želo mi je všeč, še posebno prostori. Občutek je čisto drugačen v tej lepi novi šoli kot pa v sto let stari stavbi. Res je neprimerljivo. Moj najljubši prostor pa je vsekakor knjižnica. Tam je tako prijetno in lepo, da se mi včasih zazdi, kot da sem na kakšnem Beverlly Hillsu in ne v krški Srednji šoli. Tako je sodobna naša šola. Bila sem prisotna tudi na uradni otvoritvi in je bilo zelo lepo. Dijaki
so se potrudili in pripravili prijeten program, pred gosti smo se pokazali in predstavili v najlepši možni luči, vsaj tako menim sama. Kar zadeva strogosti profesorjev pa se mi zdi, da sicer niso nič drugačni kot prej, res pa je, da bolj pazijo in skrbijo, da ne bi kdo delal škode na objektu. Ja, naša šola je bila včasih ‘Teksas”, zdaj pa seje preimenovala v “Al-catraz”, ker je zaklenjena. ^
David Špiler, dijak E4B razreda: Brez najmanjšega dvoma je tukaj neprimerno lepše in boljše, kot pa je bilo v stari stavbi. Še posebno mi je všeč športna dvorana, tudi jaz sem namreč športnik in komaj sem čakal na dvorano, kije doslej dijaki sploh nismo imeli. Malo mi je sicer žal, ker mi je ostalo premalo časa, da bi se vsega tega navadil, letos se namreč poslavljam od srednje šole. Razlika pa je očitna, kar zadeva obnašanja dijakov, kajti vsi se držijo pravil in se trudijo, da bi šola ostala “lepa”, dobesedno spoštujejo objekt. Sicer pa je meni ob telovadnici najljubši prostor avla, kjer se lahko dijaki srečujemo, ob odmorih nam za sprostitev igra glasba in to je res prijetno. Pa tudi malico si lahko kupimo v tukajšnjem "bifeju”. Kar zadeva šolski uspeh, moram reči, da vsaj pri mojih sošolcev ni opaziti bistvene spremembe na boljše, kajti uspeh ostaja nekako isti. Vsekakor pa sem prepričan, da se bo sčasoma tudi na uspehu pokazalo, v kakšnih dobrih pogojih delamo.
Spomladanski dijaški ples
Dobova - Dijaki brežiških srednjih šol so pripravili ples v diskoteki Paradi-so, kjer sta nastopih skupini Ideal in Zablujena generacija (na fotografiji). Skupina Ideal, ki prihaja iz Krškega, igra skupaj že eno leto in v tem času je v stilu melodičnega novega rocka ustvarila kar nekaj svojih pesmi, s katerimi je kot predskupina na dijaškem plesu ogrela publiko. Glavna" atrakcija večera je bila skupina Zablujena generacija iz Idrije. Fantje ustvarjajo skupaj že od
leta 1994, v tem času pa so pos-neli že štiri albume; po širni Sloveniji so poštah znani v začetku lanskega leta, ko so posneli svoj prvi videospot za pesem “Pozitiv vabrejšan”. Zablujena generacija zdaj pridno nabira koncertno kilometrino i	‘n ,111Ilul1 konec tedna je skupi..; 1	■MfrJpg šala približati svojo glasbo tudi
Lsr	posavski publiki. T.G.
OGLASI
SEMENARNA Ljubljana
Vabljeni v vrtni center Kalia
V NC INTERMARKET BREŽICE na Tovarniški io v Brežicah
IN V PRODAJALNAH:
NA CKŽ 135 C V PRODAJNEM CENTRU JOB V KRŠKEM na CBE 64 v Metliki
KJER VAM ZA LEPŠI VRT IN DOM NUDIMO: 1
ŠIROKO r
°ONUDBO:
semena in sadike vrtnin in cvetlic, okrasne čebulice, čebulček
SVETOVANJE:
vsak dan strokovno svetovanje
UGODNOSTI:
Ponudba meseca
akcijske cene, vsak mesec od 5. do 20. v mesecu
Kartica popustov
lončnice, semena okrasnih trat semena poljščin in semenski krompir
lonci in cvetlična korita, vrtno orodje, škropilnice, zalivalke, plasteniki, folije, agrokoprena
sredstva za varstvo rastlin, organska in mineralna gnojila, substrati, šota hrana za male živali

delovni čas in informacije:
*	Brežice od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure, tel.: 07/496-35-31
*	Krško: od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, tel.: 07/48-81-647
*	Metlika od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure, tel.: 07/305-80-26

Soustvarjajmo naravo! SEMENARNA Ljubljana
j šM&i
41
P &

(j
II
%
\

Vsem materam selimo vse lepo ob ma
ČERNELČEVA 9,8250 BREŽICE TEL.: 07/49-61-090,07/49-93-240 FAX: 07/49-93-241 GSM: 041/619-455
Vesele velikonočne
prašnike!

HHfSi

maj ewi¥Ji p®wi MAAABSIT®
OB POKOPALIŠČU v BREŽICAH
Tel.: 07/ 49 62 164 GSM: 041 683 366
Poletni delovni čas: delavnik od 8.00 do 19.00
sobota od 8.00 do 12.00 nedelja in prazniki zaprto

Martina Račič Les s p., Skopice 9b, 8262 Krška vas
Sprejemamo
korita
za zasaditev balkonskega cvetja
< <
^ Z
dS<
^ < ca
>-2
<Z3
z - =;
~	.4
z h
33s
E 8
rt' V
Obiščite obnovljene salone
ekskluzivnega pohištva na Mostecu in v Krškem
Zajamčeno	cene
pohištva v Evropi
Mostec 6, Dobova. Tel.: +386 (0)7 49 92 400 Krško. Tel.: +386(0)7 48 80 390
-Kamnoseštvo
l AK$A
mm,
NAGROBNIKI
STOPNICE IN TLAKI
Tel.: 07/490 59 00 Fax: 07/ 490 59 10
Marjan Jakša s.p„CKŽ 65, 8270 Krško
KAMNITA GALANTERIJA
OKENSKE POLICE
*
a\
RENAULT
VL-V
_	t_
EUR0TAX -200.000,00 SIT GLAVNI PRI VARNOSTI.
Pri odkupu rabljenega vozila in nakupu novega osebnega vozila Renault akcija velja do 31.03.2002
M©gane
200.000,00 SIT
Za vsa nova osebna vozila Renault ob istočasnem odkupu rabljene?)3 vozila starega najmanj 8 let, akcija velja do 31.03.2002
... PC TPV AVTO Brežice
AVJČ) Cesta bratov Cerjakov 11,8250 Brežice
Tel.: 07 49 91 903, 49 91 901
'mSžTfo
Tt»V AVTO <i.o.o.. Kamniška 30. 8000 Novo ttasto
Sava Glas, 20.3 2002
novosti knjižnice brežice
Sneg, vroča čokolada in božične zabave! Preberite knjigo Skrivnosti in sanjarjenja in se pridružite kafeklubovkam, ki preživljajo zimski teden, poln dogodivščin. Male detektive pozivamo v družbo Karle Umek in doktorja Kukala, dveh detektivov, ki Na vroči sledi odkrivata učiteljevo skrivnost in v knjigi Zgrabi ga! sledita sumljivemu lastniku gradbenega podjetja.
Podlasica je spregovorila nudi vpogled v delo enega izmed največjih strokovnjakov s področja protiterorističnega dela Božidarja Spasiča, ki je bil od leta 1979 zaposlen v drugem sektorju Službe državne varnosti nekdanje SFRJ, zadolženem za sledenje in onemogočanje dejavnosti sovražne emigracije. Vodiča Irska na dlani in Škotska na dlani vam bosta skozi skrbno načrtovane poti pomagala izbrati najboljše, kar ponujata zanimivi severnoevropski državi. Izvedeli boste, katere so naj večje znamenitosti, kako si jih ogledati in se izogniti gneči. V vrsti člankov je predstavljena tudi zgodovinska in kulturna dediščina Škotske, Anglije in njunih ljudi. Knjiga Poučevati s srcem je namenjena vsem, ki se radi učijo in z veseljem poučujejo, nagovarja pa, naj prepoznamo, da dobro opravljeno delo izvira iz spoznanja. Delo Endemski sifilis - škrljevska bolezen na Slovenskem osvetljuje pojav, širitev in zatrtje nevarne, strah in gnus vzbujajoče endemične bolezni na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja. Nič ni sveto dokumentira nacistična vohunska prizadevanja proti Vatikanu med 2. svetovno vojno. Vsebina knjige Motnje hranjenja ima težišče na različnih modelih motenj hranjenja skozi pripovedovanje življenjskih zgodb posameznih žensk.
Če zbirate starejše knjige, se lahko oglasite pri nas, kjer so vam na voljo leposlovne in strokovne knjige z letnico 1945 in starejše. Ker to gradivo za nas ni več aktualno, ga podarjamo vam.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice 22. marca ob 9.30 in na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 21.3., ob 19. uri Ljubljana, drama: petek, 22.3., ob 18. uri Ljubljana, ob 20. uri Dan za trening, akcijski; sobota, 23.3., ob 18. uri Ljubljana, ob 20. uri Dan za trening; nedelja, 24.3., ob 18. uri Ljubljana, ob 20. uri Dan za trening; sreda, 27.3., ob 19. uri Snif, drama; četrtek, 28.3., ob 18. uri Snif, ob 20.15 Antitrust, triler; petek, 29.3., ob 18. uri Snif, ob 20.15 Antitrust; sobota, 30.3., ob 18. uri Snif, ob 20.15 Antitrust; nedelja, 31.3., ob 18. uri Snif, ob 20.15 Antitrust.
Kino servis Brežice
Četrtek, 21.3., ob 18.30 Pa ne še en film za mlade, drama, ob 20.30 Marlene, biografski; petek, 22.3., ob 18.30 Pa ne še en film za mlade, ob 20.30 Marlene; sobota, 23.3., ob 18.30 Pa ne še en film za mlade, ob 20.30 Marlene; nedelja, 24.3., ob 18.30 Pa ne še en film za mlade, ob 20.30 Marlene; ponedeljek, 25.3., ob 20.30 Pa ne še en film za mlade; sreda, 27.3., ob 20.30 Zaobljuba, kriminalka; četrtek, 28.3., ob 18. uri Sestreljeni črni jastrebi, vojni, ob 20.30 Zaobljuba; petek ,29.3., ob 18. uri Sestreljeni črni jastrebi, ob 20.30 Zaobljuba; sobota, 30.3., ob 18. in 20.30 Sestreljeni črni jastrebi; nedelja, 31.3., ob 18. in 20.30 Sestreljeni črni jastrebi; ponedeljek, 1.4., ob 18. in 20.30 Sestreljeni črni jastrebi; sreda, 3.4., ob 20.30 V imenu pravice.
prejeli smo
Deček iz Brežic
Pomladna homo-luknja
Spomnim se nekega pomladnega dne pred dobrimi tremi desetletji, ko mi je stari ate kupil prvi "resni” bicikel - belega “Ponyja" v “Železnini”. Z resnim pogledom, ki je bil še bolj resen v SAP-ovi uniformi, pa me je spremljal, ko se nisem mogel povzpeti na zame previsok sedež, ki smo mu rekli kar “zic". In po nekaj poskusih sem se povešenega pogleda, peš ob kolesu, s tedanje edine avtobusne postaje, ki ji danes rečejo še “stara ", odpravit proti domu, ko se je od nekod pojavil sosedov Johanček in mi, kot starejši, brž pokazal, kako si pomagati in se uspešno povzpeti na sedež. Ponosno sem zajadral na novem kolesu in zadrvel skozi sončno pomladno dopoldne ter si mislil: “Stari ate, dobro si naredil, ker si mi podaril bicikel", sicer za nekaj časa še nekoliko prevelikega, pa vendar tedaj obvezno opremljenega z lučjo spredaj in zadaj Z mačjim očesom, kar bi mnogim tudi danes prav prišlo, še posebej ko se spusti kakšna nojca brez lune.
Luna, ki se že spet polni, pa je zagotovo vplivala name, ko sem se v pomladnem vetru, ki se v od sonca pregreti pločevini, razen po žvižganju, ni čutil, znašel v dolgi, počasi napredujoči vrsti čakajočih na tehnični pregled oziroma na nalepko, ki si jo je nekdo dobro izmislil, da bi država bila še bolj policijska in bi nam posegla še globlje v žep, dokler mu enkrat ne bo prišla (ali mu le ni?) do dna. In ko sem se nič kriv znašel vklenjen v koloni takšnih in drugačnih štirikolesnih onesnaževalcev, je bilo že prepozno, da bi iz nje pobegnil, kajti nekdo se je ponovno zgrešeno spomnil in, sicer lep objekt, zgradil na napačni in utesnjeni lokaciji, bolje rečeno nepotrebno pritisnil na plin v sedaj že stanovanjski soseski in tik ob športnorekreacijskem centru oziroma stadionu.
Seveda pa ni vse v lepem objektu, katerih smo tudi skozi preteklost imeli veliko, a jih žal nemarna roka ni znala vzdrževati in sedaj neusmiljeno propadajo. Najbolj v oko - tudi slehernega turista v Brežicah - skočita obe šoli, nekdanja osnovna in nekdanja trgovska. Torej ni vse v lepem sodobnem objektu in četudi na napačni lokaciji, pa tudi ne v simpatičnem osebju, ki naj bi bilo kot servis občanom pri storitvah in ne le tisti, ki jim v imenu države 'z računov snemajo
J?
fe-

'o
w j
X
o
<1?
TOM fM tpm
mmMtm kuc - vsak p*n od i t po 20-
vedno višje številke. Inko sem končno, po dobri uri čakanja (morda sem imel srečo, da sem se ravno takrat spomnil iti po nalepko) prišel do mojstra -presenečenje, saj vendar nimam ho-mologacije - lepa slovenska beseda za to je “Izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila"! Sledil je seveda šok, moja ura je vredna 0,00 SIT, državina pa ne pozna meja! Pripombe, da nisem bil opozorjen na to, kaj vse potrebujem, če ne rabim tehničnega pregleda, ampak le nalepko, ki je jaz pravzaprav ne potrebujem, ampak jo rabi država, da bi me imela v mojem konjičku vedno na očesu in da iz mojega mošnjička izvleče še tistega ....
Sicer sem imel občutek, da je nekaj “v zraku”, tisto čemur rečemo “napetost" med samimi delavci, a zagotovo se večkrat ponavlja. No, težko je soditi in ocenjevati delo drugih, ki ga dovolj ne poznaš, in dokler se sam ne najdeš v določenih pogojih. Le listek, navaden listek, pa bi bil nam, ki se vsak dan s tozadevno problematiko ne ubadamo, dovolj, da bi nas opozori! na to, kaj je potrebno, da bi se postopek čim hitreje in na lažji način opravil, kajti npr. novega prometnega dovoljenja mi ob tistem starem leto dni po zdravi pameti ne bi bilo potrebno plačevati, toda nekomu se zdi, da je, nekomu, ki iz slehernega žepa zna izvleči vse, kar je treba in še več!
Kaj mi mar opozorilo zavarovalne agentke, da od 1.1.2002 v primeru terorističnega napada prenehajo vsa zavarovanja, ko pa nas legalno terorizirajo do mile volje!
Morda bi bilo dobro, če bi spet v nekem sončnem pomladnem dopoldnevu srečal sosedovega Joliančka, ki bi mi pomagal povzpeti se na nek višji sedež, s katerega bi na svet gledal lepše in z nasmejanim deškim obrazom, vendar do tedaj bo na moji “šoferšajbi” bleščeča nalepka, preluknjana ravno na mestu prvega pomladnega dne, v mojem žepu pa nova luknja. Pa ne samo v žepu.
Duško Samardžič
mali oglasi
Prodam semenski krompir sorte dezire.
Pokličite 49-20-522 ali 031-845-064.
Prodam seno v balah. Pokličite 45-74-420 ali 04-663-727.
Po ugodni ceni prodam betonsko montažno garažo, velikosti 6 krat 3 metre.
Pokličite 49-62-895 ali 031-635-368.
časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 220 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
DVAJSETA
Kr
__________________Tr
špranje in okenca posavcev
Slavko Cerjak: “Gledališče je lahko povsod!”
Znani slovenski dramski igralec Slavko Cerjak, rojen 6. februarja 1956 v Brežicah, pravi, daje doma z Zg. Obreža pri Pohanci, daje prva dva razreda naredil v OŠ Artiče, osnovno šolo pa končal na Vidmu, ko se je s še danes zelo aktivnim očetom Alojzem in mamo Ivanko preselil v Krško. V Krškem živi tudi brat Janko, ki je eden vodilnih strokovnjakov v NEK. In nadaljuje: “Na brežiško gimnazijo imam lepe spomine in vidim, da je to še sedaj tista široka izobrazba z generacijo profesorjev, ki je bila želo ambiciozna, združevala je ambicije in znanje. Nisem bil briljanten dijak, ampak so me tolerirali v tistem, kar sem kazal. Zelo zgodaj sem začel kazati nakonjenost igri, bil sem v dramskem krožku pri profesorici Leličevi, rad sem pisal, izdajah smo “Besede” in prirejah ure “Besede”, kjer smo predstavljali sodobno slovensko poezijo npr. Svetino, Fritza in druge. Za 14 dni so me vzeli na prakso na Radiu Brežice, kjer smo se zelo dobro ujeli in mi dah priložnost še za naprej, tako da sem vodil eno leto Mladinsko oddajo. Nasledil me je Milan Jazbec, ki je z oddajo nadaljeval še kot študent. Jaz pa sem se zaljubil v radio, kjer imam najdaljši staž. Ko sem prišel v Ljubljano, so me hitro “zvohali” in na Radiu Slovenija še danes neprekinjeno 25 let delam v Kulturno umetniškem programu. To so dragocene izkušnje iz gimnazijskih let, največja vred-
nota pa so močna prijateljstva, ki so ostala za zmeraj in se še krepijo. Zaradi teh vezi se vračam v Brežice, pa o tem ob koncu.” Potem se je spominjal:
“Za spremembo od slabega dijaka sem AGRFT V končal v rednem roku in kar lepimi ocenami, ki niso primerljive z gimnazijskimi. Moje šolanje se seveda s tem ni končalo, ker je vsaka predstava, ki jo delam, vsaka vloga, naj si bo filmska, gledališka ah radijska, šola zase. Vsakič
začenjam znova; to je hkrati muka in neskončen čar tega poklica.”
Kaj pa TV vloge?‘TV je medij, ki je do ustvarjalcev najbolj nesramen, ga izžame in odvrže kot nepotrebno smet. Moram reči, da sem sicer “Peto hišo na levi” snemal z velikim užitkom in z imenitnimi sodelavci, vendar pa v izjemno slabih delovnih pogojih in veliki
časovni stiski. Škoda za serijo, ker je bila tema izredno zanimiva, okolje slovenske družine pa je lahko neizčrpen vir humorja.” Potem steče beseda o Mestnem gledališču ljubljanskem in je pripovedoval: “Moja osnovna preokupacija je gledališče, kjer sem zaposlen od konca akademije in sem odigral vsaj 50 velikih vlog iz svetovnega in domačega repertoarja. Najdražja vloga? Enkrat sem že rekel, da mi je zadnja najdražja, pa bi tudi sedaj tako rekel in to je Mrva v Cankarjevi Lepi Vidi v režiji Mileta Komna, režiserja, ki ga izredno cenim in s katerim sem ob delu neskončno užival. Lepa Vida je premierno odigrana ob 50-letnici gledališča. Zelo rad imam tudi vlogo Higginsa v Pigmalionu G.B. Shawa. Predstavo smo odigrali že več kot 130-krat, pa vendar v vsaki uživam. Skozi leta dela v gledahšču sem navezal imenitna prijateljstva s kolegi.” Razbit urnik zahteva veliko mero strpnosti s strani žene Katje (skrbi za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani), vendar je zaradi deljenega časa posvečal skrb in čas, kar počne še vedno, sinovoma - 18-letnemu gimnazijcu Štefanu in 15-letnemu Urbanu, dijaku Fotografske srednje šole. Je, kot pravi, še kar družaben in ima na Zg. Obrežu, kjer za kondicijo kolesari, odprta vrata za ljubljanske in prijatelje iz domačega kraja. “Zaradi teh vezi je nastalo zdajšnje sodelovanje z brežiško gimnazijo in eko-
nomsko šolo. To pa je gledališka delavnica, v kateri z dijaki in pro-fesoiji obeh šol pripravljam gledališko predstavo “Srednjeveške pridige in balade” pesnika Janeza Menarta ter scenarista in režiserja Vinka Modemdoerferja. Januarja sem začel z mentorskim delom z dijaki in na podlagi tega scenarija spoznavamo osnove gledališke igre in govora umetniške besede. Predstava bo predvidoma uprizorjena v drugi polovici junija, na grajskih prizoriščih, sicer pa je stvar zamišljena tako, da je primerna za kakršenkoli ambient, da se postavi v kak komorni prostor ah poletno prizorišče. Gledališko ustvarjalnost in delo z mladimi vidim v vzgajanju ustvarjalnega mišljenja, vzpostavljanju lastnega odnosa do sveta in širše - v splošni omiki in (mitu m i podobi posameznega kraja. Dijaki, s katerimi sodelujem, kažejo veliko zavzetost in željo po takšnem ustvarjanju. Na svoji domačiji, ki jo obnavljam na Zg. Obrežu, pa pripravljam gledališki prostor, primeren za gledališko delavnico in tudi za kakšne predstave bolj komornega značaja. Imam željo in konkretne zamisli, kako bi se lahko začela v našem okolju razvijati gledališka ustvarjalnost.” Slavko Ceijak pravi, da se prosti čas tudi najde. V zadnjih 20-tih letih je bil trikrat na smučanju, priznava pa, da ima poleti dolge počitnice in si takrat napolni baterije.
Natja Jenko Simčič
“Potujemo za sledjo svetlobe k vrhovom gora...”
Sevnica - Letos mineva 50 let, kar je bil na Lisci zgrajen Tončkov dom in 100 let, kar je razborski prosvetljitelj in nadučitelj Blaž Jurko na Lisci postavil prvo kočo, ki se še danes po njem imenuje Jurkova koča. V lanskem letu je bila koča s pomočjo planincev in Planinskega društva TViglav temeljito obnovljena. Jubilej bodo planinci slovesno proslavili 13. aprila; tega dne bo - tako kot pred sto leti - v cerkvici svetega Jošta pod Lisco tudi maša.
Ob tej priložnosti bodo ponatisnili knjigo o Blažu Jurku, v katero je uvod prispeval Tone Partljič, ki bo aprila gost na Lisci. Sevniški planinci bodo v letošnjem letu izdali moderen vodnik po Sevnici in okolici, v katerem bodo podrobneje opisane
razstavo planinskih fotografij, na gradu pa bo tudi slavnostna seja Planinske zveze Slovenije. Pika na i letošnjim prireditvam bo “Dan planincev”, ki bo po dvajsetih letih 14. septembra ponovno na Lisci. Slavnostni govornik bo predsednik države Mi-
Nestorja sevniškega planinstva Tone Marolt in Tine Klemenčič sta zaradi zaslug pri razvoju planinstva in osebnega pečata, ki sta ga dala planinstvu, imenovana za častna člana PD Sevnica.
tudi kulturno-zgodovinske znamenitosti občine. Letos mineva tudi 30 let od prvega sevniškega osnovnošolskega planinskega tabora in planinci se bodo letos vrnili na kraj zločina - v Trento, kjer je bil prvi tabor, na slovesnost pa bodo povabili vseh 150 vodnikov, ki so v teh letih delali v taboru in društvu.
V mednarodnem letu gora bo PD Lisca Sevnica, ki šteje 500 članov, samo lani pa je pod njegovim okriljem organizirano obiskalo gore 2000 hribolazcev, na sevniškem gradu pripravilo
lan Kučan, prišel pa bo tudi kmetijski minister Franci But, saj je prav kmetijsko ministrstvo nosilec aktivnosti ob mednarodnem letu gora.
Poleg vseh teh zahtevnih nalog bodo sevniški planinci organizirali tabore za vse kategorije planincev, skrbeli bodo za izobraževanje članstva in za varstvo okolja in sicer pod vodstvom uspešnega dosedanjega predsednika Jožeta Praha, ki so ga izvolili na to funkcijo še za naslednja štiri leta.
Nada Černič Cvetanovski
Srečanje starostnikov
Blanca - Krajevni odbor Rdečega križa, ki ga vodi Silva Zvar, je na družabno srečanje povabil starostnike nad 70 let. V krajevni skupnosti jih je 117 in večina, ki jim je zdravje dopuščalo, se je zbrala v Kulturnem domu na Blanci, kjer sojih pozdravih sevniški župan Janc,
V ospredju Drago Mirt in Anica Dernač
državnozborski poslanec Kelemina, predsednik krajevne skupnosti Drago Mirt, predsednica Območnega odbora RK Anica Dernač in ravnateljica osnovne šole Ana Mešiček. Učenci tamkajšnje osnovne šole in Blanški vinogradniki pa so starostnikom pripravili prisrčnen program. B.D.
Brez jela ni Cankarjevega priznanja
Boštanj - 86 tekmovalcev iz 21 posavskih osnovnih in srednjih šol se je v Boštanju pomerilo na 25. vseslovenskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Tekmovanje je potekalo na štirih nivojih, skupni motiv vseh pa je bil potopis. Kako mladi obvladajo materni jezik bo znano čez 14 dni, rezultati pa bodo objavljeni na spletnih straneh Zavoda za šolstvo. N.C.C.
Sevničani so županu Kristijanu Jancu pogosto očitali, da vlaga samo v ceste. Njegova opredehtev se je sedaj izkazala za modro ... Vse več sevniških delavcev je namreč na cesti!
Kjer je GOLOB, tam ni miru...
Državni sekretar dr. Robert Golob je na zboru krajanov v Krškem “pljunil na karbid” z izjavo, da Krčani zahtevajo rento oz.odškodnino zaradi razvrednotenega prostora zaradi prisotnosti Nuklearne elektrarne Krško, ob tem pa vsako leto mimo pobašejo milijardo SIT prav v te namene.
Takole, dragi prijatelji! “Justforyou andfor SavaGlas!" Samo za vas dragi bralci, s poudarkom na bralkah, prihaja prijazen pogled od simpatičnega Brewerja (v sredini), igralca KK Krka Novo mesto, ki vam vsem skupaj pošilja lepe pozdrave. Hja, lahko njemu, ko pa se ne muči z “raztegovanjem”, tako kot njegova klubska kolega pred in za njim, ki sta na krških tleh “odkrivala Ameriko". Hja, prav res, ni lahka športna tlaka, da potem izgledajo tako lepi in krasni in ah in oh in joj in sploh. Takšno raztegovanje in pretegovanje je le kapljica v morju, kaj morju, oceanu lastnega znoja! In Brewerja vse to sploh nič ne moti, čisto miren je bil in se še zavedal ni, da na gledalke deluje kot velika čokolada z lešniki! “Mnjam, mnjam...” se je namreč slišalo s tribun.
Ob Jezusovi bolečini lažje premaguješ svojo
Razbor - Ljudje so začeli uprizarjati pasijonske igre, da bi podoživeli Kristusovo trpljenje in ob tem lažje premagovali svoje te-gobe. Prve pasijonske igre so bili škofjeloški pasijoni, najbolj znane pa so na Bavarskem, kjer jih od leta 1662 uprizarjajo vsakih 10 let, in na Tirolskem, kjer jih prirejajo vsakih šest let. Na Razborju pod Lisco , so pasijonske igre pod taktirko patra Karla Gržana prvič uprizorili leta 1998, nato leta ’99, v teh dneh pa jih znova obujajo v življenje. V I njih nastopa 80 domačinov, v celoti sledijo izvirniku, torej dogodku, ki se je zgodil pred 2000 leti.
Ob koncu tedna so si množice že lahko ogledale pasijonske igr6 na Razborju, uprizorjene pa bodo še ta petek ob 19. uri ter v soboto i nedeljo ob 16. uri. N.Č.C.