« roco« Leto XVn., fc 249 o pravmSCVO. n juiiijrttM*. rk"n.tijevc Ulica b. — Telefon SL *U2, 8123. 3124, 3126, 812»» inseratm oddeleJt: Ljubljana, Selen-Durgova tli. d. — Tei SSfe. 8482. Podružnica Maribor: Goeposka nllcs st. LL — Telefon M. 2456. Podružnica Celje: tiocenova ulica flt i. _ Telefon St. 190. Računi pn poflu fteM. bbvoditi; Ljubljana St. 11.842. Praga Cisto 78.180. Wlen 8t 108.241. Ljubljana, torek 27. oktobra 1936 Cena t Din prhaj« vsak dan. razen ponedeljka. Naročnina mt*r mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 8124, 8125. 8126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Stroasmajrerjeva ulica Stev 1. Telefon St. 65 i » Rokopisi se ne vračajo Po volitvah Občinske volitve so za nami in z njimi volilna borba, kakršne v Sloveniji že dolgo ne pomnimo. V kolikor se je vršila po časopisju, ji je lahko bila priča in jo spremljala vsa naša javnost, ljudje po deželi pa so jo videli v svojih in sosednih občinah. Vsi nam bodo priznali, da je bila borba z naše strani stvarna in dostojna. Zlasti kar se tiče našega lista, smo pisali o naših občinah in o volitvah trezno in objektivno in nismo sledili vzgledu listov, ki so brez sramu često napisali največje gorostas-nosti in pri polni zavesti postavljali trditve, ki so daleč, daleč proč od resnice, pa pri tem gazijo tudi najpnmi-tivnejše osnove krščanske morale. Zaman smo spraševali, komu naj take metode na koncu koristijo, zaman apelirali na vest in čut odgovornosti pri onih činiteljih, ki so odgovorni za pisavo svojih listov ne le kot njih lastniki, marveč tudi kot katoliški duhovniki. V zgodovini našega političnega življenja so nedeljske volitve gotovo pomemben dogodek. V mnogem oziru so značilno znamenje današnje neustaljene dobe, ko ljudje iščejo rešitve in izhoda. Po strasti narekovana gesla pa nikdar ne kažejo prave poti. Kaj čuda, da si ljudje vsaj v občini, svoji najbližji skupnostni edinici, žele pozitivnega dela in pozitivno usmerjenih ljudi. Ko smo to zapisali, nas je »Slovenec« na-hrulil, da smo hinavci ali pa strahopetci. Nedeljske volitve so nam dale prav. Mi smo imeli dober posluh. Zato nismo hoteli, da bi se pri občinskih volitvah bojevale politične stranke, marveč smo priporočali sestavo list in izbiro kandidatov iz vrst najboljših občanov. Tudi vodstvo Jugoslovenske nacionalne stranke v Sloveniji je izdalo navodilo, naj se nikjer ne postavljajo službene liste JNS, marveč naj organizacije delajo na to, da se sestavljajo liste z najboljšimi gospodarji in najuglednejšimi občani, ki bodo sposobni in voljni, voditi naše občine k napredku in blagostanju ter odločno zastopati prave interese občanov. Priporočali smo svojim prijateljem, naj napnejo vse sile, da zmaga v občini gospodarska smer ter se prepreči nevarnost strankarskega vpliva na občinsko gospodarstvo. V tem smislu se je oglasil tudi naš apel »Občinam župane poštenjake!«, ki smo ga v soboto objavili na tem mestu. Izrazili smo v njem željo, da pridejo v občinska zastopstva pravi delovni ljudje, katerim bo skrb za napredek občine prva briga in ki bodo znali na deželi sprožiti speče narodove sile, ki bi mogle potom občine preobraziti splošno sliko naše lepe domovine. V nasprotju s tem našim stališčem so skušali »Slovenec« in drugi njegovi listi dati občinskim volitvam izrazito strankarsko politični značaj. Razvili so borbo. kakor da gre, če že ne za večno življenje, pa vsaj za najvitalnejše interese slovenskega katoliškega ljudstva. Uporabljali so metode, ki morajo na koncu njim samim največ škodovati. Poznali in spoštovali niso nobenih mej in obzirov. niti ne onih do zasebne časti in poštenja. Zabeležili smo nekaj takih strupenih izpadov. Nedeljski »Slovenec« je po svoje tolmačil volilni proglas g. dr. Korošca. Zaključil je svoja izvajanja s pretnjo: »Ako bi se ljudje odločili drugače, kakor jim priporoča naš voditelj dr. Korošec. svobodno jim! Potem pa naj tudi s^rni nosijo odgovornost za vse, kar pride. Pripisal je torej izidu volitev še večji pomen, kakor ga je po splošnem mnenju že itak imel. Volilni rezultati so zaradi tega dvojno važni. Za enkrat so javnosti na razpolago o njih samo službena poročila Iz njih bo lahko posnela, kako so kje volili, kake liste so imeli in si izvolili. A tudi uradno objavljene številke nudijo poučno sliko. Opoldanska izdaja »Slovenca« jih je prinesla pod velikim, celostranskim naslovom »70.820 glasov za JRZ, za JNS pa le 921«. Tak način poročanja nacionalne javnosti prav nič ne razburja, ker ga je od listov iz Kopitarjeve ulice že vajena. Iz številk, ki jih je objavil »Slovenski dom«, pa je razvidno, da je bilo v občinah, ki so v nedeljo volile, 153.751 vpisanih volilcev. Od teh se je volitev udeležilo 97.276 ali 63.27%, medtem ko 56.475 volilcev ali 36.73% ni volilo. JRZ je po teh poročilih prejela 70.820 glasov, kar znači 46% volilnih upravičencev, dočim ostalih 54% ni volilo, ali je volilo druge liste. Enako nazorno in zanimivo sliko dajejo podrobni rezultati, ki jih pa seveda lahko presojajo le poznavalci dotičnih krajev. Slovenec« in njegovi listi se delajo, kakor da triumfirajo. Ne vidimo jim v srce, vemo pa, da je nacionalna javnost z nedeljskimi volitvami zadovoljna in da so ji v tako težkih okoliščinah izvo-jevani rezultati v zadoščenje in zadovoljstvo. Še z večjo vztrajnostjo in večjo požrtvovalnostjo se bo lotila nadaljnjega dela na korist Slovencev in Jugoslavije. Pred ideološkim razcepom Evrope: ITALIJA V PROTISOVJETSKI FRONTI Španija je združila Rim in Berlin v skupnem odporu proti Moskvi - Novi objektivi italijanske zunanje politike - Italijanske proti- usluge za nemško pomoč v Sredozemlju Pariz, 26. oktobra, b. V francoskih političnih krogih ves čas z največjo pozornostjo sledili obisku in razgovorom italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu in Berchtesgadenu. Dalo se je to že na zunaj sklepati po obširnih poročilih časopisja posebno poluradnega »Tempsa«, čigar dobro informiran; rimski dopisnik Paul Gentizon je dnevno polnil kolone svojega lista z izčrpnimi dopisi o italijanskem stališču v vseh evropskih vprašanjih, katerih razmotri-vanje je tvorilo predmet Cianovih berlinskih razgovorov. Rim in Moskva Izmed štirih točk, glede katerih sta se Italija in Nemčija po pisanju fašističnega organa »Popolo d" Italija« sedaj sporazumeli (Locairno. Društvo narodov, Španija in Po-dunavje), dasi se teh podrobnosti iz skopega uradnega komunikeja po Cianovih razgovorih s Hitlerjem ne da razbrati, zanima francoske politične kroge v prvi vrsti vprašanje, zakaj se je IJalija končno odločila, da stopi 8 Hitlerjem v protisovjjetsko fronto, proti kateri so še pred kratkim tako avtoritativno nastopili nekateri ugledni italijanski listi, med njimi celo oficiozni »Gior-nale d' Italia«? Ntirnberška protisovjetska kampanja ni našla doslej nobenega pravega odmeva v Italiji. Rim je doslej strogo ločil med rusko državo in tretjo internacio-nalo, med rusko zunanjo in notranjo politiko. Mussolini je poudaril to razliko že leta 1924, ko je Italija — prva izmed zapadnih držav — priznala Sovjetsko unijo, še bolj še bolj pa septembra leta mlhwy )dg mnm pa septembra leta 1933. ko je s Sovjetsko unijo sklenil celo prijateljsko pogodbo. Sedaj pa poudarjajo tudi v Rimu. da je to razlikovanje samo teoretičnega značaja kakor to dokazujejo predvsem dogodki v Španiji. Zato je po mr?nju francoskih političnih krogov postala v zadnjem času Španija tista skupna osnova, na kateri sta se znašli italijanska in nemška protisovjet-ska politika. Samo ideološko nasprotje obeh režimov proti boljševizmu kot notranji nevarnosti bi ju še ne združilo tudi na mednarodnem po!ju v skupno fronto proti Moskvi. Razen ideoloških so igrali važno vlogo tudi goli politični momenti, med katerimi zavzema razvoj španske državljanske vojne prav gotovo prvo mesto. Moskva - nevarnost v Sredozemlju Italija je zaslutila v prevelikem sovjetskem vplivu v Španiji nevarnoet tudi za svoj položaj v Sredozemlju, kjer ji že itak stoji danes nasproti močan antagonist — Velika Britanija, s katero se navzlic ponovnim poizkusom po formalni likvidaciji abe-sinske afere še vedno ne more sporazumeti. Triumf komunizma v Španiji bi jo postavil v prave sovjetske klešče, katerih en ročaj bi Rusija tiščala — s svojo oporo v Španiji (Kataloniji) — v zapadnem Sredozemlju, drugega pa — po sporazumni glede Darda-nel v Montreuxu — v Levantu. kjer bi se lahko vsak hip pojavilo rusko vojno bro-dovje. Na odločitev Rima. da se pridruži Nemčiji v njenem odporu proti politiki Moskve v Evropi, niso torej vplivale toliko ideološke razlike med fašizmom in komunizmom. kolikoT skrb zn položaj Aoenin-skesra polotoka, zn obstoj italijanske države in njenega naroda. lavern konec pohoda reksistov na Bruselj Policija je razgrajajoče reksiste razgnala, njihovega voditelja Degrella pa za nedeljo zaprla Bruselj, 26. oktobra, d. Včerajšnji poizkus reksistov, da bi z Leonom Degrellom na čelu izvedli v belgijski prestolnici prevrat, se je ponesrečil. Degrelie je bil med izgredi svojih pristašev z nekaterimi drugimi voditelji aretiran, vendar pa so ga ponoči izpustili. Dogodki so se razvijali takole: Manifestacija bojevnikov pred kraljem Včeraj dopoldne se je vršila v Bruslju velika manifestacija bivših bojevnikov, ki so jo hoteli reksisti izkoristiti za svoje namene. računajoč, da bodo policisti v glavnem zaposleni pri tej prireditvi. Manifestacija bojevnikov se je vršila pred kraljevsko palačo, kjer so bile v parku postavljeno tribune, na katerih so biH poleg kralja prisotni člani vlade, mnogi generali ter iz vojne znani »branitelj Belgije« župan Max. Ob 11. dopoldne je pričelo korakati 10.000 bivših bojevnikov mimo kralja s svojimi zastavami, viharno vzklikajoč vladarju in Belgiji. Demonstracije reksistov Nekoliko po 11. so reksisti, katerih pohod je bil prepovedan, zasedli katedralo sv. Gudule in trg pred njo. Zbralo se jih je 25.000. Ta prostor so si izbrali iz strateških razlogov, ker je zelo oddaljen od kraljevske palače. Po službi božji so si vsi reksisti nataknili svoje znake ter pričeli vzklikati Degrellu. Kmalu nato se je Degrelie pojavil na balkonu neke hiše na trgu ter je pričel citati nekak proglas, ki ga pa zaradi ovacij ni bilo mogoče čuti. Tik pred pol-dnevom je prišlo na trgu do prvih spopadov s socialisti. Nastala je velika zmešnjava, v kateri so marksisti iztrgali retksistom mnogo črno-rdečih zastav. Degrelie aretiran Kmalu so morali ojačiti policijo z orož-ništvom. Grofa de Gruenne, ki je bil na čelu demonstrantov, so aretirali, nakar je Degrelie, ki je stal dotlej na balkonu, zapustil svoje mesto in odhitel na ulico. Ko se je vmešal v spopad, so ga orožniki aretirali na povelje bruseljskega policijskega predsednika, ki je sam vodil očiščevalno akcijo. Ob pol 13. so preprečili na mestni periferiji poizkus reksistov, ki so prišii z dežele, da bi vdrli v mesto. Istočasno je zasedla policija novozgrajeni dom reksistov na Rue de Chartreux, kakor tudi uredništvo njihovega glasila »Le pays reel«. Kmalu nato je sporočil policijski predsednik kralju, ki je še vedno prisostvoval mimohodu bivših bojevnikov, da se je rek-sistični pohod v Bruselj ponesrečil. Popoldanski izgredi Do izredno hudih izgredov je prišlo ob 15. ko se je izvedelo, da je bil Degrelie »retiran. Velika množica je odkorakala med vzklikanjem proti vladi, po mestu, pristaši marksističnih strank pa so bili alarmirani ter je prišlo do krvavih spopadov na Rue du Max, kjer je bilo izredno mnogo ljudi ranjenih. Uro kasneje je prišlo do prave bitke med policijo in reksisti na prostoru pred borzo. Kmalu nato je policija zahtevala vojaško ojačenje. Ob 17. so nastopili orožniki na konjih. Po brezuspešnih napadih policije m orožnikov na konjih so poslali na ulice tudi oklopne avtomobile. Ob pol 18. so orožniki zasedli državna poslopja ter postavili okoli njih tudi žične ovire. Ob 18. je sprejel pravosodni minister Bovesse zastopnike tiska, ki jim je izjavil, da so komunistično nevarnost iznašli zgolj reksisti sami z namenom, da bi povzročili paniko, večina ljudstva oa je na strani vlade, ki bo brezobzirno zatrla vsa diktatorska stremljenja bodisi z desne ali leve. Zvečer je vodstvo reksistov objavilo, ds so Degrella zaprli v pravosodni palači, kjer ga zaslišuje preiskovalni sodnik. Vodstvo je objavilo tudi poziv vsem svojim pristašem, naj se udeležuje demonstraoij in skrbi za to, da bo prebivalstvo neprestano razburjeno. Vlada gospodar položaja Opolnoči je policijsko predsedništvo objavilo, da sta vzpostavljena mir in red na vsem področju glavnega mesta. Tudi poročila z dežele so ugodna ter je vlada povsem gospodar položaja. Pozno ponoči so se množice pričele razhajati in se more reči, da se je nameravani prevrat Leona Degrella povsem ponesrečil. Ribbentrop v Londona London, 26. oktobra. AA. Ob 15.30 je prispel v London novi nemški poslanik Ribbentrop. Na postaji so ga pozdravili zaistopniki nemške kolonije v Londona. Zunanji urad je zastopal Momk. Avstrijski zunanji minister v Budimpešti Budimpešta, 26. oktobra. AA. Avstrijski državni tajnik v zunanjem ministrstvu Schmidt je opoldne prispel z letalom na uradni obisk madžarske vlade in ga bo jutri sprejel regent Horthy. Današnjim razgovorom, ki so se pričeli okoli poldneva je prisositvoval tudti predsednik madžarske vlade Daranyi. Razgovore smatrajo kot pripravo za konferenco, ki jo bodo imeli na Dunaju sredi novembra zastopniki držav rimskega protokola. Totalitarna borba proti boljševizmu Po vsem tem po mnenju informiranih pariških krogov ni nič čudnega. Če se je Italija odločila za 100 odstotno totalitarno borbo proti boljševizmu na strani Hitlerjeve Nemčije. Italijansko-nemški sporazum v tem vprašanju postavlja Evropo znova pred nevarnost razcepa v dva ideološka tabora, ki si bosta v kratkem napovedala borbo na življenje in smrt. Prvi in neposredni cilj sporazuma bo po mnenju Pariza prepreče-nje ustanovitve samostojne sovjetske Katalonije, ki bi za Italijo in Nemčijo predstavljala stalno nevarnost, proti kateri se hočeta že sedaj zavarovati Italljansko-nemško sodelovanje v Sredozemlju bo ena izmed nujnih posledic tega načelnega sporazuma. Pomoč Nemčije Italiji naj bi na tem nevarnem področju utrdila italijansko pozicijo nasproti Londonu in Moskvi. To je bila po mnenju "rancoskih političnih krogov nemška protnisluga. ki je Italiji narekovala protisovjetsko uslugo Nemčiji. Kaj pričakuje Rim »Tempsov« dopisnik Gentizon navaja, da pričakuje Rim od te svoje nove politike zelo veliko v prvi vrsti pa goji upanje, da bo križarska vojna proti boljševizmu vžgala mnoge evropske države, ki se bodo naslonile na Rim in Berlin proti Ženevi kot oporišču evropske politike Sovjetske Rusije. Posledica te pregrupacije držav bo nastanek nekakšne »ideološke lige« proti boljševizmu ki bo v marsičem podobna Sveti aliansi po napoleonskih vojnah. Njena mednarodna parola bo klic: Rešite Evropo pred komun;sHčnim neredom! Rim je tedaj v celoti pristal na protisovjetsko tezo Berlina. V zameno pa si je izgovoril njegovo pomoč v sredozemskih nevarnostih, kar ni bilo posebno lahko, saj je znano, da je Berlin z enim očesom vedno škilil na London, katerega je skušal pridobiti za svoje načrte. Anglofilsko tendenco v nemški zunanji politiki pa je Italija zlomila s tem. da je opozorila Berlin na dosedanjo podporo njegovih zahtev, posebno zahteve po enakopravnosti in kolonijah. Po mnenju »Teinpsovega« dopisnika ni izključeno. da se je Italija v skrbi, da si zagotovi nemško sodelovanje v Sredozemlju, odpovedala vsej svoji dosedanji politiki v Podunavju in opozorila nemške diplomate na Mussolinijevo izjavo iz leta 1934. po kateri so »zgodovinski objektivi Italije zapo-padeni samo v dveh imenih; Azija in Afrika«, dočim na severu in zapadu Italija »nima več kaj Iskati«. Neprijeten glas ob Članovem obisku Berlin, 26. oktobra, b. Sredi najživah-nejših italijan?ko-nemšT'ih pogovorov v Berlinu ob priliki obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana je zbudil v političnih krogih izredno pozornost člane^ znanega glasila Instituta za nemštvo v tujini. >Der Auslandsdeutsche«, ki Je ciprzoril na položaj nemške narodne manjšine na Južnem Tirolskem s sledečimi značilnimi besedami: Obžalovati je treba, da ni nemšvo-italijan?>ko zbližanje nikakor napredovalo v pogledu razmotrivania juž-notirolskega vprašanja. šikane vsakdanjega političnega življenja se neovirano nadaljujejo in iz vseh nemških krajev na Južnem Tirolskem nam poročajo o izpadih podrejenega uradništva. Zgraditev vojaške operacijske baze se je na Južnem Tirolskem to poletje nadaljevala v Se povečanem obsegu. Radi gradnje Številnih vojašnic in utrdb na Brennerju, Re=*chen-scheide>u in T~blašVem polju je bilo razlaščenih mnogo zemliiSČ. Meja proti severu je povsod preprežena z iekleno žioo. Razen tega so povzročili poletni manevri, izvedeni v velikem stilu, osrromno škodo gospodarstvu in tudi tujskemu nr-mefeu, od katerega imajo največ dobička baS nemški kraji. Ciano poroča Mussoliniju Pomirjevalne izjave italijanskega tiska o dogovoru med Italijo in Nemčijo Rim, 26- oktobra, o. Mussolini, ki je že dva dmi na propagandni turneji po srednji Italiji, se je danes iz Forlija s svojim tri-motornim letalom nenadoma vrnil v Rim, kjer je v Beneški palači takoj sprejel zunanjega ministra Ciana. ki se je vrniJ iz Nemčije in ki mu je obširno poročal o rezultatih svoje misije. Listi se v Cianovih razgovorih v Berlinu in Berchtesgadnu še vedno izražajo z veliko opreznositjo. ki jo kaže tudi Ciano-va izjava pred odhodom iz Monakova, v kateri je tolmačili službeni komunike o razgovorih. Italijansko-nemško sodelovanje se jasno ne precizira niti glede enega sjmega aktualnega evropskega vprašanja. Listi menijo, da so prepustili času iin raz^ voju dogodkov sleherno akcijo, ki naj bi se skupno izvedla. »Giornale d' Italia« piše, da odgovor, sklenjen med Italijo in Nemčijo, ni naperjen proti nobeni državi, niti veliki niti mali. NaVremena< na dr MaSka, ki mu je o tem izjavil: »Ničesar se ni izpremenilo v teku zadnjega leta. Beograjske skupine izvenparlamen-tarne opozicije se ne premaknejo, enako kakor tudi drugi činitelji ne. Res ee nepresta-no «li5i beseda »sporazum«, samo meni se rdi. da je ta volja do sporazuma v ®vojem bistvu le vol i a do sporazuma za vladanje. Samo za vlado U »Vreme« poudarja, da «e dr. Maaku vidi. da govori vedno iskreno in pove točno to. kar misli. Za vsak problem ima jasen odgovor. Besedo »sporazume uporablja namesto •vsakega drugega termina, ki bi mogel označiti njegove nazore glede ureditve države. Dopisnik »Vremena« vidi v tem dokaz, da dr Maček ni in noče biti intransigenten. Nato navaja list iz izjave dr. Mačka še aiaslednje odstavke: >Ko me je g- dr. Milan Gavrilov^č za velikonočne praznike posetil v Kupincu, sem mu točno navedel ne samo nujne elemente za sporazum, marveč tudi »voje mi&jenje o načinu, kako bi se moael ta sporazum oživotvoriti. Vse to je danes tudi širši javnosti znano. Treba je vpoštevati izvestme či-njenice, ki nalagajo potrebo koncentrate vseh onih elementov, ki so zakoreninjeni v narodu. Ti činitelji naj stopiio ^Ikupaj in se sporazumejo. Pri tem smatram za po sebi razumljivo," da je izven diskusije vprašanje skupnih mej Jugoslavije in dinastije K a ra djord i e vi čev. Kadar se doseže sporazum v načelu, tedaj naj bi se sestavila vla da poštenih ljudi, ki niso angažirani v Ljubljana, 26. oktobra. Službena agencija Avala je danes izdala naslednje uradno poročilo o izidu nedeljskih občinskih volitev: Včeraj so bile volitve v 225 občinah dravske banovine. Volitve so se vršile povsod v redu in ne bo nikjer nadomestnega glasovanja. V teh 225 občinah je bilo vpisanih volilcev 153.751, glasovalo pa jih je 97.276; v odstotku znaša to 63.27%. Za JRZ je glasovalo 70.820 ali 72.80%, za JRZ kompromisno z drugimi strankami 7149 ali 7.34%, za JNS 921 ali 0.95%, za Nemce 1208 ali 1.24%, za Hodžero 21 ali 0.03%, za ostale opozicijske liste 17.157 ali 17.64%. Na ta način je za JRZ glasovalo 80.14%, za vso ostalo opozicijo pa 19.86%. Pri včerajšnjih volitvah je JRZ zmagala v 184 občinah (81.80%), kompromisna JRZ je zmagala v 13 občinah (5.80%), JNS je zmagala v eni občini, Nemci v treh, ostale opozicijske liste pa v 24 občinah. Na ta način je JRZ s kompromisnimi listami vred zmagala v 197 občinah, v odstotkih 87.60%. Ce prištejemo k včerajšnjim izidom še nedavne izide v 75 Beograd, 26. oktobra, p. »Službene novi« ne« so objavile danes več ukazov na osnovi zakona o občinah, po katerih so odrejajo nekatere nove prekomasacije občin. Iz občine Kog v ptujskem srezu se izloči naselje Zasavci in priključi občini Sv. Miklavž pri Ormožu. Iz občine Grosuplje se izločijo kraji Slivnica, Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Za-gradec ln Boštanj, lz občine Višnja gora pa kraji Velika Žalna, Mala žalna, Pleši-vica, Velika Loka, Mala Loka in Luče in se na tem ozemlju ustanovi nova občina Slivnica—žalna s sedežem na Lobčku. Iz občine Cerkvenjak se izločijo del kraja Andrenci (hišne št. 45 do 49), del kraja Smolinci (hišne št. 1—39, 42, 43, 45— 47, 59, 105 in 109) ter del kraja Zupetin-ci (hišne št. 1. in 31.) ter se to ozemlje priključi občini Drbetincl v ptujskem srezu. Ime te občine pa se spremeni v Sv. Andraž v Slov. gor. Iz občine Majšperk se izločita del kat. obline Sveča (hiš. štev. 1, 4, 5, 7, 9—12, 14, 15, 17—19, 46, 47, 49, 50— 53) in del kat občine Sitež (hiš. štev. 32, 34—35 in 47) in priključita občini Stoperce v šmarskem srezu. Iz občine Trbovlje, se izloči bivša občina Marija Reka, in priključi občini St. Pavel pri Preboldu v celjskem srezu. Iz občine Mirna se izločita naselje Koz-jak (hiš. štev. 16, 17, 20—23, 27—29, 36, 54 in 56 kraja Zabukovje), in naselje dnevni politiki. Lahko pa je to tudi koncentracijska vlada, ki bi uveljavila pošten volilni red in izvedla volitve za konstituan-toc Na dopisnikovo vprašanje, ali bi tudi sam sodeloval v taki vladi in prevzel odgovornost za vodstvo državnih poslov, je dr. Maček odgovoril; >Na vsak način. Res je, morda ne o6ebno. toda to ni važno. Mi bi vsekakor sodelovali v taki vladi in naravno nosili v®o odgovornost, ki 8e razume sama po sebi«. Dopisnik »Vremena«: »Kakor pa ee vidi. s0 beograjske politične skupine ne morejo niti med seboj sporazumeti.« Dr. Maček; >Zdi se mi, da prevladujejo pri njih posebni strankarskopolitični obzr ri in borba za to, kdo bo prej prišel do oblasti.« Na vprašanje, kaj bo, ako ®e tako stanje podaljša v nedoglednoet, je dr. Maček odgovoril z besedami generala Kutuzova iz Tolstojevega romana »Vojna im mirt, da 6ta v borbi proti Francozom dve njegovi glavni si-li potrpežljivost in čas. V nadaljnjem razgovoru ie, kakor pravi »Vreme«, dr. Maček naglasil, da ne dela m-kakega vprašanja iz Vojvodine, Bo®ne in drugih pokrajin, ki ni»o čisto hrvatske, marveč misli, da je to zadeva tamošnjega prebivalstva. »Torej nI re®. pristavlja »Vre: me«, kar se često o tem govori v Stroki neinformirani javnosti.« »Vreme« zaključuje &voje poročilo z zagotovilom. da se dr. Maček nadeja da se bo v doslednem času nadaljevala akcija za sporazum in za dosego gori omenjene koncentracije. Ako se odstranijo nekateri predsodki, bi moglo priti do sporazuma ne samo s skupinami izvenparlamentarne opozicije, marveč tudi s skupino, ki je sedaj na vladi. ostalih občinah dravske banovine, pri katerih je JRZ dobila 68 občin, opozicijske liste pa 7 občin, tedaj vidimo, da je izmed 300 občin dravske banovine v rokah JRZ 252 občin, kar znaša 88%, neupoštevajoč pri tem občine, ki jih je dobila JRZ v kompromisu z drugimi skupinami. Če prištejemo še te občine, potem je nad 90% slovenskih občin v rokah JRZ. Volitve na Hrvatskem V nedeljo so bile občinske volitve tudi v 77 občinah savske banovine. Pri volitvah je sodelovalo 20 sTezov. Pa dosedanjih vesteh so volitve prinesle par presenečenj glede razpoloženja volilcev. Prvič se je zgodilo, da so v nekaterih občinah zmagale druge liste kakor liste bivše HSS in to po večini liste, ki so nastopile kot nestrankarske liste. Taka lista je zmagala tudi v Delnicah in je dobila skoro dvakrat toliko glasov kakor lista bivše HSS. Razmeroma veliko število glasov so dobile nevtralne liste v nekaterih občinah v Medjimurju. V Oguli-nu sta se borili dve listi bivše HSS, službena in neslužbena. Slednja je dobila 630, službena lista pa 614 glasov. Volilna udeležba je bila skoro povsod precej večja kakor pri prvih serijah občinskih volitev na Hrvatskem. Sotla (hiš. štev. 16, 19 in 20 kraja Trste-nfk) ter se to ozemlje priključi občini St. Rupert v krškem s rezu. Iz občine Vodice se Izločijo kraji S"ri pošti X Rakeku go rurf-tih ladij na poti iz črnega, morja t Španijo. Eksplozija na ruskem paraiku z municijo Pariz, 26. oktobra, o. V Barceloni je nastala huda eksplozija na nekem ruskem paraiku, ki je pripeljal v Katalonijo večji tovor vojnega materiala. Eksplozija je nastala zaradi malomarnosti delavstva, ki je prenašalo zaboje z razstrelivom z ladje na kopno. Barcelona, 26. oktobra, o. Uporniška letala so danea bombardirala barcelonsko hi-ko in zadela dva ruska parnika, na katerih so nastale hude eksplozije. Pravijo, da je eksplodiral vojni materija!, ki eo ga pripe-jali v Barcelono. Priprave za ofenzivo proti Kataloniji Pariz, 26. oktobra, o. Nemški in italijanski tisk ie sedaj vodita budo kampanjo proti Rusom. Splošno jo tolmačijo kot pripravo za ofenzivo španskih upornikov proti Kataloniji. Zvedelo se je, da ima zanjo general Franco na razpolago 112 modernih napadalnih letal, s katerimi namerava po zasedbi Madrida pričeti takoj veliko »ofenzivo proti Barceloni V zvezo s tem spravljajo todi prekinitev odnošajev med Lizbono in Madridom. ki naj bi omogočSa eventualno posredno intervencijo Italije in Nemčije v borbah upornikov proti Kataloccem. Nova angleška intervencija za talce London, 26. oktobra. AA. V uradnih krogih govore, da bo britanska vlada ponovno intervenirala pri madridski vladi, da dobi ugoden odgovor o izmenjavi taloov. ee bo to egodflo, 5im bodo prrt oddelki italijanske vojske odrinili ▼ sapadno Abeel- nijo. Adis Abeba, 26. oikfrotora. o. Kolona poV foovnika Malta je prispela v Lekemtt, glavno mesto pokrajine Uolege v scapadnl AbesinijL Majhna italijanska posadka, ki Je bila doslej v tem mestu, je kolono sprejela z velikimi manifestacijami. Kakor znano, Je blizu Lekemtija v juniju našla smrt velika italijanska letalska misija, v kateri Je bil poleg drugih letalskih oficirjev tudi neki polkovnik. Lekemti Je velikega pomena zaradi bližnjih rudnikov zlata ln platine. Fran Hočevar, sa vtSjega pristava ▼ 7. »topim pri poštnem ravnateljstvu v LJubljani Vinko Vujičič in Jernej Sturm, za kontrolorja ▼ 7. skupini pri pošti v Celju Fran Zgonc. Železniška nesreča na postaji Za boku Zagreb, 26. oktobra., o. Danes dopoldne 86 je pripetila na postaji Zabofcu t Hrvatskem Zagorju manjša železniška nesreča. Na enem izmed tirov je stal vlak- ki vozi iz Varaždina proti Zagrebu. Na postaji ee temu vlaku priključujejo vagoni krajinskega vlaka. To se je izvršilo tudi danes. Zaradi goste megle strojevodja ni opazil, da je že čisto blizu zagrebškega vlaka in je zato e precejšnjo silo zavozil vanj. Poslednji vagon zagrebškega vlaka je bil zaradi tega hudo poškodovan. V njem je bilo več potnikov, ki so bili vsi lažje ranjeni, le neka žena je dobila hujše poškodbe. Letonski polet v Tokio Budimpešta, 26. oktobra AA. Letonsk" letalski stotnik Sukurs, ki leti iz Rige v Tokio, je da-nes ob 10.50 nadaljeval pole* z budimpeštanskega letališča. Odletel je ▼ Beograd, odkoder misti po kratkem postanku nadaljevati polet proti Sofiji. Pritožba lužiških Srbov Hitlerju Praga, 26. oktobra, d. Kakor poročajo listi, so Lužički Srbi poslali kancelarja Hitlerju spomenico, t kateri navajajo vse svoje pritožbe zaradi narodnostnega zatiranja. V spomenici poudarjajo, da jih oblasti v Lužicah preganjajo in jim ne dopuščajo narodnega udejstvovanja. Tako ne sme njihovo glasilo izhajati tiskano s latinskimi črkami, domači učitelji pa fl« upokojujejo ter nadomeščajo z nemškimi. Nevarnost rudarske stavke v Poljski Katovice, 26. oktobra, g. Pogajanja, ki so s« vršila od 22. oktobra med zastopniki radarskih organizacij in rudarske industrij© v Gornji šleziji o zmanjšanju delovnega časa od 8 na 6 ur v rovih &o se izjalovila. Zastopniki rudarske industrije ®o odklonili zahteve rudarjev, zaradi česar se je nevarnost splošne rudarske stavke povečala. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo. Jasno T dunavski in drinski banovini, drugod prevladuje oblačnost. Ponekod v južni polovici dežuje. V Podunavju slaba košava-Temperatura je nekoliko zrasla. Minimalna temperatura Banjn.luka 2, maksimalna Mostar 22 stopinj. Zemunska vremenska napoved za danes; Povečanje oblačnosti v vseh predelih. Ponekod utegne deževati, posebno v vzhodnih in južnih predelih. Temperatura bo še zrasla Solnce vzhaja ob 6.09 in zahaja ob 16.34- Zagrebška vremenska napoved za dane«; Bolj toplo in oblačno, splošno nekoliko slabše vreme. Dunajska vremenska napoved za danes: Še nadalje i spremenljivo vreme, v prostih legah vetrovi, temperatura se bo nekoliko dvignila, kmalu gopot nekoliko dežja, Uradno poročilo o skupnem izidu nedeljskih občinskih volitev v Sloveniji Imenovano je novo vodstvo Gasilske zveze Beograd, 26. oktobra. AA. Z odlokom ministra za telesno vzgojo sta razrešena dosedanja uprava in starešinstvo Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije, na novo pa eo imenovani". za starešino zveze dr. Dušan Kastel, po veljnik prostovoljne gasilske čete v Beogradu. za prvega podetarešino Stanko Žagar, starešina gasilske zajednice savske banovine, za drugega podstarešimo Fran Snoj. poveljnik prostovoljne gasilne čete ▼ Gornji Radgoni, za glavnega uredn-!ka glaslla zveze Lju-devit Musek, pod starešina gasilske zajednice dravs-ke banovine. za člane upreve; Stojan Bijelič, starešina gasilske zajednice vrbar^ke banovine; Josip Jenko, član prostovoljne gasilske čete, M!lorad Cavdarevtč, starešina gasilske zajednice moravske banovine, dr. Anton Kodre, Član prostovoljne gasilske čete v Ljuhljani; inž. Josip Dražič. podstarešina gasilske zajednice zetske banovine, Franc Kramberg, član uprave gasilske župe Maribor, Stevan Markovič. prvi podstarešina gasilske župe Beograd-Zemun-Pančevo, inž. Fabijan Lukas, šlarešina gasilske zajednice primorske banovine; inž. Borivoje Popovič-starešina gasilske zajednice vardarske bano vine, J. Andraževih, starešina gasilske župe Bjeiovar; Viktor Vukelič. blagajnik gasilske zajednice 6av®ke banovine; Franjo Lončar, tajnik gasilske zaiednice savske ba novine. m Hamdija Korkut, prvi podstareši-na gasilke zajednice drinsflce banovine. Nova uprava je prevzela funkcije danes 26. t. m. Nove prekomasacije občin Pogajanja za priznanje aneksije Abesinije Emonski vrt na Mirju Ljubljana, 26. oktobra. Rimski zid na Mirju dobiva zdaj, sodeč |po vseh vidnih zna/kih, svojo končno obli-Jso- Vsa dosedanja popravila so se s ča-jjom izkazala za nezadostna. Zaradi polovi-(tarskih sredstev in prav takega dela se je •pse popravljeno kaj kmalu spet zrušilo. SZdaj je zid ob cesti popravljen, pa tudi •sad a j ga luščijo Iz zemlje, da ga zamaka- del novosti, ki So za vso okolioo prav dekorativne: piramide iz ruš, ki jih bo prerasla trava. Taka visoka piramida stoji tudi nad novim obokanim vhodom za poslopjem tehni§ke srednje šole. Pričakovati je, da naše običajno slabo vreme ruševi-nastim piramidam ne bo Škodovalo. Ko bodo vsa zidarska ln vrtnarska dela za zidom končana, bo četrt okrog tehniške ;Joča voda ne bo več razdirala. Za zidom ■urejajo park, ki bo prav prijeten za sončenje, ker bo krog in krog zavarovan ipred vetrovi. Staro stebričje in izkopanine, sarkofagi in drugo bo za nasad prav značilno, zato ga bomo imenovali: Eraon-ftki vrt. Arhitekt Jože Plečnik je pri delih uve- visoke in srednje šole zaključena celota s (krasnimi obnovljenimi rimskimi stavbar-skimi ostanki, ki jih bo motila edinole bližina nekaterih vil, zidanih večinoma brez sloga in lepote, kakršne bodo še dolgo let ostale našim mladim stavbarjem za zgled nesposobnosti našega zgodnjega povojnega stavbarstva. , , Roman Marguerittea Viktorja onne JUTRI PREMIERA V KINU MATICI i Mladini neprimerno! I J® Novo mesto, 26. oktobra. Pred dnevi je stopil po 361etnem vestnem službovanju v pokoj sodni svetnik jg. Anton Kuder. Rodil se Je v rudarski ifiružini v Trbovljah 14. januarja 1870. ljubljanski gimnaziji je maturiral ;iB93, pravno fakuteto je absolviral na JDunaju in je 1900. stopil v prakso pri tjubljanskem sodišču, že kot sodni avskul-tant je poučeval na mestni trgovski dekliški šoli in je spisal eno izmed takratnih redkih slovenskih strokovnih knjig, »Menično pravo«, ki je razprodana v vdeh izdajah. Po kratkem službovanju v Črnomlju je prišel kot sodnik k novomeškemu Okrožnemu sodišču, kjer je več let vodil [preiskovalni oddelek. V svetovni vojni je služboval kot re-jcervni častnik v trdnjavskem pasu šibe-ioika, nato je bil pri Sarkotičevi armadi v iSarajevu šef personalnega oddelka in član trdnjav^kega sodišča. Kot stotnik se je ob prevratu takoj stavil na razpolago narodni vladi v Ljubljani in poverjena mu ;Je bila odgovorna služba v Bavarskem tivorcu ob času najhujšega navala frontni-Ikov, ki so ogražali tudi Ljubljano. Po nalogu narodne vlade je aretiral nekatere nevarne nemške in nemškutarske oblastni-fee, ki pa so bili pozneje vsi izpuščeni. Dočim je sam srečno prestal vojno, je vendar utrpel bridko izgubo, ki je dolgo ni inogel preboleti. V južnih Tlrolah je pa- del njegov najmlajši sin, praporščak Stanko. Po prevratu je g. Anton Kuder znova nastopil službo v Novem mestu in je bil povišan v deželnosodnega svetnika. Kot kazenski sodnik je že imel svoj sloves, izredno pa se je uveljavil tudi v civilnih zadevah, zlasti v trgovskem senatu. Od 1919. je poučeval na takratni novomeški trgovski šoli trgovsko in menično pravo. V pouku teh predmetov in matematiki je bil v Novem mestu nenadkriljiv. Vsi absolventi ga imajo še danes v neizbrisnem spominu. S sodniki ga je vezalo vzorno tovarištvo, največje simpatije pa si je pridobil tudi med prebivalstvom, ki ga ceni ne samo kot odličnega pravnika, marveč kot velikega občudovalca narave in moža širokega obzorja, velikega ljubitelja knjig. Nikdar ni klonil pre^ nikomer, vedno je enak domoljub in kremenit na-prednjaik, Ob upokojitvi je bil v priznanje častnih zaslug odlikovan z redom sv. Save 4. stopnje. Uglednemu gospodu želimo, da bi dolgo užival leta zaslužnega pokoja. Dekleta brez službe se zatekajo v smrt Ljubljana, 26. oktobra. Komaj pred dnevi smo poročali o nenavadnem poizkusu samomora, v katerem je iskala poslednjega zatočišča 20 letna brezposelna služkinja Angela C., nazadnje zaposlena pri neki družini na Sv. Petra cesti. Razparala si je bila trebuh, a še o pravem času so jo našli domači, da so jo dali z reševalnim avtom prepeljati na kirurški oddelek. Komaj pa so nesrečno mladenko izpustili iz bolnišnice — in zdaj je Angela ostala še brez streihe nad glavo — se je v obupu zatekla za Tivolski grad in vnovič poizkusila na enak način kakor prvič napraviti križ čez svoje življenje. Sprehajalci so jo našli s prerezanim trebuhom in reševalci so jo spet odpeljali na kirurški oddelek. Sirota bo morala najbrž še nekajkrat na podoben način demonstrirati proti življenju, preden se bo našla kakšna dobra družina, da dekletu, ki ne prosi ničesar drugega na svetu, kakor skromne zaposlitve, pomaga do kruha. Iz Hrenove ulice pa so včeraj prav tako prepeljali v bolnišnico neko brezposelno delavko, ki je ostala brez dela in brez doma, pa je v obupu segla po mišjem strupu. Kupujte domače blago! ..©"dtfT čisti Uutt msd zobmi In predre 8 svojo kali uničujočo ln antiseptično močjo tudi vnajbolj skrite kotičke in gube ustne dlpline. Odol ohrani zaradi tega zdrave zobe ln usta in ni samo najboljše sredstvo zoper infekcije vseh vrst, marveč prepreči tudi vrenja in gnitja v ustih ter odpravi neprijeten vonj iz ust. Odol osveži in poživi. Je oinjifHo Se bolj izpopolnjenega Odol«, flgar a.otlw*pti? jI nfinkl to izredno rri&ani. Bakt«riolo£H ta klinični poizkusi so znanstveno dokazali, d« Odol nniŠnje bakterije. Zgled žrtvovanja za domovino Junaku vojvodi Vuku je prestolnica Beograd, 26. oktobra. Včeraj je prestolnica lepo počastila spcmin legendarnega junaka iz naših osvobodilnih bojev vojvode Vuka — Voji-na Popoviča. »Jutro« je že poročalo, da je izšel Vojin Popovič kot pehotni podporočnik iz 32. letnika vojne akademije, ki je bil zaključen pred 35 leti, in da je ta letnik dal razen njega še mnogo najhrabrej-ših četnikov, ki so poznali samo eno geslo: Svoboda ali smrt! Izmed vseh pa je bil vojvoda Vuk najizrazitejši pobornik onih idej, ki jih je med jugoslovenskim rodom uveljavila kosovska religija. Ta religija je kakor materino mleko redila predvojne generacije, v vojvodi Vuku pa je našla največjega fanatika. Vojin Popovič se je rodil 26. novembra 1881 v Sjenici v Sandžaku, ki je takrat životaril in strašno trpel pod turškim jarmom. Popovičeva rodbina je dala zatiranemu narodu mnogo voditeljev, vzornikov In mučenikov. Ko je bil Vojin še majhen, je njegov oče Aleksa Popovič, skromen sedlarski obrtnik, pribežal s svojo družinico v Kragujevac. Tam je na kratko opisal pretresljivo tragedijo rodbine. Deda, ki je bil duhovnik so u?trelili, v ječi so ubili dva strica, sedlarja Alekso Popoviča pa so dolge mesece mučili v ječah, dokler si nI z vsem svojim premoženjem odkupil svobode. — Prišel sem med svobodne rojake, je dejal Aleksa Popovič, da bi moja deca dozorela v svobodi za maščevanje našega trpljenja — — — In strašen maščevalec je postal Vojin Popovič kot vojvoda Vuk. Iz vojne akademije je prišel kot podporočnik v Kragujevac to takoj, ko so bili položeni temelji četniškemu pokretu leta 1904, je bil med njegovimi prvimi borci, star komaj 23 let. Svojo mladost je daroval Južni Srbiji, ko je neke ma — Štirje primeri. Pa grem dalje preko tretje strani. Oko obstane: »Množice kropijo malega junaka Bartola . .« In še: »Vprašam Vas, ali sre-d 1 te širne naše domovine sploh ni nikogar ... v zemlji domači da truplo leži...?« Že vzvalovi v meni. B<">že moj, nekaj je treba ukreniti. Še je celih 6 ur časa. preden pokopljejo siroto-mučenika. In že brni zvonec. Pri pogrebnem zavodu je bilo hitro dogovorjeno. Do 11. naj prinesem 2.600 Din. Obljubila sem. da do skrajnih mei oo-izkusim, da zberem ta znesek. Že sem bila na cesti. Kam? H komu? Tja, kjer še nikoli nisem našla praznih rok. — Dal bom, gospa, zelo in srčno rad, a ne prvi. Že tako mi moji stanovski tovariši vedno očitajo, koliko razdajem. Pridite kasneje. Razumela sem. A kaj zdaj? Ura je že 8.30. V rokah pa navaden konceptni papir: Nabiralna pola za prevoz trupla nesrečnega junačka Ljubija Bartola v njegov rojstni kraj. Brez vsake legitimacije, brez vseh priporočil. Kje naj začnem? Treba je večjega zneska, ki bo zbodel v oči. Najprej jo zavijam v »Daj - Dam.« O, vi dobra gospa v črnini, ki ste verjeli mojim besedam, ne da bi me bili poznali, in ste mi dali, vsa razumevajoča in bodreča. Naj bo v vašem srcu »daj — dam« vedno v harmoničnem skladu. Kazalec ure neusmiljeno hiti — meni se zdi, da dirja. Pa spet dvoje zlatih materinskih src. — Oprostite, gospod doktor! In že imam 40 Din več, a še zmerom je komaj 220 Din. ura pa je že 9.15. — Za to pa dam, a žal več ne morem Skoro povsod enake besede. Moja pot gre iz hiše v hišo, iz lokala v lokal. Gospodinje so po opravkih, gospodje v uradih, trgovci pa so po navadi »odsotni.« Če naletim tu pa tam na kakšnega tihega družabnika, se na čudovito gladek način izgovori, da brez gospoda šefa ne sme nič ukreniti. Brrr, kako zazebe v bližini takega človeka. Kako zaživi po taki hladnosti topel, nasmejan sijaj iz lepih oči gospodične Anice, ki že da in še reče: — še ti boš dal, Miro. In že svaku brez nadaljnjega pero označi vsoto. Mili, nemi dečko, še nekaj takih ljudi, pa pojdeš snivat večni sen v svojo rojstno vasico. A prezgodaj sem hvalila dan, saj imam šele 500 Din, ura pa je že deset Pa spet 20 Din. Gospod samo želi, da se gospa legitimira. Bog se usmili, kriza rodi tudi priložnostne goljufe. Vizitka in sinova legitimacija me izmažeta pred sumniče-njem. V moji duši vre ena sama misel: »...v zemlji domači..Hitim. — Ivan, oprosti, da te kar na cesti nadlegujem. Spet sem si te izbrala za žrtev. — Rad, zelo rad. Koliko? Človek dobri, naj ti posli uspevajo. Po takih slučajih moje upanje preplavlja bregove. Ulice, tramvaj, stopnice — vse mi postaja v oviro Hitim. Nemo. kakor da je šlo nekaj izredno lepega in silnega za vedno od njih, polagajo nekateri svoj obo-lus, kolikor pač dopuščajo razmere. Moje nade rasto v nedogled. A že me čaka hladen poliv. — Magistrat naj da — čemu mi! Ti bedna dolina šentflorjanska. ali jih ni 26 v tvoji sredi, ki bi dali vsak po stoiku. da bi z njimi oprali sramoto brez- srčnosti? Kultura — kje si, srčna kultura? Pri frančiškanih bije II, r moji torbici rožlja 925 Din. Ljubi, mali deček, moje upanje, ki je podobno zdaj plimi, zdaj spet oseki, se predaja vedno večjemu strahu. Težko, da boš ležal doma. Preveč jih je, ki govore o krizi. Pa je ni! Veruj mi, ti večno nemo bitje, da je ni — pri tistih prav gotovo ne, kjer sem trkala zaman. Samo kriza srca vlada tam. In mrzli so kakor ribe. Otrok nimajo. Kako bi vedeli za pravo bol, gorje in skrb? A kljub vsemu tikam dalje. Še so, ki z vsem razumevanjem in sočutjem prilagajo. Koliko človek doživi v eni uri! V blazni naglici se odkrivajo značaji. Mučeniček, ti pa. ves v rože zasut, ki jih živo življenje ni usipalo nate, čakaš mirno m spokojno in tako vseeno ti je za to živo, pestro vrvenje okrog nas. tako vseeno, kje boš spal. Poldan! Hitim proti Ambroževemu trgu. V zvoniku sv. Petra žalostno pnzvania. Tebi v poslednji opoldanski pozdrav. Posle-vodeči gospod v pogrebnem zavodu želi imeti še izjave nesrečnih roditeljev, da pristanejo na prevoz. Najtežja vseh poti! Tvoja roditelja dobri junaček! Mati! Z njo nisem mogla govoriti. Bila je ena sama tiha solza. Ali nosijo vse matere ob najgloblji boli oni pečat trpljenja, ki ga je najvišja m najčistejša Mati skozi vse vekove in rodove zapustila ženam ob spoznavanju, da je vse minljiv<' A oče? Od trpljenja in strahu zmedene, od solz izsušene oči, v govorici drget Na moje vprašanje mi pravi: — Srčna vam hvala, a prosim, naj ostane v Ljubljani. Doma smo bratce in sestrico komaj potolažili. Tako bi se gorje iz-nova pričelo. Nihče nam ga več ne obudi... Zato je mali Ljubi v beli Ljubljani, ča-ščen kot svetnik, porom al v dom večnega miru. Oni gospe pa, la je vprašala v »Jutru«, ali ni nikogar: Lepa hvala! Njene besede so mi dale pobudo in omogočile, da sem v dobrih treh urah spoznala, da je naš človek v pretežni večini dober in plemenit. Malo, zelo malo je med njimi po najnovejši pariški modi načičkanih, že izžitih bonvivanov brez duše in srca. Dokler pa bodo perice rade prostovoljno žrtvovale enako vsoto kakor bogate gospe, toliko časa bo vsak košček lepe slovenske zemlje, pa naj bo še tako oddaljen od rojstnega doma — domača gruda Četudi premnogokrat prepojena s solzami ubogih mater, bo vendar ta naša lepa domovina obsijana z zlatim solncem čiste, bratske ljubezni, božana z vetrovi globokega sočustvovanja za bo! in trpljenje brata trpina. Domača, rahla, pomirjajoča naša slovenska zemlja Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še xa pol stoletja l (Ha$&veUuj gtoGove nagrobnimi tučicami v Geratnicnih lencGihl - 2 ,ZORA" %atca}? Nadomeščajo vse vrste voščenih sveč. — Ne kapljajo. Se ne razlivajo po spomenikih. — Počasi gore. — Gorijo po velikosti do 14 ur na prostem. Dobe se povsod. __Dobe se povsod. Domače vesti + Poverjenikom, članom in prijateljem VodnJkove družbe! OdbJr Vodnikove družbe obvešča: Letošnje knjige se prično odpošiljati po pošti in železnici, odnosno po avtobusih, dne 29. oktobra t. 1. Od tega dne dalje dobijo svoje njige tudi vsi ostali pjverjeniki in člani, ki so nam sporcčili, da dvignejo svoje letošnje knjige osebno v Ljubljani. Obenem p movno prosi družbeni odbor vse one gg. poverjenike (-ice), ki še do danes niso poslali svojih nabiralnih pol, da pobero še pri onih svojih članih, ki še dosedaj niso obnovili svoje članarine za leto 1936., in naj potem pošljejo nabiralne pole z nabrano članarino takoj Vodnikovi družbi. Ob tej priliki prosi družbin odbor tudi vse one lanske direktne člane, ki niso dosedaj še obnovili svoje članarine, da jo blagovolijo takoj nakazati po poštni položnici. * Konzul češkoslovaške republike v Ljubljani bo sprejemal na dan državnega praznika v sredo 28 oktobra prijatelje češkoslovaške republike ter češkoslovaške državljane od pol 12. do pol 14. ure. Erjavčeva cesta 21. * Diplomski izpit so na višji pedagoški šoli v Zagrebu položili tudi naslednji slušatelji: Marija Drnovšek, Gliha Dragotin, Grim Gabrijela. Kobiliea-Brenk Marija, s. Pavlačič Marija Jakobina, Tomaižiič Josip rn Prek Pavla. * Novi grobovi. V Brežicah je umrl g. Mijo Žagar, nadučitelj v pokoju. Njegovo smrt obžalujejo z vdovo go. Franjo štirje sinovi, hčerka in širok krog sorodstva. Pogreb uglednega vzgojitelja bo danes ob 16. — V Mostah je umrl g. Oton Videnšek, pekovski mojster, ustanovni član in zvest po-bornik Društva jugoslovenskih obrtnikov. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol 16. — V Šoštanju je sinoči umrl po daljšem bolehanju, šele 51. let star, g. Josip Ropan, pekovski mojster in posestnik. Svoj zadnji pokoj bo našel danes ob 16. na šmihelskem farnem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim družinam naše iskreno sožalje. * Devetdesetletnica prve banatske železnice. Zadnji dan tega meseca in 1. november sta za železniški promet du-navistke banovine dva važna datuma. Pred 90 leti je bil napravljen načrt za ustanovitev železnice od Oravice do Bašijaša, ki pripada zdaj Rumuniji. Ta železnioa je bila ustanovljena zaradi prevoza premoga po 10 letih pa je začela služiti tudi potniškemu prometu. IV) je najstarejša železnica v Banatu in po starosti druga v vsej državi. Starejša od nje je samo še proga št. Ilj—Celje, ki je bila izročena prometu 2. junija 1846. Ta proga pa je samo za 17 l"t mlajša od prve železniške proge na srvetu Liverpool—Manchester v Angliji, ki je bila zgrajena 15. septembra 1829. Povod za gradbo prve železniške proge v Banatu so dale rudarske oblasti, ki so začele leta 1875 izkoriščati banatske rudnike in je bila potrebna od Oravice dalje železniška zveza z Dunavom. Progo so pričeli graditi leta 1847. Dolga je 62 km, njene postaje pa so Oravice, Jama, Jaise-novo, Bela Crkva, Bašijaš. * Angleški turisti niso mogli priti v Zader. V šibenifc je prispelo 40 angleških turistov, članov uglednega londonskega kluba, ki je že večkrat priredil izlete na Jadran. Turisti so v Šibeniku prenočili, naslednje jutro, ko so si ogledali zanimivosti mesta in slapove Krke, pa so z avtomobili krenili proti Zadru. Turistično društvo v šibeniku se je že prej obrnilo na neki zadrtski hotel s prošnjo, naj angleškim gostom pripravi kosilo. Ko pa so okrog poldneva angleški turisti prispeli pred Zader, jih je sprejel med člani ob:čaj-ne obmejne straže tudi neki višji italijanski uradnik in, čeiprav so imeli vsi turisti pravilne potne liste, so njihove dokumente tako dolgo pregledovali, da so se Angleži naveličali čakanja in so se ob 2. popoldne podali spet nazaj v šibenik in tam obedovali. Potem so krenili proti Rabu, Crikvenici in Sušaku. * Italijanski parni k »Birmanija« in njegovo reševanje. Na malem otočku Mrgo-Iju je še vedno okrog 120 ljudi na delu, da bi iz tesnega objema pečin rešili ponesrečeni italijanski tovorni parnik >B r-manijo«. Tovore so, kakor smo že poročali, že prenesli, bo pa še precej napornega dela preden bodo poiminirali in odstranili vtse pečine, med katere se je ladja pri nesreči zarila. V soboto zvečer se je pri tem delu ponesrečil uslužbenec ne- * Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »FRANZ-JOSEFO-VO« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »FRANZ-JO*VFCVC>« grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro ob- nese. reg. 8. br. IMKtfB. kega transportnega društva, Mato Bilič, ki je po ladji pregledoval, če ni še Kaj estalo pri odnašanju tovorov. V mraku je padel skozi neko razpoklino 4 m globoko v skladišče in se hudo pcškodoval. Prvotno so škodo cenili na 5 milijonov dinarjev, zdaj pa je že gotovo, da bo znašala še eniirat toliko. Parnik »Birmanija* je bil zgrajen pred 6 leti in je bil eden najhitrejših tovornih parnikov na svetu. Vczil je s hitrostjo 18 milj na uro. Ves čas, odkar je v prometu, je parnik vozil v indijska pristanišča. Zadnjo vožjo je napravil pod vodstvom novega poveljnika kapeta-na Nobile in, kakor se govori, je zaradi njegove neoprezn^sti prišlo do nesreče. Ne mehanično čiščenje zob marveč biološko nego ust z %)orxj/nad radioaktivno, zobno kremo! V biološkem učinku tiči posebnost Qorxjmad ! Le °Pa" zujte ugodno izpremembo na Vašem zobnem mesu, ki je predpogoj zdravim in lepim zobem! Zdravo zobno meso mora biti čvrsto in imeti svetlo rožasto barvo. Vse to Vam da Qoromad radioaktivna zobna krema s svojimi blagimi žarki radija, ki masirajo zobno meso še cele štiri ure po čiščenju. To premore pri nas le Qoromoc/ Sezite po njem še danes! Zahtevajte pa izrecno: * Izseljenski teden prireja Zveza izseljenskih organizacij v Zagrebu tudi leto«. Vršil se bo od 29. t- m. do 5. novembra s primer nimj predavanji in se®tanki pn izseljenskih organizacijah in klubih ter pri drugih ustanovah v domovini in inozemstvu z namenom, da bi s« domovina spominjala izseljenih rojakov po širnem svetu in da bi izseljenci okrepili svoie zveze s staro domovino. Radijske postaje v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu in Splitu bodo oddajale primerna predavanja o izseljenskem vprašanju. Taka predavanja se bodo vršila tudi v šolskih zavodih in pod okriljem raznih organizacij. * Borba proti alkoholu. V dvorani Zdravniškega društva v Beogradu je v nedeljo zborovala velika leža treznosti. Poleg številnih delegatov iz vse države so zborovanju prisostvovali tudi zastopniki bolgarske lože treznosti, Zveza Sokola in Jugoslovenske unije za varstvo otrok. Tudi vojno ministrstvo je poslalo na skupščino svojega zastopnika. Predsednik velike lože treznosti dr. Popovič je v svojem govoru naglašal. da predstavlja alkoholizem v naši državi veliiko socialno zlo. Ko je loža uvedla zdravljenje alkoholikov, se je iz samega Zemuna javilo blizu 700 oseb, torej trije odstotki od vsega prebivalstva. Ce je povsod tako ka^or v Zemunu, potem pridejo v vsakem našem mestu na 100 prebivalcev trije hudi alkoholiki ali skupaj v vsej državi nad pol milijona alkoholikov, ki jih je treba ozdraviti. * Zveza zdravstvenih zadrug je imela v nedeljo v Beogradu v domu Rdečega križa svojo 15. redno letno skupščino. Iz poročil uprave je razvidno, da delujejo zdravstvene zadruge v naši državi z lepiimi uspehi in da so zelo koristne ljudstvu, ki se je oklen^o te panoge zadružnega življenja. Značilno je, da so glavni skupščini prisostvovali tudi odposlanci bolgarske zadružne zveze- Izvoljena je bila večinoma dosedanja uprava, katero vodijo zaslužni delavci na poprišču zadružništva iin socialne medicine dr. Pro haska, dr. Ivanič in dr. Šnaider. * Izgnan H Madžarske je bil obrtnik Peter Vukov.ič, doma iz subotiške okolje. Dolga leta je že s svojo rodbino živel v Budimpešti. te dni pa so ga poklicali na policijo ter mu S{x>ročiJi. da se mora v 24 urah odločbi ali sprejme madžarsko državljanstvo ali ne. Ker državljanstva ni sprejel, je moral v 24 urah zapustiti madžarsko področje. V tem kratkem roku seveda ni imel časa, da bi bil vnovčil svojo imovino ali v«aj izterjal zaslužke pri razniih odjemalcih. Brez vseh sredstev je prišel v Subotieo. Zanrimi-vo je tudi to- da so njegovega 11-letnega sina, ki hodi v ljudsko šo'o. vpisali brez očetove vednosti za madžarskega državljana. Vukovič, ki je bil prej pristojen v subo-tiški okolici, ima svoje sorodnike v Bosni in s0 mu morale oblasti pomagati, da je tja odpotoval. * Tovarna J0S. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo Iz Ljubljane u— Počastitev ravnatelja Frana Novaka. Ljubljansko stenografsko društvo je priredilo v nedeljo dopoldne v dvorani trgovske akademije svečano proslavo na čast nestorju slovenskih stenografov g. direktorju Franu Novaku, ki je pretekle dni, kakor smo že poročali praznoval v krogu svoje družine eil in zdrav svoj SO. rojstni dan. Svečžj/fe in lepo uspe'e proslave so se udeležili poleg jubilanta mnogi zastopniki ob'astev, kulturnih organizacij, mnogi njegovi prijatelji m častilci, v posebno velikem številu pa je prisostvovala slavnosti naša mladina, da s svo;o navzočnostjo dokaže, kako spoštuje moža. ki je s svojimi delom pripombgel, da lahko stopamo tudi mi Slovenca s stenografijo v isti vrsti z drugimi narodi. Svečanost je otvoril predsednik S'ov. stenografskega društva g. prof. BI. Svetelij, ki ie v prisrčn-lh besedah pozdravil številne go®te i-n iskreno čestital priljubljenemu simpatičnemu jubilantu v imenu v«eh slovenskih stenogra fov. Dijakinja trgovske šole gdč. An'ca Sta-novnikova je izročila lep šopek cvetja. Sledile so čestitke mariborskega krožka, odposlanca hrvatskega stenografskega dru štva. da.lie recitacije Gabelsbergovih pesmi v prevodu ki 60 jih podali 6 pravim zanosom gdč. Roza Dolganova, M. Kramarjeva in g. Dular, med tem ko je g. prof. Jernej Pavlin v jedrnatih besedah orisa! elavlien-čevo detov.onje in njegove neprecenljive zasluge za razscfc slovemak^ ertenografjja, j n— Obide litavske publicistke. Naše uredništvo je posetila ga Jone Novakas-Deveikyte, odlična litavska znansitvenica in publicistka. Ga Novakas se bavj zlasti z zgodovino litavskega prava in je nedavno bivala v študijske namene v PTagi. Je dobra poznavalka Češkoslovaške in govori gladko češki. V Jugoslaviji je obiskala Dubrovnik (ob priliki mednarodnega ženskega kongresa), Sarajevo in Zagreb, sedaj pa se mudi v Ljubljani, kjer jo že od prej vežejo stiki z rodbino pok ministra dr. Žerjava. Ga Novakas pripravlja za litavske časopise in dnevnjke serijo informativnih člankov o Jugoslaviji. k; je v njeni domovini popolnoma neznana. Kakor nam je izjavila, namerava prihodnje leto zopet obiskati našo domovino in v stiku z ljudstvom izpopolniti svoje poznanje za Litav-ko .tako svojevrstno zanimive Jugoslavije. Ugledno litavsko intelektua'ko pozdravljamo na naših tleh in želimo, da bi odnesla od nas kar najugodnejše vtiske! u— Nenadno je preminula sinoči v zavetišču na VidovdansK.1 cesti gospa Amalija Klandrova, vdova notarja in trafikan-tinja. Pokojnica je bila v Ljubljani splošno znana in priljubljena. Trafiko je imela v Kolodvorski ulici m si je znala z ljubeznivim nastopom pridobiti širok krog odjemalcev. Po smrti moža notarja, ki ga je izgubila v vojni, se je prizadevala z vso prisojeno ji podjetnostjo, da si pribori zadovoljiv obstanek Prav po njeni zaslugi je Ljubljana dobila cele serije lepih razglednic- V združenju trafikantov je zvesto sodelovala. Sovražnika pač ni imela nobenega in gotovo vsi znanci obžalujejo njeno nenadno smrt. Pogreb blage pokoj-nice bo jutri ob 16.30 izpred mrtvašnice na Vidovdanski ces>ti Naj ji bo lahek počitek po truda in skrbi polnem življenju! Žalujočim naše iskreno sožalje! u_ Proslava češkoslovaškega praznika v gledališču. Češka Obec. Čehoslovaška liga in Zveza vojnih dobrovoljcev pozivajo svoje Stane, da se udeleže slavnostne predstave v proslavo čehoslovaškega praznika v torek 27. t. m. zvečer ob 20. uri v dramskem gledališču. Vprizori se ta večer češka drama »Konjeniška patrola«, ki prikazuje borbo čehoslovaških legionarjev na povratfku v svobodno domovino. Dvignite vstopnice že pri dnevni blagajni y operi. OD 6. t. m. ZNIŽANE CENE ! Vesela ui sveža kot kipeče življenje, je deca, hranjena z Ovomaltine. Ovomaltine za predjužnek ali malico omogoča, da se lahko premagajo napori telesnega in duševngea razvoja, ter je prava blagodat za Vaše dete. Varujte se, če Vam kdo reče, da je gotov izdelek isto kot Ovomaltine. Ovomaltine je naravna koncentrirana krepilna hrana, ki je pripravljena po posebnem znanstvenem izključno našem postopku samo iz naj-žlahtnejših sestavin, ki se nahajajo v svežem mleku, svežih jajcih in sladu, dočim so vse nepotrebne sestavine izločene. Kakao je pridejan samo zaradi boljše arome. Samo z Ovomaltino se dosegajo Ovomaltinski uspehi! Zavojčki: ljudski Din 6.50; mali Din 10.50; srednji Din 24.—; veliki Din 43.—; stekleni Din 47.; rodbinski Din 76. mTrra u— Starešinska organizacija »Preporoda« smatra za svojo častno dolžnost, da se najlepše zahvali vsem dobrotnikom Ln prijateljem, ki so prispevali za nagrobnik pok. preporodovskemu kladivarju tov. dr. Janžetu Novaku. Nagrobnik je že postavljen in je bil 18- t. m. v Notranjih goricah s pre-itetno spominsko svečanostjo izročen v varstvo svojcem. Ker nabiralna akcija za nagrobnik še ni zaključena, pričakuje S.O-P., da se bodo odzval njenemu vabilu s prispevki tudi vsi oni prijatelji Janžetovj in častilci spomina pokojnih Preporodovcev, kii tega dosedaj kakorkoli niso utegnili. — — Preporodovci bodo tudi letos skušali poskrbetti za zapuščene iin pozabljene grobove nekaterih naših velikih mož, ki počivajo pri Sv. Krištofu in Sv. Križu rn se j.ih običajno spemmi le Preporod, ki nalogo, katero si je sam zastavil, že vsa zadnja leta po svojih najboljših močeh izvaja z vsem spoštovanjem, ki ga naši pozabljeni duhovni velikana zaslužijo V kolikor pa S.O.P- sama- ne zmore vseh gmoftnih bremen za to delo, se je kakor doslej tudi letos obrnil« na m&stno načelstvo in tudi bansko upravo za primerno podporo in pričakuje že v kratkem povoljnega razumevanja. ZVOČNI KINO SOKOI-SK1 DOM v Šiški, telefon 33-87 V torek, sredo ln četrtek ob 8. nri predvajamo senzacijonalni film Večno mlada po Ck>chranovi opereti: Evergreen. V soboto: Smaragdna ogrlica VIKTOR DE KOWA- Velikodušen dar. Sarabon Andrej, veletrgovec v Ljubljani, je izročil predsedniku ljubljanske mestne občine 3-000 Din kot odkupnino za socialni davek od uslužbencev in stanovanjskih prostorov. Ta širokogrudnost ob pravem času in na pravem mestu pač zasluži vse priznanje in — posnemanje. u— Za Bartoiovo družino je vloženih pri blagajni »Jutra« še od neznanega dobrotnika po upravi »Slovenskega Naroda« 50 Din, in od g. K. M. iz Ljubljane 40 Din. u— Ponovitev Lisztovega oratorija »Kfi-stus« bo v ponedeljek, 2. novembra na Vernih duš dan ob 20- v velik5 Filhartmc-nični dvorani. Deta, M je napisano na i Vsak večer je bolj hladno! Tkanine za plašč in toplo obleko ai preskrbite , Mannfaktnra" k. re za galanterijsko trgovino. Za ta namen je bilo treba odstraniti stropno konstrukcijo, novi lokali, kj bodo tako na«1ali, pa bodo visoki štiri in pol metra. Zanimivo ie zlasti, da je bila tisto noč. ko je bil potres, vsa stavba na koleh in podprta v višini 9 metrov s podpornimi stebri, ®aj je obstaiala nevarnost, da ee vsa stavba ob količkaj močnejšem sunku lahko poruši. Dela vodi arh. Hugo Schel, kd bo v«o stavbo prenovil, pritličje hiše pa bo zgradil iz umetnega kamna. u— Društv« »Tabor«. Drevi ob 8. pevska vaja- Pridite vsi- Odbor. u— Prednjaški zbor Ljubljanskega Sokola ponovno naznanja, da se vpisovanje v vse oddelke zaključi 31. t. m. in ne 2L, kakor je bilo po tiskovni pomoiti objavljeno v sobotni številki. u— Tečaj ruskega jezika. Ruska Maric« je podaljšala vpisovanje v tečaj ruskega jezika za Slovence- Informacije: Ljudska šola na Cojsovi cesti v torek, četrtek in petek od 18-30 do 30.30. Iz Maribora a— Jugoslovensko-češkoslovaška liga in češki klub v Mariboru priredita v sredo, 38. t. m. ob 20. v spodnji dvorani hotela »Orel« slavnostno akademijo v počastitev češkoslovaškega narodnega praznika. Vsi prijatelji češkoslovaško-j ugos lo v en sk e vzajemnosti so vljudno vabljeni. a— Odkritje nagrobnega spomenika zdravnika — dobrotnika. V nedeljo popoldne so mariborski železničarji odkrili na-grobni spomenik pok. dr. V. Draschu. ki je bil njihov uradni zdravnik in ki je šel zlasti siromašnejšim slojem izredno na roko. Pri odkritju je sodelovalo železničareko pevsko društvo »Drava« pod vodstvom zborovodje g. A. Horvata in Schonherjeva godba. Tople besede priznanja in hvaležnosti železničarjev je spregovoril strojevodja g. Natek Jože. S to skromno oddolžitvijo so počastili naši železničarji spomin na svojega zdravnika-dobrotnika. a— Zaradi slabega stanja cest ob meji bo mariborski gospodarski krogi naslovili na zbornico aa TOI v Ljubljani spomenico, nar menjeno beograjskim merodajnim krogom, v kateri se zavzemajo za ustanovitev popolnoma avtonomnih cestnih fondov, v katere naj se stekajo eventuelni dohodki a člena 6 in 7 t izjemo pristojbin za iztovorjenje in natovorjenje vagonov ter mostarin, katera nova bremena naj so kot nemogoča ne uvedejo. Takojšnja ustanovitev banovinskiih cestnih fondov je neobholna potreba, da se že enkrat izvede nujna in temeljita poprava naših cest dočim centralni cestni fond nikakor nI potreben. Sele potem je lahko pričakovati večjega razmaha tujskega prometa. ki tvori za naše prebivalstvo važen vir a_ Kulturne novice. V mariborskem gledališča bo prva prihodnja dramska premiera Shakespearova »Ukročena trmoglavka«. Je to znana komedija, polna duhovitosti, zapletljajev in situacijske komike. Režijo vodi režiser J. Kovič. sodeluje pa ma-lodane ves ansambl. — Odlični ljubljanski režiser in igralec Milan Skrbinšek, ki je svojčas deloval nekaj časa tudi v mariborskem gledališču, proslavi petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja ter bo v to svrho gostoval v kratkem v mariborskem gledališčii. — V Ljudski univerzi bo v petek 30. t m. mtereeantno filmsko predavanje o nordijskih deželaih. a— Prodaja sadik in drevesc. Mestno poglavarstvo opozarja prodazaloe okrasnega grmičevja in drevesc, da smejo v smislu predpisov dajati v promet sadne in druge sadike, drevesno grmičevje in drevesca sa--mo tisti razsadniki, ki so vzgojili te rastline v lastni drevesnici, vrtu ali rastlinjaku in ki imajo zdravstveno potrdilo pristojne kmetijske poskusne kontrolne postaje, da v razsadmku n iokužbe po San Josejevem kaporju. Preprodaja sadik na trgu je dovoljena le pod pogojem, da je opremljena vsaka cianizirana sadika s predpisano banov insko zalivko. vsaka desinsekcirana sadika pa z zalivko lastnika razsadnika, kakor tudi 6e so žile sadike dovolj zavaro- j vane. da se ne posuše. Krošnjarjenje in pro- j daja sadik po sejmih je strogo prepovedi no. Prot: kršiteljem tega razglasa »e bo postopalo po določililh zakona o zatiranju bo- J a— Mrtvec v potoku. V fracnakem potoku bo našli včeraj mrtvega viničarja ix Frama, Alojzija Škorjanca. Oblasitva poizvedujejo, ali je vzrok njegove smrti nesreča ali zločin-dohodkov. a— Rotovške novice. 6. novembra bo seja mestnega sveta, na kateri 6e bodo obravnavali važni tekoči posli. a— Kaj je s posebnim kemičnim laboratorijem prj glavni carinarnici v Mariboru? Kakor smo poročali, je mariborsko združenje trgovcev poslalo zbornici za TOI spomenico, v kateri se je zavzelo za to, da dobi glavna carinarnica v Mariboru poseben tehnični laboratorij. Zbornica je o tej upravičeni zahtevi mariborskih gospodarskih krogov obvestila generalno direkcijo državnih železnic v B?ogradu, ki pa ji je odgovorila, da glede na proračunske dispozicije tej zahtevi zaenkrat ni mogoče ustreči. Memmsm Foiiednjii! Ne zamudite! KONJ ETI PRIEDL CZEPA, H. MOSER, L. SLEZAK in R. ROMANOVSKT DANES PO SLEDNJIČ! SHIRLEY TEMPL.EJ ZLATI KODKČKI MARTA EGGERTH poj« dan« »^oftl^iaj«! ČAROBNI ZVOKI P»ed»tn.ve ob 16., iB-» » 31-16 (TAjvdJbhiA*. 0&: 16.19." in 2V*ju*1 a_ Ker je razpela val ponarejen denar. Pred malim kazenskim senatom manbor-skega okrožnega sodišča se je včeraj zagovarjal 24 letni delavec Anton Cafuta is Spodnje Korene, ker je 26. julija v Sv. Martinu pri Vurbergu skušal spraviti v promet ponarejene 20 dinarske kovance. »Podkupiti« je hotel tudi orožnfke ter jim je ponujal 30 dinarjev, če ga ne prijavijo. Toda vse ni nič pomagalo, moral je pred sodišče, kjer so ga včeraj obsodili na 7 mesecev tn 15 dni strogega zapora, na plačilo 500 dinarjev ki na izgubo častnih državljanskih pravic. a_ Drag krok. Neki zasebnik ix Studencev se je seznanil v neki studenški gostilni s tremi mlajšimi moškimi, s katerimi je vso noč popival. Pri mizi je zaspal. & ko se je prebudil, je opazil, da mu je izginilo iz listnice 4000 Din. Orožniki so sumljivo trojko zaprli ter izročili sodišču. a— Požar v Dolgošah in na Pobrežju. V torek ponoči je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Silvestra Kalčiča v Dolgošah, ki trpi škodo 30.000 Din. Gasilci i* Dolgoš, Pobrežja. Device Marije v Brezju in Sv. Miklavža po preprečili večjo nevarnost. Čim so se pobreški gasilci vrnili domov, pa so že morali odbrzeti v Stanko Vrazovo ulico 11 na Pobrežju. kjer je gorelo pri posestniku Simona Hrastniku. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Hrastnik trpi 15.000 Din škode. Pri gašenju eo pomaga« tudi mariborski gasilo,L a— Posestna izpremernba. Hišo Koseeke-ga ulica št. R je kupil za 130.800 Din davčni kontrolor Mijo Fajt. Iz Celja kreni in ftkorfljirerarc bJtanrih Kaetlia. Celovški šahisti »o igrali v Celja. Celjski šahovski klub je odigral v soboto zvečer v virtni dvorani hotela >Evrope« drugo mednarodno šahovsko tekmo Celovec: Celje. Goste iz Celovca. 20 po številu ki so prispeli ob 19. v Celje, je pozdravil v imenu mestne občine podžupan g. Stermecki. Za pozdrav ee je zahvalil celovški mestni svetnik g- prof. ing. PoPPerL Po skupni ve-Čerii se je pričela ob 20. tekma na 10 deskah pod spretnim vodstvom g. ing. Marjanovima. Tekma &e je končala v razmerju 5:5. Izmed Celjanov so dosegli Cijan, Modic, Peterman in šmigovc po 1 točko ter Furlani iu Ko"-mu-r po pol točke, izmed Celovca nov pa Eisend-le, NValther, Schellander in Trapp po 1 točko ter Popotnik in Keber po pol točke. »Deutscher Schachverband« v Celovcu, ki ga je bil Celjski šahovski klub letos v juniju v Celovcu premagal v razmerju 7%^/t. ee je na drugo Srečanje temeljito pripravil in je postavil močnejše moštvo nego pri prvi tekma, »Kibici«, ki so napolnili dvorano do zadniega kotička, so do 2. zjutraj vztrajno sledili zanimivi borba. V nedeljo so si gostje ogledali mesto in napravili izlet na Stari grad. Po skupnem kosilu je »pregovoril mestni Svetnik prof. Popperl v slovenščini nekaj prisrčnih besed v slovo. Ob 16. so gostje z lepimi spomini in vt^si zapustili Celje- e— Nesreča in napad. Ko ie 8-letni sin pisnionoše Alojz Zaje iz Braslovč pasel v nedeljo živino, ga je konj brcnil v glavo in mu zdrobil lobanio. Smrtno nevarno poškodovanega dečka so prepeliali v celjsko bolnišnico. _ V Belem potoku pri Šmarju je nekdo napadel 43*1 etnega sina posestnike Ivana Rora iz Belega potoka, ga vrgel trikrat na tla ter ga poškodoval po g'avi in nogah. Tudi Ror 6e zdravi v bolnišnici. e— Za večerno šolo Društva absolventov trgovskih šol vlada letos izredno zanimanje. Doklej so bili otvorjeni štirje tečaji nemškega in francoskega jezika, h katerim »e je prijavilo skupaj nad 80 interesentov. Z novembrom ee bodo pričeli še tečaji nemške konverzacije, italijanskega iu angleškega jezika ter modernega kartotečnega knjigovodstva- Oni, ki nameravajo obiskovati katerega izmed teh teča pa se še niso priglasili, naj to store cij sobote 31. t. m. pri g. šemrovu v pisarn- dr. Ogrizka. Zlasti so vabljeni brezposelni in nepremožni absolventi trgovskih šol, ki eo učnine oproščeni. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Noč v Monte Cariu« z LiUajlO Hai-veg ^ t vodni tednik, e— Umrla je včeraj zjutraj v eretu 17 let Dragica V1 duhova, hčerka polkovnika g-Otona Vidriha v Vranju in vnukinja ge. Re-bekove v Celiju, vdove do znanem obrtniškem organizatorju in nacionalnem delavcu g. Ivaiu Rebeku. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Po-kojnici bodi ohranjem lep spomin, težko prizadetim evoicem naše iskreno sožalje! e— Del plena iz petrovške cerkve so našli v Levcu. Kakor znano, so doslej neznani storilci vlomili v noči od 27. na 28. septembra v romarsko cerkev v Petrovčah ter odnesli srebrn in pozlačen kelih, srebrno in pozlačeno monštranco, staro žensko zapestno uro , dva talarja in majhen, r.jav usnjat kovčeg, iz cerkvenega nabiralnika pa nekaj drobiža. Železno orodje za vJom sto ukradli očitno v bližnji kovačnici Ervi-na Koširja. Neki hlapec iz Levca, ki je v jutru po vlomu opazil na nekem kozolcu v Levcu neznanega, hrvatsko govorečega moškega, ki je imel pod pazduho zavoj, je našel sedaj na tem kozolcu v koruzni slami spodnji del monštrance s podlogo, ro-bovje ukradenih talarjev in železno pilo ter »Jutarnji list« z dne 27. septembra t. 1. Opis omenjenega, neznanega moškega se vjema z opisom nekega krošnjarja z ma-nufakturnim blagom, ki je 2. t. m. v preiskovalnem zaporu v Celju obiskal svojega brata „ _ . KINO METROPOL, CELJE. Danes ob 18.15 in 20.30 »NOČ NA DONAVI« in najnovejši Foxov tednik. Iz Velenja v__ Samomor ali nesreča? Ko so v petek zjutraj šli šolarji čes most-iček preko Pake pri Skazovem mUnu, eo v svojo sroz.no opaziti v oddaljenosti nekaj korakov mošiko truplo, plavajoče na površini vode. 0 tej nandbi ie biio takoj obveščeno orožmištvo in ostale oblasti. Nemudno &e je sestala ko- misija ki je krenila na licu mesta. Pri pregledu trupla ni ugotovila nobenih znakov nasilja, kar da sklepati na samomor ali nesrečo. Utopljenec je Tratnik Jože, doma iz Laz pri St. Ilju. etar 63 teta. Truplo so pokopali v Skalah. t— Nožni požar. Na ie nepoja®nem način je nastal v nedeljo zjutraj Dožar v poslopju blizu postajališča Pake, ki ie last Antona Ireiča. Zgorel je ves objekt, ki pa je bil na srečo nenaseljen, škoda ie delno krita z zavarovahflmo. t— Uspel pevski koncert. Izredno lep večer je vsem ljubiteljem lepe pesmi nudil pevski odsek, sokolskega društva, ki je v soboto priredil svoj tretji na&top v dvorani hotela Rak. Priljubljeni pevci, deset po številu, so nastopili z obširnim programom. Koncert je bil posvečan koroškemu fantu-pevcu, Miheju Habihu, ki ie za domačo pesem žrtvoval mlado življenje. Zato je bil drugi del koncerta sestavljen iz samih koroških narodnih pesmi. Ze v odmoru, se je br. Kramar z lepim kratkim nagovorom na zbrane spomnil narodne žrtve iz neodreše-ne domovine. Občestvo je napolnilo dvo rano do kraja. Vse točke so bile izvedene popolno in dovršeno in občinstvo jih je hvaležno kvitiralo z aplavzom in so morali pevoi nekaj took ponavljati. Za ta uspeh gre predvsem vsa hvala mlademu hi nadarjenemu pevovodji br. Prelovcu, ki kljub neštetem zaprekam optimistično in z ljubeznijo vodi zbor k vedno večjim uspehom. Po uspelem koncertu ee je razvil prisrčen družabni večer, združen s poslovilnim večerom večletnega društvenega blagajnika br. Bela, ki odhaia na novo službeno mesto v Semi-zovac pri Sarajevu. Za vse njegovo požrtvovalno, vestno in nesebično de'o se mu je zahvalil društveni starosta br. Kurnik Tome 1 in mu želel obilo sreče v novem kraju. odaritvo Trgsmiisko-politična zaostritev med češkoslovaško in Francijo 2e nekaj mesecev se odlagajo trgovinska pogajanja med češkoslovaško in Francijo. Med obema državama je prišio do trgovinsko-politične napetosti, zato pripisujejo velik pomen pogajanjem, ki se bodo končno pričela te clni v Parizu. Pri teh pogajanjih hoče češkoslovaška spraviti na dnevni red celotno trgovinsko politično razmerje češkoslovaške do Francije. Kakor poiočajo češkoslovaški listi, se je češkoslovaška doslej izogibala represalijam m je prinašala težke žrtve z oziiom na dobre politične odnošaje. V čistem plačilnem prometu ima češkoslovaška s Francijo deficit letnih 300 milijonov Kč, vrhu tega pa je še trgovinski promet pasiven za Češkoslovaško in je ta pasivnost v prvih treh četrtletjih znašala 100 milijonov Kč ter bo do konca leta prekoračila 150 milijonov. Skupaj bo znašala torej pasivnost celotne plačilno bilance skoraj p°t milijarde Kč. češkoslovaška delegacija, ki je odpotovala v Pariz, je dobila nalogo, da z vsemi sredstvi doseže izravnavo med izvozom in uvozom in bo v skrajnem primeru uvedla prisilni kliring. »češke Slovo« razpravlja o nerazveselji-vem razvoju gospodarskih odnošajev s Francijo in prihaja do zaključka, da je sedanje stanje nevzdržno. Fraheija priznava češkoslovaški tako nizke kontingente, da ni mogoče doseči ravnovesja med uvozom in izvozom, če se prištejejo plačila za divi-dende, obresti, za tujski promet, za patentne pristojbine itd., tedaj mora češkoslovaška v plačilnem prometu s Francijo doplačati v devizah skoro pol milijarde, medtem ko na drugi strani ne najde niti najmanjšega razumevanja glede zahtev po izravnavi. Francija se povsod, kjer ima v trgovinskem prometu deficite, prizadeva doseči izravnavo. Ne kaže pa nikake dobre volje, če hoče češkoslovaška enako postopati, niti z ozirom na okolnost, da gre za deželo ki je zaveznica Francije m steber mednarodne politike. Po devalvaciji franka je Francija ukinila za 107 uvoznih predmetov kontingente, od teh kontingentov pa se le eden tiče češkoslovaške. Stalno zavlačevanje pogajanj vzbuja v češkoslovaški vtisk, kakor da ni to zavlačevanje brez namere, češkoslovaška ne zahteva od Francije nobenih posebnih ugodnosti, Francija pa tudi ne sme zahtevati žrtev 500 milijonskega deficita. Gospodarsko razmerje Francije mora postati prav tako jasno, kakor je politično. Gornje izvajanje uglednega češkega lista kaže, da je češkoslovaška v enakem položaju, kakor naša država, ki od Francije prav tako ni dobila navzlic zavezništvu nikakih ugodnosti. Tudi naša plačilna bilanca nasproti češkoslovaški je samo glede finančnih plačil pasivna na leto za četrt milijarde dinarjev; poleg tega pa imamo še visoko pasivnost trgovinske bilance. Franciji moramo plačevati obresti za dolgove, znatne zneske dividend (samo pri družbi borskih rudnikov skoro 100 milijonov). Pri tem pa Francija ne uvaža naših proizvodov niti za polovico vrednosti našega uvoza francoskega blaga. To najtežje občuti naša lesna trgovina, ki ima v Franciji zelo nizko odmerjene kontingente, dočim daje Francija Avstriji poleg visokih kontingentov še carinsko preferenco. Kakor se zdi, je v zadnjem času Francija za naše zahteve postala dostopnejša in je pričakovati, da bomo pri bližnjih pogajanjih dosegli boljše rezultate. Pri teh pogajanjih pa se moramo postaviti na stališče, da moramo imeti s Francijo aktivno trgovinsko bilanco, če hoče Francija, da ji plačujemo znatne obresti in dividende francoskih družb. Industrija zahteva ukinjen]e prisilnega tečaja za devize Centrala industrijskih tecnporaeij je glede na tozadevno razpravo na blejski konferenci industrijcev (23. avgusta) predložila predsedniku ministrskega sveta in posameznim ministrom spomenico glede pospeševanja industrijskega izvoza. Ta spomenica pravi, da druge države v obilni meri pospešujejo izvozno industrijo z raznimi sistemi izvoznih premij, kar ima za posledico, da se mora naša industrija na inozemskih tržiščih boriti s premočno konkurenco. Druge države nudijo že dalj časa blago, ki ga izvažamo tudi mi, po znatno nižjih cenah. Države, ki dajejo premije na izvoz industrijskih izdelkov, zastopajo stališče, da so strog' i za državo manjši, če plača te premije in s tem omogoči zaposlenje delavstva, kakor pa če brezposelnim delavcem plačuje brezposelno p:dporo. Zato velja povsod pri dajanju izvoznih premij načelo, da se te premije odmerijo v razmerju z višino delavskih mezd, ki so zapopadene v posameznem izvoznem predmetu. Izvozne premije je nedavno uvedla tudi Rumunija, ki je predpisala uvozno takso za fonpviw Ljubljana. Amsterdam 2337.65 —2352.25, Berlin 1740.53—1754.41, Bruselj 729.95— 735.02, Curih 996.45—1003.52, London 211.66—213.2, Newyork 4304.76—4341.07, Pariz 201.57—203, Praga 153.44—154.54, Trst 227-70—230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 20.2350, London 21.27, Newyor- 435.125, Bruselj 73.2750, Milan 22.95, Amsterdam 234.50, Berlin 174.75, Dunaj 75, Stockholm 109.6750, Oslo 106.90. Kobenhavn 94.95, Praga 15.40, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75; Atene „ 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna škoda 369—370. 4% agrarne 48 den., 6®/• begluške 68—69, 7% invest. 83 den., 7«/« Blair 76—76.25; delnice :*PAB 190—195, Trbovelj sf,a 185—190, Dubrovačka 201 den, še-čerana Osijek 135—160. Beograd. Vojna š^oda 370—371 (3701, za dec. 369—370.50, 4V« agrarne 48.25—49 6% begluške 68 -68.50 (68.45), 7®/o Invest. 85 den., 7°/» Blair 75-50—75.75 (75.50—75.75), 8*V(. Blair 84.50—85 25 (85—85.25), Narodna banka 6970—7000, PAB 191—192 (191—193). tfiagovifH tržišča ŽITO + Chicago. 26. oktobra. Začetni tečaji; pšenica; za dec. 115, za maj 113.625, za ju-Mj 99.375; koruza; za dec. 94, za maj 90.27. -I- Winnipeg, 26. oktobra. Zafetni tečaji: pšenica; za okt. 109 50, za dec. 107.626, za maj 108-25- + Novosadska blagovna borza (26. t. m-) Tendenca omahujoča. Pšenica (78 kg): baška in banatska 153 — 156; sremska in slavonska 154 — 156; baška ladja Tisa ali Begej 161 — 163; sremska ladja Sava 159 — 161. Rž: baška 123 — 127.50. Ječtnen: baški in sremski. 64 kg 102 — 105; jari. 68 kg 122.50 — 125. Oves: baški, sremski in slavonski 95 — 97.50. Koruza: baška in sremska 101 — 103: banatska 99 - 101. Moka: baška in banatska 24^ _ 250; »2« 220 — 230; »5« 200 — 210: »6« 180 — 190; »7« 142.50 — 152.50; »8« 105 — 110. Otrobi: baški. sremski in bana tski 79 — 86- Fižol: baški beli brez vreč 167.50 — 170; z vrečami 180 — 185. Proslava v drami V proslavo narodnega praznika bratske češkoslovaške republike vprizori drevi ob 20. v drami uprava Narodnega gledališča slavnostno predstavo »Konjeniška patrola«, odlično delo modernega češkega dramatika Františka Langerja. ki je bilo na vseh svetovnih odrih deležno največjega priznanja. Legionarska drama »Konjeniška patrola« predstavlja v svoji snovi drobec velike epopeje, ki so jo doživeli in bojevali češkoslovaški dobrovoljci na umiku čez Sibirijo. Po vsebini pa je himna junaškemu tovarištvu. ki je nastalo v posebnem položaju te majhne v ogromni tuji zemlji izgubljene armade. Toda to tovariško junaštvo je osrednje gibalo dogodkov saimo na videz, kajti vsa njegova moč in veličina izvirata nazadnje vendarle iz patriotizma, ki v drami izpregovori prav za prav samo enkrat, a izpregovori odločilno, čudovito in tako. da razlije luč mogočnega heroizma na vse te dogodke in dejanja, ki bi brez domovinske ljubezni morala veljati skoraj za brezumna. Samo dejanje igre »Konjeniška patrola« je na videz sicer nekoliko monotono genialni Fiantišek Langer pa je zelo 6pretno vpletel vanj mnoge zanimive medigre, tako da gledalec spremlja vsa dejanja z napeto pozornostjo. Junaštvo in tovarištvo sta obveljala in ustvarila prizore strahotne tragike, prave človeške bolečine. Možje, ki so se tu borili zoper sovražnika in zopet malodušnost v svojih srcih, so umrli čisti in neomadeževa-ni. Eden izmed njih pa se je prav tako vrnil čiet v življenje. V&e te priproste in naravne ljudi je v teh prizorih obdal plemenit sijaj bolečine, ki so si ga pridobili v skrbi, da ne bi česa prizadejali svojem domu. In sijaj, ki obdaja te mučeniške in junaške postave se vrača k svojemu izvoru, k tej veliki skrbi, pada nazaj v domovino, ki jim je bila poslednja misel. izvor moči in vsega lepega, kar se je dvienflo h njih v smrtnem boju. t „Seca" otvorila svojo 17« sezono Ljubljana, 26. oktobra. Društvo »Soča« Matica v Ljubljani, popularna ljudska univerza, ki si je v teku 16 let pridobila mnogo prijateljev in poslušalcev na redniih sobotnih predavanjih, bo otvorila v soboto ob pol 21. tiri v steklenem salonu »Zvezde« 17. predavateljsko sezono. Ta večer nastopi naš priznani, odlični predavatelj docent g. dr. Stoian Bajlč « temo: »Borba zoper brezposelnost«. Gospod predavatelj namerava orisati napore držav in narodov v borbi »oper brezposelnost to podobna socialna zla naše dobe. Povesi nost gospodarskega to aodilnegi Rvljenja s političnim stanjem ustvarja v državah posebne naloge *a tiste, ki jih hočejo reševati. Vsi ti napori morajo vsakega zanimati Zato vabimo vse Sočane to naše prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo tega zelo zanimivega m aktuelnega predavanja. Nihče naj ne zamudi lepe prilike. Vstop je vsakomur svoboden. Predavateljski odsek pod vodstvom g. Josipa Sfiligoja se je letos potrudil, da pridobi poleg raznih dosedanjih predavateljev tudi nekatere nove gospode in da bodo predavanja obravnavala čim različnejše, čim aktualnejše prddeme. Tako so med novimi predavatelji dr. Bori« Furlan. odvetnik dr. Vlado Knaflič. nad svetnik inž. Janko Mačkovšek. univ. prof. dr. Aleksander Maklecov, tajnik JS Viktor Pirnat, glasbenik Zorko Prelovec, gospa Marija Sku-šek—Kondo in dragi. Od dosedanjih predavateljev pa to med drugimi zagotovili svoja predavanja prof. Ivan Dolenec, prof. dr. Lavo Cermelj. primarij dr. Franta Mis. prof. dr. Vinko Šarabon. dr. Branko Ver-čon. Kakor smo poročali, se bodo vsa predavanja v novi sezoni vršila v steklenem salonu »Zvezde«, ki bo vselej dobro kurjen, obenem pa je zagotovljena solidna postrežba. Tako je pričakovati, da bo družina »Soče« po rednih sobotnih predavanjih v novi sezoni Se bolj čvrsto povezana, kakoT je že itak bila doslej. SOKOL Sokolsko dlruštvo Jesenice priredi jutri, na narodni praznik Češkoslovaške 28- t. m. ob 20. v svojem domu predavanje: Češkoslovaška. Predaval bo predavatelj ZKD g-Bučar Vekoslav. Sokolsko društvo Škofja Loka priredi jutri, na narodni praznik Češko silo vaške 2S. t m ob pol 21. v svojem domu predavanje: »Zlata Praga — slovanska Meka« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g-ing. Rus Jože. Šport Kolesarske dirke Železničarja SK Železničar v Mariboru priredi dne 8. novembra na progi Maribor-Pohorski dom-M ari bor (35 km) medklubske kolesarske dirke. Start bo v Mariboru na Tržaški cesti pri igrišču SK Železničarja ob 10. obratna točka na križišču cest Mariborska ko-ča-Pohorski dom, cilj pa zopet na Tržaški cesti pri igrišču. Dirka velja istočasno tudi za klubsko prvenstvo prireditelja. Nagrade prejmejo: I. darilo, II. darilo, III, IV. in V. kolajne. Klubski prvak prejme še posebno kolajno. Startarina Din. 5.— za osebo. Splošna določila: Vozi se na lastno odgovornost po policijskem cestnem redu ter po pravilniku KSKJ. Kolesa morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. Startati smejo samo dirkači ki so člani v savezu včlanjenih klubov ter pravilno verificirani Event. proteste je vložiti najkasneje 15 minut po zaključeni dirki z vložkom Din 20.—, ki se v primeru pozitivne rešitve vrne. Razdelitev nagrad takoj po končani dirki. Prireditelj si pridrži pravico v primeru slabega vremena preložiti diiko na prihodnjo nedeljo 15. novembra Prijave je poslati na naslov: SK Žclezničar-Maribor, Delavnica drž. žel. najkasneje. V nekaj vrstah Hazenska družina zagrebškega Haška je v nedeljo odigrala v Beogradu prijateljsko tekmo proti beograjski Jugoslaviji ter je zmagala z 2:1 (2:0). Po nedeljskih tekmah v mariboreki skupini podsavezne ligo in v ljubljanskem II. razredu je stanje naslednje: Ljubljanski II. razred Mars 5 3 2 0 17: 8 8 Svoboda 5 3 1 1 17: 8 7 Grafika 5 3 1 1 10: 5 7 Jadran 5 2 2 1 11: 9 6 Mladika 5 1 3 1 14:17 5 Korotan 5 2 0 8 7:11 4 Slavija 5 113 7:14 8 Moste 5 0 0 5 7:18 0 Mariborski L razred. Železničar 4 8 0 1 10: 3 6 Celje 5 8 0 2 12: 6 6 Maribor 4 8 0 1 8: 6 6 CSK 5 2 12 13:10 5 Rapid 5 118 11:14 S Atletiki 3 0 0 3 0:14 0 SK Ljubljana. Danes od 15. naprej sAto-go obvezen trening prve skupine. Igralci napadadne vrste vsi in točno- GrintaJ sigurno. ŽSK Hennes >(nogom. sekcija). Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vseh igralcev v našem lokalu. Zadeva izrednega občnega zbora sekcije. Vsi in točno. Službeno iz LNP. Na sejo k. o., ki bo drevi ob 19.30 v podsavezni pisaosmo čudo sveta«, kakor ga imenujejo Španci z upravičenim ponosom, leži nad neko sotesko v Sierri Guadarami, kjer se bijejo že od vsega počet ka državljanske vojne srditi boji. Prvi vtis, ki ga napravi nasivna in temna zgradba na človeka, je ta, da je bolj podobna vojašnici nego cerkvi, gradu ali samostanu- A vendar obsega vse to in še dosti več. O njeni ogromnosti dobimo majhno predstavo. če zvemo, da meri v dolžino 206 in v ši-rio 161 m, pa da ima 12.000 vrat. če »i stopal skozi te neštete hodnike in dvorane, obiskal ta mala, četverokotna dvorišča, obdana vedno od istega sivega zidu, če si preplezal stotere stopnice in se mudil nazadnje v mračni, komaj šest štfrijaskih pedi veliki sobi, v kateri je spal in umrl najmogočnejši vladar sveta, tedaj bo"; razumel besede tistega potnika, ki je dejal, da človek ne more postati nikoli več popolnoma neerečen, če pomisli, da se ne mudi več za temi kame-nitimi stenami. Najmogočnejši vtfs naprav! na človeka cerkev, ki jo nosijo neokrašene mogočne granitne klade v podobi stebrov in lokov. V vrtoglavi višini se boči nad teboj mogočna kupola, skozi katero lije svetloba v ogromni prostor. Vse neskončno bogastvo Escorial a pa je položeno v petdeset oltarnih kapel, v zakristije. kapiteljske in knjižniške prostore. Tu ee blešči zlato in druge dragocene kovine, dragulji in krasne vezenine ter čipke, čudovite lepe rezbarije vlečejo oči nase, slike Raffaela, Leonarda da Vincija in Ruben-6a, dragocene stare skrinjice z relikvijami in meniška rokopisi, skratka ves »Ljaj in mogočnost katoliške cerkve pod Filipom II.. ki je sredi v^ega tega bogastva živel življenje kakor menih. Še eo ohranjene tri sob© t istem stanju kakor takrat, ko je mogočni ikralj bival v njih. Sprejemnica ima majhna akna & je do polovične višine moža pokrita % modrimi ploščami, ostali del prostora je bedo pobarvan, tla =o iz navadne opeke, nekoliko u8njo-nih stokov, nekoliko starejših svetniških podob — to je vsa oprava. Kraljeva delovna soba t£k sprejeninice je ozka, nizka sobica* v katero pride svetloba le tedaj, če ee odprejo vrata v sprejemnico. Tiik nje j® && manjša, temnejša epa-nica, ki srno jo že omenili. Postelja. v kateri je kralj umrl. izpolnjuje celo steno in s postelje je mog<£ gledati na glavni aKar v cerkvi in prisostvovati službi. božji, čim je odprl lesena okno v steni. Toda isti vladar, ki se je tu sreda skalnih, mas Guadarraine odpovedal vsem užitkom življenja, je pirav na tem kraju zgradil sebi in svojim prednikom grobnico, da si razkošnejše ne moremo misliti. Do nje vodijo marmorne stopnice in zlate črke ti naznanjajo, da je ta kraj namenjen sprejemati umr-ljiva telesa katoliških kraljev, ki čakajo za-željnega dne pod velikim oltarjem, ki je posvečen Odrešeniku človeštva. Grobnica je visok, resen prostor, v katerega prihaja slabotna svetloba skozi vitko kupolo. Siv in rdečkast marmor je nad teboj, okrog tebe in pod teboj, marmor in zlato, zlati angeJ-i so na marmornih stebrih, tudi marmotni oltar je preobtežen z zlatom, kakor krste. ki izpolnjujejo v majhnih duulinah ves spodnji prostor. Od Karla V. in Filipa H. dalje počivajo tu v&i španski kralji in kraljice. ANEKDOTA Neki francoski dvorjanik, ki se je rad izdajal za mecena in podpornika umetnosti, je ponovno obiskal pesnika Boileauja, ta pa mu obiskov ni vračal. Dvorjanik ga je vprašal, zakaj ga nikoli ne obišče. Pesnile mu je odgovoril: Vaš obisk je nekaj drugega kakor moj obisk. Ce vi obiščete mene, vam je to v razvedrilo, jaz bi pa pri takšnem obisku samo izgubljal čas. Kronanje in zavarovalne kupčije VSAK DAN ENA Grof Ciano pozdravlja v Berlinu nemško vojsko z dvignjeno roko Značaj In slepič Kdor si dela preveč Skrbi, pride pod kirurgov nož Ameriški internist dr. WaUer S. Alvarera fe imel y Sai Lake Cityju predavanje o zvezah med afekti in obolenji Cepiča. Obr. aiil «e je predvsem na ženske, ko je med ^irugian dejal; »Strah pred ločitvijo, a tudi prepiri e ta-£čo in druga razburjeaija so neredko vzrok za vnetje slepiča. V nekaterih primerih je zadostovalo, da so odstranili taščo iz hiše, pa so se izognili operaciji slepiča. Vsi »tipično ženski« vzroki razburjenja so vzroki ra vnetje slepiča. Svetujem ženskam zato, naj si urede čim mirnejše življenje, naj se izogibajo hrupa, ljubosumnosti in pretiranih 6krbi za gospodinjstvo. Hrup človeka draži, ga dela nervoznega in pripravljenega za V&e mogoče prepire, ki bi jih mirno živeč človek ne mogel rajnim et i. Ljubosumnost je motor razburjenja, ki teče noč in dan. Kdor vzame vprašanje gospodinjstva prereSno, l>odisi glede razdelitve denarja, bodisi glede občevanja e posli, obrtniki itd., ta je že tudi izgubljen in kirurg &i že brusi nož zanj. Kdor pa &e zna vsem tem težavam izogniti in se zna sporac zuimeti tudi z možem in svojci. tega naj za< voljo slepiča ne bo strah. Seveda ne sme pretirano jesti in piti Pametno, neprotirano dieto je treba vedno upoštevati. Ta dieta ne ohranjuje samo telesa In duše, temveč povečuje tudi smisel za finosti hraneč. Med MaSauo in eritrejskim glavnim mestom A®maro gradijo ta čas žično železnico, ki bo najdaljša na Rvetu. V dolžino bo merila ta proga 74.5 km in bo začela obratovati že v naslednjem februarju. Namenjeno ji je, da razbremeni že dolgo obstoječo navadno železnico in avtomobilsko cesto ter da posreduje hitro, in ceneno zve' zo med Rdečim morem in abesinsko visoko planoto. Vzpenjača bo prepeljala vsak dan v obe smeri G00 ton blaga. Obratovala pa bo v®ak dan po 20 ur. Na vsakih sto metrov bo tekel po žici z brzino 2.75 m na sekundo po en koš ki bo nosil lahko 300 kg blaga Vseh košev bo 1620. Nočne prodajalne v Moskvi Število prodajaln, ki prodajajo vsakovrstno blago ponoči, se je v zadnjem času v Moskvi zelo povečalo. Tako ie dobilo več prodajaln z živili in kolonialami, ki pripadajo trustu >Gastronom<, dovoljenje, da smejo poslovati 24 ur na dan. Tudi prodajalne drugih organizacij z živili ostajajo odprte čez noč. ikarešta v Pragi Danes se pripelje v Prago na obisk rumunski kralj Karol II. Leon Degrelie, ki je prošH tedna pripravljal pohod na Bruselj. Po nekaterih vesteh so ga zaradi tega prijeli in zaprli Najhitrejše dvigalo v Evropi Leta 1905 zgrajeno dvigalo na Bfirgenstocik ob Vierwaldstatfekem jezeru je bilo pravkar urejeno in povečano. Z novim dvigalom se je mogoče dvigniti v 62 sekundah 160 m visoko, vsled česar je to dvigalo ne samo fiajvišje, ampak tudi najhitrejše v Ervropi. Pogled na Danes, v torek se pripelje v Prago na večdnevni obisk rumunski kralj KaroL Za ta obisk, ki mu pripisujejo velik političen pomen, so ee Pražani temeljito pripravili. Kralj se pripelje s sinom, prestolonaslednikom Mahajlom ln velikim spremstvom. Visoka gosta bosta stanovala na Hradča-rrih. Za njuno bivališče Je določeno L nadstropje b takozvano »plavo sobo«. Ta prostor so žele nedavno uporabljan kot avt&-Jenčno dvorano. Tukaj visi gobelin, Id simbolizira mesec oktober. Iz soban rumunakega kralja Je prekrasen razgled na Prago. Visoki gost bo Imel priliko taivati v neposredni bližini nekaterih znamenitih del češke kiparske umetnosti. Tako n. pr. stoji v bližini prostorov, ki so določeni za njegovo bivanje, več kipov pokojnega Sturse. Na stenah soban in hodnikov visijo radiranke praških mojstrov, V posebnem kotu so instalirali radio. Kraljeva spalnica je izpolnjena z modernim pohištvom. Postelja Je iz medi. Seveda Je spalnica v najožji zvezi s kopalnico. Na podoben način so opremljeni tudi apartemen-tl za prestolonaslednika Mihajla, samo da ležijo v n. nadstropju. Ti prostori so za čas bivanja okrašeni s slikami mojstrov Prelslerja, Chitussija in Brožika. Kraljevo spremstvo bo nameščeno v tretjem nadstropju. Oblasti v Pragi so odredile za čas kraljevega bivanja najstrožje nadzorstvo. To bo tudi prvi vladarski obisk v prestolnici CSR z velikim ceremonielom Za vse sprejeme je strogo predpisana obleka. Tudi podnevi bo moral vsak gost imeti frak in cilinder. V Nar. divadlu bo slavnostna predstava, za katero je bilo Izdanih 200 Hradčane kart, dasi Je bilo 8000 prosilcev. Praške | ulice bodo slavnostno okrašene, slike kra-' lja Karola so že v mnogih izložbah. Lastniki hiš tn lokalov na cestah, po katerih se bo pomikal slavnostni sprevod, imajo strog nalog, da smejo na balkone in okna pustiti samo osebe, ki so jim osebno dobro zna- Bumunski kralj Karol ne. Na strehah ne bo smel nihče stati, niti lastnika hiš in njih prebivalci. V vseh praških hotelih vrši policija najstrožje nadzorstvo. V sredo zvečer bosta govorila v praškem radiu prezident Beneš in rumunski kralj. Kronanje kralja Edvarda Vil L, ki se bo vršilo 12. maja prihodnjega, predstavlja med drugim Bijajno kupčijo za zavarovalne družbe. Tako se tvrdke, ki izdelujejo vsakovrstne spominke na to kronanje in ki pričakujejo dobrega posla, zavarujejo za primer, da bi se sla vnos ti preložDe, po drugi strani se h istega razloga zavarujejo tudi za primer, da bi kralj umrl. Premija znaša 2 odstotka, kar ustreza normalni zavarovalni premiji za 521etnega zdravega moža. čeprav šteje kralj le 42 let zahtevajo zavarovalnice višjo premijo, ker je vladar navdušen etalec; kiaJoe pa uvrščajo zavarovalnice r starostni razred z 10 leti več. »Obrljte me popolnoma gladko, zakaj odkar mi rase brada, si nisem več na Jas* nem o svoji podobi«. (»Sčndagsnlsse StrbccK Razdejanje zadnjega potresa v Italiji krt: Ena Jzmed porušenih hiš na Beneškem — £ sredi: Prebivalci prizadetih krajev taborijo t Satorih Na desni; Razmajano hišo 90 morali podpreti J* tramovi Kulturni pregled F/of. A. Liebert o filozofiji Filozofsko društvo ▼ Ljubljani je pričelo svojo drugo predavalo o sezono v znamenju ugodne zvezde: V soboto je pred številnim poslušalstvom govoril o stališču in nalogah sodobne filozofije bivši profesor berlinske univerze, sedaj profesor univerze v Beogradu dr. A. Liebert. Organizator svetovnega filozofskega občestva, ki bo imelo sedež v Beogradu in urednik univerzalne revije »Philosophia« je bil pred odhodom v emigracijo predsednik ene največjih filozofskih organizacij »Kantove družbe v Berlinu. Kant, veliki vzornik našega gosta, je podtalno govoril iz vseh izvajanj prof. Lie-berta. Ne Kant čistega uma, marveč predvsem Kant moralnega kategoričnega imperativa, kajti predavateljeva izvajanja so naposled izzvenela v veliki moralni patos, v priznanje filozofije kot sooblikovalke človeške osebnosti, kot urejevalke življenjskih Vrednot in stvariteljice etičnih zakonov. Po uvodni besedi predsednika Filozofskega društva prof. dr. Vebra je stopil za katedro prof. dr. Liebert: elegantna pojava in, kar se je kmalu pokazalo, izboren govornik, ki kaže pri izražanju svojih misli in ritmu svojih govorjenih stavkov oratorsko veščino in estetski čut. Poslušal si ga z užitkom. Prva misel, s katero je prof. Liebert zar grabil poslušalčevo pozornost, je bila določitev razširjenosti filozofije daleč preko markacij filozofije kot stroke: tako je njegovo mod ros lov je takoj poprijelo življenjski d iih in človeško toploto. Filozofija ni niti danes omejena specialna znanost. Da tembolj poudari nje življenjsko poslanstvo, je govornik fino orisal tri njene večne vrhove: Platona, Descartesa. in Kanta, mudeč »e mimo grede tudi pri Sokratu, Aristotelu, Spinozi in še pri nekaterih. Tako je hotel ilustrirati njen večni strokovni presežek, njen neuničljivi vzgon po šiTšem svetu vrednot, kakor jih lahko ustvarja specializirana veda. Njo značilnost je v tem, da preskoči sleherno definicijo. Verska potreba se v nji izživlja z enako upravičenostjo, kakor estetski čut. Stališče in pomen filozofije sta govorniku zrasla h ogromnega pomena tragičnega zgodovinskega dogajanja. Izrazito znanstven znak pa je iskanje metode, vendar ta metoda ni ena sama, temveč je določena po filozofovi osebnosti in po potrebah svojega časa. Predavatelj je označil kot večne vire filozofiranja intelektualni, moralni, formalni ali estetski in metafizični nagib. Govoreč o filozofovem odnosu do jezika, do oblikovanja misli je dejal. da so bili veliki filozofi veliki oblikovalci in izmževnlni umetniki — mojstri je-Tika. Kantove besede, da um teži k ar-hitektoniki, so ga napotile k temu, da vidi ▼ filozofih nekake jezikovne arhitekte. Metafizični nagib se mu zdi pomembno gibalo slehernega filozofiranja, zakaj filozofija ni samo zbirateljica in opi-sovalka tvarrne, marveč je odgovorna stva-riteljica vrednot, zato pa mora filo»f, govorjeno z Nietzschejem, znati skočiti preko lastne sence. Die Philosophie ist ein Wag-nis, — filozofija je drzen čin — je dejal prof. Liebert izza univerzitetne katedre, kjer je tako malo volje za odločnejše moralne in intelektualne spoprijeme. Čeprav prof. Liebert kajpak ne omalovažuje potrebe in pomena sistematične znanstvene filozofije, vendar ni štedil z besedami, ko je bilo treba ob koncu označiti tragično nalogo filozofije, nje večni boj za povzdigo in bumanizacijo življenja, njen »Durchbruch in die Wirklichkeit«, ki je in ostaja njena najvišja naloga. Biti filozof, pomeni: biti kreativen človek in z druge strani človek, ki prevzame s svojo filozofijo nase ogromno moralno odgovornost. Ta nauk, star in vendar poln žgoče aktualnosti, smo odnesli s predavanja, ki je bilo velik apel k sodelovanju filozofije m oblikovanju usode človeka in človeštva — torej pri nečem, kar daleč presega univerzitetne stolice in tesne strokovne seminarje. —o. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek 26.: Zaprto. Torek 27.: Konjeniška patrola. Red B. Slavnostna predstava v proslavo češkoslov praznika. Sreda 28.: Kra«j Lear. Red Sreda. Četrtek 29.: Fk>rentinsiki slamnik. Red A. Petek 30.; Ža narodov blagor. Gostovanje v Celju. Sobota Si.; Kvadratura kroga. Premierski abonma. OPERA'. Začetek ob 20. Ponedeljek 26.: Zaprta Torek 27.: Zaprto. Sreda 28.: Hoffmannove pripovedke. Premierski abonma. Četrtek 29.; Dvojno knjigovodstvo. Opereta- Red Četrtek. Javna zahvala Povodom moje afere dne 11. oktobra t I. z g. Rudolfom Pevcem sem sprejel iz gornjegrajskega okraja in tudi iz drugih krajev toliko izrazov iskrenih simpatij, da se ne morem vsakemu posebej pismeno zahvaliti. Naj sprejmejo vsi ti tem potom mojo javno zahvalo. Smihel nad Mozirjem, 25. oktobra 1936. Venče Zniderlič. Občinske volitve (Ponatis lz včerajšnje druge Izdaje »Jutra«) Ljubljana, 25. oktobra. AA. Izidi današnjih občinskih volitev v dravski banovini so naslednji: (Številke pomenijo po vrstnem redu:) volilni upravičenci, volilo, (v odstotkih), posamezne liste prejele glasov itn Srez Brežice Brežice: 280, 249, (89), JRZ 121, (3), SO 128, (15); Bianca: 787, 351, (45), JRZ 255, (23), SO 96, (1); Pišece: 459, 300, (65), JRZ 65, (1), SO 235, (17); Sevnica: 872, 572, (67) JRZ 217, (2), SO 355, (16); Artiče: 549, 356, (65), JRZ 287 (17), SO 69, (1); Brežice-okolica: 607, 299, (49) JRZ 184 (16), SO I 97, (23); SO II 18 (0); Videm: 803, 384, (48) JRZ 243 (16), sk. op. 141, (2); Kapele: 489, 298, (61), JRZ 80, (1) OP 218, (17) ]Pod»reda 696, 442, (64), JRZ I 139, (2) JRZ n 303 (16) Globoko 457, 337, (74), JRZ 125 (2), Op. 212 (16) Zah»W> 470 303, (64) JRZ 140 (3) Op. 163 (15) Bizeljsko 1159, 545, (47) JRZ 280 (21), Op. 265 (3) Dobova 883, 545, (62), JRZ 282, (15) Op. 263 (3) iZdole: 221, 195 (88), JRZ 138 (16), Op. 57, (2) Srez Celje Griže 6S3, 503 (74), JRZ 243 (S), sk op. 260 5(1); Gomiijsko 268, 227 (85), JRZ 114 (15), sk. op. 113 (3); Kalobje: 305, 172 (58), JRZ 161 (18): JRZ kompromisna 11 (0); Teharje: 1.152, 745 (65), JRZ 510 (22), sk. op. 235 (2); St Peter v Savinjski dolini: 408, 341 (83.7), JRZ 176 (15). JNS 165 (3); Braslovče: 852. 591 (69.35 ),JRZ 404 (16), JNS 187 (2); 'Žalec: 304, 225 (74), JRZ 70 (2), JRZ kompromisna 155 (16). Vojnik — trg: 292, 243 (83), JRZ 114 (3), sk .op. 129 (15); Škofja vas: 1.138, 67I (59), JRZ kompromisna I 481 (22). JRZ kompromisna II 190 (2); Srez Črnomelj Vinica: 788, 612, (80.3) JRZ 296 (4), sk. op. 316 (20); Stari trg ob Kolpi: 466, 358 (56), JRZ 218, (16), sk. op. 140, (2); Crnomelj-okol.: 893, 655, (74), JRZ 270, (3), sk. op. 385, (21); Radatoviči: 524, 305 (58), JRZ kompromisna 135 (B); sk. op. 170 (15). Metlika — mesto: 440 ,282 (64),* JRZ kompromisna 282 (18); Črnomelj — mesto: 373, 316 (85), JRZ 194 (16), sk. op. 122 (2); Dragatuš: 512, 381 (74) JRZ 150 (23), sk. op. 231 (16); Srez Dolnja Lendava Crensovci: 1103, 830 (75) JRZ 554 (22), JRZ kompromisna L 251 (2), JRZ kompromisna n. 25 (0); Orašje: 903, 584 (65), JRZ 272 (4), sk. op. 312 (20): Odranci: 746, 466 (62), JRZ 848 (17), JRZ kompromisna 118 (1); Preval je 1395, 418, (29.97), JRZ 418 (24) Ribnica na P. 619, 376, (60), JRZ 72 Srez Dravograd (1), Op. 1 238 (16), Op. n 66 (1) 45 (0) Mežica 788, 146 (18.53), JRZ kompr. 146 (18) Marenberg 616, 337, (54.7), JRZ 265 (17), Op. 72 (1) Vuzenica 753, 335, (44.49), JRZ 335 (18) Muta 778, 344, (44.21), JRZ 299 (18), Op. Guštanj 1035, 313, (30.24), JRZ 313 (24) Dravograd 1093, 498. (45.65), JRZ 498 (24) Črna 832, 321, (38.5), JRZ kompr. 321 (24) Brezno: 542, 174 (32.10), JRZ 174 (18); Vuhred: 388, 301 (77.57 JRZ 215 (17), Op. 86 (1); Remšnlk: 402, 249 (61.94), JRZ 188 (17), Op. 61 (1). Srez Gornji grad Gornji gr ad— mesto: 220, 155 (70.5), JRZ 110 (16), JRZ kopr. 45 (2). Luče: 503 315 (62.6); JRZ 2*10 (16), sk. op. 105 (2); Mozirje — trg: I67, 97 (58), JRZ kompromisna 97 (18); Solčava: 269. 179 (66.5), JRZ 143 (17), sk. op. 36 (1); Šmartno ob Paki: 512, 828 (63.7), JRZ 328 (18); Srez Kamnik Radomlje: 320, 282, (88.12), JRZ I 143 (15) JRZ n 139, (3); Moravče: 1.046, 770, (73.61), JRZ (22), SO I 184, (2), SO n 21, (0); Trzin: 209, 187, (98.77) JRZ I 76 (2), JRZ II 111, (16); Trojane: 387, 284, (73), JRZ 284, (18); Dob: 668, 538, (80.5), JRZ 226, (2), SO 312, (16); Srez Kočevje Stari Log: 719, 249 (40.22), JRZ 249 (18); Dolenja vas: 549, 429 (78.14), JRZ 333 (I7), sk. op. 96 (1); Kočevje — mesto' 787, 563 (71.54). JRZ 213 (3), sk. op 350 (21); Kočevje — okolica: 1.026, 541 (52.72), JRZ 541 (24); Koprivnik: 472, 276 (58.47), JRZ komprom. 66 (2), nemška 188 (16); Mozelj: 508, 330 (65.1), JRZ 330 (1S); Kočevska neka: 680, 454, (T*), JRZ 137, (2), nemška lista 317, (16); Fus: 770, 397, (51.56), JRZ 178 (S), JRZ kompr. 219 (15); Videm-Dobrepolje: 1149, 926, (8059), JRZ 926, (24); Velike Lašče: I7IS, 1124 (65.6), JRZ 1124 (80); Srez Konjice Konjice — okolica: H87, 749 (63.10), JRZ 749, (24); Loče: 1008, 688 (68 25) JRZ 571 (23), sk. op. 117 (l); Tepanje: 560. 419 (74.82), JRZ 419 (18); Zreče: 885, 572, (64.63), JRZ 412 (22), JRZ kompr. 170, (2); Oplotnica: 1039, 638, (61.40), JRZ 566 (23), sk. op. 72, (1); Srez Kranj BesnJca: 336, 222 (66), JRZ 222 (18); Cerklje: 843. 527 (67.8), JRZ 508 (23), sk. op. 64 (1)- Jezersko: 217," 182 (83.8), JRZ 1. 182 (18). JRZ n. 0 (0); Kovor 490, 888 (792), JRZ 231 (16), sk. op. 157 (2); Sveta Ana: 182, 158 (84), JRZ 50 (2), sk. op. 103 (16); Tržič: 914, 701 (77), JRZ 469 (22), sk. op. 232 (2); Sveta Katarina: 269, 235 (87.8), JRZ 194 (17), sk. op. 41 (iy, Stražišče :1.127, 823 (73), JRZ S90 (4), sk. op. 433 (20); Preddvor: 940, 585 (62.2) JRZ 522 (18), sk. op. 68 (0); Srez KrSko Trebeljno: 546, 397 (72.7), JRZ 147 (14), sk. op. L 148 (2), sk. op. D. 107 (2); Boštanj: 654, 507 (77-5), JRZ 219 (3), 288 (15); Št. Rupert: 1006, 699 (69), JRZ 699 (24); Krško: 522, 384 (70), JRZ 267 (17). kompromisna 117 (1); Šent Janž: 697, 327 (46.9), JRZ 825 (18), sk. op. 2 (0); Sv. Jurij pod K umom: 459, 818 (69), JRZ L 209 (16), JRZ H 109 (2); Srez Laško Laško: 835, 288 (86), JRZ 165 (16), sk. op. 123 (2); Zidani most: 1101, 661 (60), JRZ I 538 (23), JRZ n 123 (1); Jurklošter: 556. 117 (21). JRZ 117 (18); Sv. Lenart: 506, 387 (76.5), JRZ I 185, (12), JRZ n 141 (4); Sv. Krištof: 1059. 677 (64), JRZ 548 (23), JRZ kompromisna 134 (1); Marijagradec: 990. 705 (71.0); JRZ L 615 (23), JRZ n 90 (1); Srez Litija Litija: 917, 729 (79.28), JRZ 537 (22), sk. op. 192 (2); Št Vid ob Stični: 766. 611 (79-76), JRZ 499 (23). sk. op. 112 (1); Stična: 734, 570 (77-75), JRZ 441 (17); sk. op. 129 (2); Veliki Gaber: 416, 272 (65.88). JRZ 272(18); Primskovo: 224, 175, (78.12) JRZ 175, (18); Trebeljevo: 464, 363, (78.23) JRZ 363, (18); Krka: 511, 377, (73.77), JRZ 209, (15), sk. op. 168 (3); Srez Ljubljana Rakitna: 191, 154 (80), JRZ 154 (18); Medvode: 801, 639 (80), JRZ 887 (21) sk. op. 252 (3). Zelimlje: 356, 272 (76), JRZ, II7 (3), sk. op. 155 (15); Horjul: 482, 372 (78), JEZ I, 249 (16), JRZ n, 123 (2); Šent Jurij; 474, 882 (80JS), JRZ, 286 (17), Opozicija 96 (I); Borovnica: 734, 476 (64.8), JRZ, 828 (16), JRZ, kompromisna 38 (0), skupna opozicija 110 (2); Črni vrh: 269. 216 (80). JRZ 216 (18); Polhov gradeč: 414, 352, (82.6), JRZ 352, (18); Šmarje: 629, 451, (71.7), JRZ 381, (17),. sk. op. 70 (1); Srez Ljutomer Apače: 1260, 856 (60.79), JRZ 153 (1), nemška lieta 703 (23); Ljutomer — okolica: 965, 645 (©7-5) JRZ 532 (23), sk. op. 122 (1); Mala Nedelja: 7O7, 551 (77), JRZ 831 (16), »k. op. 220 (2); štrigova: 1723, 711 (413), JRZ kompromisna 711 (30); Ljutomer r- mesto: 881, 810 (81), JRZ 141 (3), JNS 169 (15); Negova: 585, 860 (61.5), JRZ I 305 (17) JRZ H 55 (i): Slatina Radenci: 954, 599 (62), JRZ I 40? (22), JRZ kompromisna 191 (2); Srez Logatec Hotederffica: 221, 181 (81), JRZ 111 (16), 8k. op. 70 (2); Lož: 328, 281 (85), JRZ 130 (2), sk, op. 151 (15); Rakek: G84„ 572 (84), JRZ 358 (16), sk. ep. 214 (2); Rovte: 513, 426 (83), JRZ 881 (18), sk. op. 45 (0). Cerknica: 945, 646 (68), JRZ 483 (28), sk. op. 163 (2); Bloke: 866, 6O7 (70), JRZ 498 (23), sk. op. 109 (1); Stari trg: 1149, 820 (71), JRZ I 320 (5), JRZ n 150 (3), sk. op. 350 (16); žiri: 830, 667 (80), JRZ 435 (21), sk. op. 232 (3); Srez Maribor desni breg Makole: 730, 529 (72.4), JRZ I 246 (3), JRZ n 283, (15); LimbuS: 611, 242 (39.6), JRZ 242 (18); Fram: 693, 518 ( 74.7), JRZ 256 (12), Op. I 245 (6), Op. H 17 (0); Podvelka 344, 226, (65.6), JRZ I 135 (16) JRZ H 91 (2) Pobrežje 2886, 1142, (39.5), JRZ 623 (26) JRZ kompr. 286 (2), Op. I 2eleznik 229 (2), Op- n Sarič 4 (0) Šmartno na Poh.: 491, 240 (48.8), JRZ 196 £17), JRZ kompr. 44 _(l)i S*. Lovrenc n. P.: 887, 258 (29), JRZ 258 (18); Slov. Bistrica okoL 1110, 542 (48.8), JRZ I 437 ( 22), JRZ H 105 (2); Slovenska Bistrica-mesto: 574, 396 (68.9), JRZ 204 (15), Op. 193 (3); Slivnica: 653, 468 (71.6), JRZ I 414 (18), JRZ n 9 (0); JRZ kompr. 45 (0); RuSe: 897, 311 (34.6), JRZ 311 (24); Kače: 866, 608 ( 70), JRZ I 232 (5), JRZ H 257 (16), Jug. narodna str. 21 (0), Op. 98 (3); Poljčane: 1254, 809 (64.5), JRZ I 490 (21), JRZ n 10 (0), JRZ kompr. 309 (3); Srez Maribor levi breg Sv. Marjeta ob Pesnic«: 453, 299 (66), JRZ 288 (17), JRZ kompromisna 71 (1); Sv. Lenart v Slov. goricah: 351, 293 (83), JRZ 181 (16), JNS 114 (2). Duplek: 364. 293 (63). JRZ 293 (18); Jerenina: 719, 409 (57). JRZ 409 (18); Kamnica: 755, 255 (33.7), JRZ 255 (18); Korena: 799. 466 (58.3), JRZ 466 (24); Košaki: 1423. 841 (59.1), JRZ 601 (28), JRZ kompromisna 69 (0), sk. op. 171 (2); Gornja Kungota: 319, 299 (78), JRZ 116 (3), JRZ kompr. 133 (15). Voličina: 746, 524 (70.2), JRZ 534 (24); Velka: 836, 521 (62 3), JRZ 145 (2), JRZ kompromisna 376 (22); Selnica ob Dravi: 992. 500 (50.4), JRZ 422 (23), JRZ komprom. 78 (1>, Srez Murska Sobota Rogaševci: 1020, 567 (55.6), JRZ 335 (21), JRZ kompromisna 232 (3); Kupšinci 360, 276, (765) JRZ I 90 (2), JRZ H 186, (16); Križevci 1136, 521, (46), JRZ I 160, (2), JRZ H 361, (22); Gornji Petrovd: 1232, 553, (45), JRZ I 509, (24), JRZ H 44, (0); Gornja Lendava: 924, 515, (55.7), JRZ Z (20), JRZ H 251, (4); Cankova: 706, 414, 58.6), JRZ I 148 (2), JRZ H 208, (15); Brodonci 694, 403, (60), JRZ I 152, (2), JRZ n 251, (16); Mačkovci: 803, 439, (54.7), JRZ I 177 (S), JRZ H 232, (15); JRZ kompr. 30 (0)? Martijanei: 603, 428, (71), JRZ I 144, (2), JRZ n 284, (16); Murska Sobota: 1107 (755, (68.2) JRZ 755, (24); Murska Sobota-okol.: 942, 634, (67.3), JRZ kompr. 263, (3); Pertoča: 1018, 435 (42.5) JRZ 277, (22), JRZ kompr. 106, (2); sk. op. 52, (0); Pišina: 974, 563, (57.8) JRZ I 222 (3), JRZ n 341, (21); Tešenovci: 760, 327, (43), JRZ 327, (18); Saiovci: 970, 714, (72.5), JRZ I 334, (4), JRZ H 380, (20); Strukovci: 359, 285, (79), JRZ I 59, (2), JRZ n 119, (12), JRZ m 107, (4); Puconci: 979, 651, (66.4) JRZ I 438, (22), JRZ n 213, (2); Prosenjakovci: 958, 571, (595), JRZ I 516, (18), JRZ n 55, (0); Srez Novo mesto Toplice; 7/0: 558 (72.47), JRZ 411 (17), ak. op. L 103 (1); sk. op. 44 (0); Mirna: 571, 430 (7*5.31), JRZ 300 (16) sk. op. 130 (2); Dobrnič: 571, 419 (73.54), (JRZ 838 (I7), sk. op. 81 (1); Mirna Peč: 803, 515 (64.18), JRZ 409 (23), 6k. op 106 (1); Novo mesto: 1.124, 685 (60.4), JRZ 685 (24); Srez Ptuj Podlesnik: 862, 499 (57-8), JRZ 144 (3), ak. op. L 197 (16), sk. op. H. 158 (5); Polenšak; 341, 273 (80), JRZ L 129 (S), JRZ H. 144 (15); Dornava: 388, 298 (76), JRZ L 183 (16). JRZ H. 115 (2); Sv. Urban: 698, 502 (7I.7), JRZ 230 (3), sk. op L 272 (15), sk. op. n 0 (0); Sv. Tomaž pri Ormožu: 1.023, 429 (41.9), JRZ 429 (24). Sv. Bolfenk: 357, 284 (79, JRZ I, 204 (17), JRZ U. 80 (1); Zavrč: 500, 316 (63.2), JRZ L 190 (16), JRZ IL 126 (2); Št Janž: 374, 270 (72), JRZ 172 (16), sk. op. 98 (2); --------- Htoe 426, 237 (55.6), JRZ 237 (1$* pwr" Leskovec. 500, 815 (63), JRZ 121 (IS), sk. op. 118 (4), JRZ kompromisna 76 (2); Cirkovci: 600, 892 (65), JRZ L 815 (17); JRZ IL 77 (I); Ormož: 350, 274 (78), JRZ 166 (16), SO 108 (23); Središče ob Dravi: 628, 498 (79), JRZ 179 (2), sk. op. 319 (16); Svetinje: 765, 506 (66) JRZ 832 (16), JN8 174 (2); Velika Nedelja: 768, 554 (72), JRZ L 4&J (17), JRZ n. 117 (1); Sv. Marko: 855, 585 (68). JRZ 402 (22), JRZ kompromisna 183 (2); Sr. Barbara v Halozah: 798, 485 (60.7), JRZ 192 (4), JRZ kompr. 266 (20), sk. op. 27 (oy, Sv. Vid pri Ptuju: 952. 474 (50). JRZ 267 (21), sk. op. L 66 (1), sk. op. H. 141 (1); Srez Radovljica Gorje 999, 625, (62.56), JRZ 457 (22), Op. 168 (2) Dovje-Mojstrana 419, 318, (75.89), JRZ 179 (15), Op. 139 (3) Breznica 443, 385, (68.9), JRZ 210 (15)] Op. 175 (3) ; Bohinjska Srednja vas 892, 692, (77.5), JRZ 392 (15), JRZ kompr. 300 (7) Bohinjska Bistrica 699, 545, (87), JRZ 485 (18), Op. 60 (0) Bled 731, 559, (76.45), JRZ 312 (15), Op. 247 (3) Rateče-Planlca 199, 156 (78), JRZ 156 (18) Jesenice 2167, 1733, (79.97), JRZ 636 (20) Rekar 479 (4), Stanovnlk 618 (6) Radovljica 381, 322 (84.51), JRZ 210 (16), JNS 112 (2) Kropa 161, 141, (87.57), JRZ 141 (18) Srez Slovenjgradec Šoštanj mesto: 494, 308 (62.35), JRZ 308, (18); Skale: 482, 219 (45.44), JRZ 219 (18); Razborje: 179, 95 (53), JRZ 95 (18); St Andraž: 236 112 (47.5), JRZ 112 (18); Šmartno pri Slovenjgr.: 976, 558 (57JL7), JRZ 357 (22), Op. 210 (2); St. Janž na Vinski gori: 375, 283 (75.46), JRZ 183 (16), Op. 100 (2); Pameče: 330, 222 (67.3), JRZ 222 (18); Podgorje: 348, 135 (38.6), JRZ 135 (18); Start trg: 530, 214 (40.4), JRZ 195 (18), Op. 19 (0); * Srez Skofja Loka Žmlnec: 611, 412 (67.4), JRZ 412 (18); Selca: 788, 333 (42.2), JRZ 333 (18); Sorica: 453, 409 (90.2), JRZ I 184 (3), JRZ H 225 (15); Železniki: 593, 860 (60.7), JRZ 360 (18); Srez Šmarje pri Jelšah Pilštajn 723. 487 (67-35), JRZ 274 (15), sk op. I. 213 (3), sk. op. II 5 (0). Planina: 913, 485 (53), JRZ 419 (23)', sk. op. 66 (1); Kozje: 413, 292 (70.6). JRZ kompromisna 174 (16), Bk. op. 118 (2); Sveti Peter pod Svetimi goramfc 712, 505 (71.12). JRZ 307 (16), sk. op. 198 (2); op. 61 (2); Dopolnilo V včerajšnji številki eo izostali rezultati občinskih volitev v naslednjih občinah: Srez Kranj; obč. Predoslje: 439. 349 (79.5%) JRZ 349 (18). Srez Maribor levi breg: občina Svečina; 341, 214 (62.75Vo). JRZ 214 (18); občina Sv. Križ: 231, 157 (68.4V.) JRZ 157 (18). občina Jakobski dol: 616, 420 (68.1V.). JRZ L (Senčič) 351 (I7), JRZ H. (Ra-Šker) 69 (1). Srez Murska Sobota: obč. Gor. Sloveča; 954. 480 (50.3«/«). JRZ L (Fartek) 209 (16), JRZ n. (Sabo) 194 (6), JRZ kompr. (Spilak) 77 (2), obč. Rogaševci: 1020, 567 (55.6»/c), JRZ 335 (21) (Unger), JRZ kompr. (Marič 232 (3). Srez Novo mesto: obč. Hinje 574, 408 (70.03%), JRZ 403 (18). Srez Slovenjgradec, obč. Št IIJ pri Velenju: 249, 188 (75.2*/o), JRZ 188 (18); obč. To-polšlca: 632, 387, (61.23«/»). JRZ I. (Na-potnik) 333 (18), JRZ n. (Mazej) 54 (0). Srez Ptuj: obč. Ptujska gora; 479, 307 (64*/»), JRZ 259 (17), JRZ-kompr. 48 (1); obč. Sv. Marjeta niže Ptuja: 746, 555 (74%), JRZ 548 (24), opozicija 7 (0). t Nenadoma Je umrla naSa stara mama, sestra in taSča, gospa KLANDER AMALIJA vdova notarja in trafikantinja. Pogreb drage pokojnice se bo vrSil v sredo 28. oktobra Ob 16.30 uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu, na pokopališče pri Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 27. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALL Zahvala Vsem, ki so se spomnili v bolezni in ob smrti naSe soproge in mamice, gospe VALERIJE FANTINI in vsem, ki so jo spremili v tako velikem Številu na njeni zadnji poti ter ji poklonili prekrasne vence, najtoplejša zahvala. Zahvaljujemo se tudi čč. duhovščini za zadnja tolažila in vsem gg. zdravnikom, ki so ji lajšali trpljenje. Posebna zahvala čč. sestram za pomoč v težki bolezni. Najlepša zahvala Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov za častno spremstvo na zadnji poti. Prav prisrčna hvala pa njenim ljubljenim pevcem pevskega društva »Bežigrad«, ki so jo v tolikem številu spremili in ji zapeli v slovo. Rodbina EDVARD FANTINI. A. Poltzer: 29 Pot brez cilja Q o m a n Naivažnejše sem vedel. Mangana ie bila iz časni; kov že pred tedni zvedela, da sem zaprt in kaj mi očitajo. Dvakrat mi ie bila pisala. Nobenega izmed njenih pisem nisem bil dobil v roke. Preiskovalni sodnik ju ie bil - to so mi šele.kasneje povedali-obe zadržal. To je bilo tudi njegova prav,ca. Niti Mariiani izprva ni hotel dovoliti, da bi me utajkaia. Šele ko se je sklicala na to. da je nalasc zaradi tega prišla v Bejrut in prepotovala nekaj tnsoč kilometrov, se je dal preiskovalni sodnik omečiti. Marijana me ni niifei z besedico vprašala, ali sem nedolžen. Zdanijo je bilo samoumevno, da takega zavr-atnega dejanja nisem mogel storiti. Trdno je bila prepričana, da bi — če bi bil na primer v brezumni, nerazsodni itezi res ustrelil Lawrencea — vsak trenutek priznal svoje dejanje in vzel posledice nase. Ali je imela tudi Milica toliko zaupanja vame? V tem trenutku sem začutil, da me ni nikoli nihče tako dobro razumel kakor Marijana, in čuv-stvo tople nežnosti do tega dekleta mi je prvikrat napolnilo srce. Mariiana ie bila ogorčena, ko je «vedela, da nimam niti branilca. Rekla mi je, da pojde takoi k najboljšemu bednitskemu odvetniku, nad se zavzame zame. Na to sem samo ravnodušno skomignil. Stvar je bila namreč ta, da me ie bil že prvi teden ujetništva obiskal neki gospod. Bil je še mlad in se je predstavil kot maitre X. — njegovo ime sem pozabil — češ da mi je postavljen za branilca. Nikoli nisem zvedel, ali je prišel k mena po uradnem nalogu. aH je morda le moj ljubeznivi »šef« namignil mlademu. kMentov željnemu odvisniku, na: me vzame v svoje varstvo. Konec koncev sem imel še nekaj denarja in dragoceno zlato uro. Gizdavi gospodič mi ie priporočil, nai kar priznam sodniku dejanja; on da me bo potem zagovarjal s silobra-nom in dosegel mojo oprostitev. Ko sem se uprl. češ da nimam kai priznati, me je toli nejeverno pogledal da sem mu kratko malo obrnil hrbet. Užaljen je odšel, in od tiste ure ga nisem več videl. Ali se je bil zahvalil za mojo oibrambo ali je pa hotel naprei počakati uspeha uvodne preiskave. Minute, ki so bile določene za Maridanin obisk, so minile, še preden sva se zavedla. Držal sem nieno roko v svoji, kakor da je ne bi mislil nikoli več izpustiti. Nazadnje je pa vendarle morala oditi. »Vsak dan bom prihajala; preiskovalni sodnik mora dovoliti!« ie še zaklicala. 18. poglavje Ko nisem več videl njenega milega obraza, se mi je zdelo, da se ie nebo zmračilo, čeprav je sle; ko pnea sijalo solnce. Tistih bore sto srtavkov, ki sva jih bfla spregovorila, mi je ves dan rojilo po glavi. Ce bi bilo osrečujočega upanja, da bom jutni spet v' j-1 Ma-rijano, bi bil, kakor zakrknjen skopuh, najbrže še nekaj mesecev živel ob irih. Ponoči sem nemirno spal. Nazadnje sem vendar že začul glasno odpiranje in zapiranje ce ičnili vrat. ki ie bilo prvo znamenje. da se dan prio:nia Nestrpno sem hodi! po celici sem ter tja. Vselej. kadar sem začul bližajoče se korake, sem se zdrznil. In vsakškrat me .ie obšlo globoko razočaranje. ko so se koraki oddaljili in zamrli. Zdajci pa — vendar! Rožliane ključev mi je zazvenelo na uho kakor nebeška godba. Planil sem po stopnicah, da me je paznik komaj dohajal. Na pragu male obiskova!n;ce sem osuped obstal. Na mestu Marijane me je pričakoval velik, bradat gospod. Ta ie menda opazil moje razočaranje, zakaj njegove prve besede so bite: *Tudi ona pride! Le malce potrpljenja, prijatelj...« Nato se e predstavil »Maitre Buonavoli!« Bil ie Napoleonov rojak in kakor vsi korziški odvetniki sijajen govornik. Od svojega mladega tovariša, ki me- je bil pred tedni obiskal, se je razlikoval po tem. da ni niti za trenutek dvomi! o moji nedolžnosti. Ali ga je bila Mariiana prepričala o moji nekrivdi. alo ie bil pa Buonavoli izmed tistih odvetnikov, ki imajo svoji, varovance zmerom za nedolžne. »O vašem slučaju sem oopolnoma poučen, gospod Weindal.« ie rekel. »Zato ni treha. da bi uri od začetka do konca ponavLali zgodbo, ki vam gotovo zdavnaj preseda. Tudi s preiskovalnim sod- nikom sem že govoril. Vsa nepifletna IsforBa bi tč* la hatro opravljena, če bi ne bdio vprašanja pav stajiosti. Stvar se ie zgodila v mednarodnih vodah. na ameriški ladji. To bi utegniio vso reč za-vleči. A na srečo vam niso ta vprašanja nič mar. Najpozneje čez dva alf tri tedne vas bo gospod preiskovalni sodnik z mnogimi opravičbami in z za" trdilom najglobljega sočutja izpustil iz zapora...« Buonavoli je irned umetnost omalovaževanja v mezincu...« Ko sem ga poslušal, se mi .ie skorao zdelo, da sem v bejrutskem sodnem priporu zato, ker sem prrsoiil upornemu domačinu nekaj zaušnic, ne pa zaradi suma. da sem umoril ameriškega milijonarja J. B. Lavmmcea. Toda odvetnik je dosegel, kar >e hotel doseči Od tega trenutka sem videl svo;o zadevo v dosti boli rožnati luči kakor prej. Pozneje sem se pa tudi prepričal, da ie znal Buonavoli več kakor samo ohrabriti Mdeirta. Povedal mi da je jahta »Milica« še v Bejrutu. Priklenili so jo bili k pomolu. Mnogo bol>i me je zanimala Miličina usoda. Nekajkrat mi je bilo na jeziku vprašanje, kako je z n;o. Toda izreke! ga nisem. Ko me je odvetnik zapustil, z obljubo, da me kmalu spet obišče, ^em se bridko kesal svošega molka. Marijana .je prišla zgodaj popoldne. Zdai ie imela dovoljenje, da me sme vsak dan obiskati. Menda je bil Buonavoli uporabil pri njej isti postopek kakor pri meni. zakaj govorila je o mori skorajšnji izpustitvi kakor o nečem samoumevnem. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par ra besedo. Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo »iužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi bi ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objav« oglasa Din 17^-* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, de zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« JJJjj y gnamfcah odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičeča sc malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. Sluibodobi Beeeda 1 Dia, davek 8 Din M šifre ali dajanje naslova C Dic. Najmanjši tneeek T7 Din. Vzgojiteljico perfekino v nemSčinj in Francoščini iščem b trem otrokom v starosti 4—9 let. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«. 35248-1 Vzgojiteljico • perfoktnim man jem nem ščine in francoščine po možnosti t akademsko izobrazbo ali z maturo kle «i6ne gimnazije solidno in zdravo, sprejmemo k šolo obveznim otrokom, k dobri družin; » večjem mesta Slovenije. Ponudbe na »gl. odd. Jntra pod »Klasična gimnazija<. 25312-1 Krojaškega pomočnika in rajeaca takoj sprejmem. MalR«, Tržaška c. 39. 200-74-1 Kuharico v starosti do 90 let. iščem k 3 osebam za 1. december. Pomiitbe nr. ogl. odd. Jutra pod »Perfektna kuharica«. 25065-1. Trgovsko pomočnico mlajšo moč, 7,a trgovino z irišanim blagom na deželi, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna, poštena«. 25679-1 Mesarskega pomočnika »prejmean takoj Fran-c An-žrč. Šolski drevored. 2.7572I Pletilji oddam delo na dom. Ponudbe pod »Nujaoi na ogl. odd. Jutra. 99671-1 sataa Vsaka Seseda 30 oar; davek 9 Din. ta lajanje naslova S Din najmanjši tnesek 12 Din. Rudarski nadpaznik (Obersteiger) z rudarsko šolo, zmožen samostojnega vodetva, 7, večletno prakso, obvladuje državni in nemški jezik, žel- tem potom primerno službo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen v delu«. 25673-2 Destilater in vinski strokovnjak, prvovrstna moč, vešč v izdelovanju alkoholnih in brezalkoholnih pijač, do sedaj poslovodja, išče službo v večjem podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poslovodja«. 33685-2 Mlada šivilja z lastnim stroj om, ki ima veselje do sob in otrok, — želi službe pri boljši družino. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35068-2 Entlarica vajena pletenin, žep preminiti siu-žbo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stilno 700«. 35700-2 (Vajenci (fle) Beseda 1 Din, lavek s Din za šifro al! dajanje oaslova 5 Din Najmanjši tnasek 17 Dim Zdrav fant poštenih stareer, išče mesto učene« v špecerijsko ali mcmifaktorno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zdrav in zanesljiv«. 25692-« Prodam Beeeda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Lutz peč velvko, skoraj popoln ms novo, ugodno proda Jeglič, Lesce. 25678-6 Premogovnik dobroidoč, manjši kovaškega premoga, blizu postaje, prodam. Vzamem tudj knjige denarnih zavodov. Ev. vzamem tudii družabnika. Naslov v vseh poslovilni ca-h Jutra. 35699-6 Večjo množino vina silvanec, rizling 1. 1805/36 proda Alojz Toiplaft, po«., St. Urban pri Ptuju. S5688-38 Pisalni stroj mali. potovalni, poceni naprodaj. Ogleda se pri tvrd-ki Jax in sin, Ljubljana, Gosposvet.ska cesta 2. 20067-39 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurnik gre na letovanje Ko sta že uro ali kaj brozgala po blatu in vodi, sta nazadnje prišla v Mo-čeradovo. Hvala Bogu, da jima je nočni čuvaj pokazal letovišče. Gospod Kozamurnik je pozvonil. Čez deset minut je pogledal skozi vratno lmico lastnikov začudeni obraz. »Jaz sem gospod Kozamurnik,« je rekel naš prijatelj, »prosim, ali bi nama hoteli brž pokazati najino sobo?« Glasbila Beseda 1 Din, davek Dm za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din F posavna skoraj nova, naprodaj. — Dobi se pri Ivanu Turku, Tyrševa cesta 29, I. nastr., v&randa, prva vrata med 3.—4. uro popoldne. 35698-36 mmsm Beseda 1 Din. davek S Dir za šifro ili dajanjt »slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Francoske buldoge čiste pasme, krasne eksem plare z rodovnikom prvovrstnega pokolenja iobro vzgojene, snažne, prodam poznavalcem psov Suboti ca. Poštni pretinac 184. •35160-27 Beseda 1 Din. lavak 8 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Kupujemo klade orehove. jesenove, javo-rove- hrastove in rezan materija!. »CER«, Zagreb. To-mašičeva 10. Telefon 36-79. 34224-15 S ragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Woirova ulica. 1 12-36 INSERIRAJ V „JUTRU"! Beseda 1 Din. dav«ik S Din ta šifro »11 dajanje oaslova F. Din NajmanjB znesek 17 Din. Hranilne vloge vseh vrat kupuje po najvišji ceni takoj v gotovini. Al. Planinšek Ljubljana. Beethovnova oi. 14/L Telefon 35-10. 314-16 Bančno kom. zavod Maribor Aleksandrova <0. zvršuie aajbolje iaknt in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov ta odgovor Din 8 znamk 240 1« Hranilno knjižico Hranilnice dravske banovine. kupim privatno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro 36—26.000«. 25606-16 V najem Besed® 1 Din. davek 8 Din za šifro aH dajanje oaslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din Gostilno dcbro:dočo, prometen kraj, vzamem lahko v najem takoj ali pozneje. Zmožnost povsem zasigurana. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra I i.d »StroKfvnjikc. 356S8-17 Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje oaslova '-> Din Najmaniši tnesek 17 Din Lepo stanovanje solnčno in suho, z vrtom, oddam. Poizvedbe: Kode-ljevo, Slomškova 10. 23t®5-31 2e TISOČI so si REŠILI LASE s KOZMETIČNO TEKOČINO „M O R A N A" KUPITE JO TAKOJ, prijetnega Je ln nežnega vonja. TAKOJ izginejo prhljaj, vse kožne neprijetnosti. Krepi korenine, izpadanje las preneha, LASJE zrastejo na GOLEM mestu. Pošljemo po povzetju, steklenica Din 40. Poštnina in paket Din 7. MODERNA KOZMETIKA, Split. če ne boste z rezultatom zadovoljni, vrnemo denar! Dvosob. stanovanje s pritiklinami. oddam takoj za Din 400. — Istotam suho skladišče. Stan i reva 8. 25691-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, solnčno. Trnovski pristana 40. zraven zapornice, oddam novembra, decembra ali januarja. 25661-21 Garsonsko stanovanje v centru mesta, oddam 1. novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25G83-31 Trisobno stanovanje komfortno, v sred«ni mesta, takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jtitra. 35694-31 Dvosob. stanovanje porketirano, s pritiklinami, oddam za november. Lan-gusova uld ca 5/1. 26087-21 Stanovanje obstoječe iz 2 sob. z vrtom, iščemo za takoj v Brežicah ali naposredni bližin!. Cenj. ponudbe na »PrivTedno in zdravstveno zadrugo« v Mariboru, Tattenbachova ul. štev. 2/1. 35675-31 2-sobno stanovanje solnčno, parketireno, s kopalnico, v I. nadstr., odda-m na Cesti 29. okt. (Rimski) št. 33. 2Ctt77-ai Dvosob. stanovanje s kabinetom, kuhinjo in pritiklinami, oddam za november. Langusova nI. 17 (Mirje). 25701-31 Stanovanje i—5 sob, v v;M ob centru, oddam. Cesta v Rožno dolino 14. 3369MI1 Solnčno stanovanje treh sob s pritiklinamt. v bližini kavarne »Evropa«, oddamo 1. januarja ali 1. februarja 1!137. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Solnčno«. 26670-31 Solnčno stanovanje z eno veliko sobo. kuhinjo in shrambo, v novi vili. oddam za smerno najemnino. Reflektanti si stanovanje lahko ogledajo vs«,k čas. Naslov: Ažbetova ulica št. 4 (Cesta na Rožnik Škrab-feva ulica). SG89-31 Stanovanja Beseda ! Dtn. davek 8 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši tnesek t7 Din Stanovanje 2 sob in kuhinje, s pritiklinami, iščem v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »December«. 35683-ai* Sobo odda B*t»ede 1 Din lavek J Dir, tm mre ali dajanje oaalora 3 Din Najmanjši ine»ek 17 Din Opremljeno sobo solnčno, svetlo, oddam uradnici aLi gos[»odu. po dogovoru. Zido-vska ul. 3/II. 26607-23 Lepo sobico oddam dijaku višjih razredov srednje šol«, z vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25691-33 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice, oddam 1. novembra. Gruberjevo nabrežje M/l. 206^5-33 Prazno sobo nasproti glavna pošte, za pisarno, obrt ali samsko | stanovanje, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 35662-33 Sobe išče lieeeda 1 Din. lav-i i Du. '* Šifro ali lajanje naslova ' Din Najmanjši znesek 17 Din Sobico ali kabinet, opremljeno. — išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ><"■ sto« 25&J0-2.ia tteeeda 1 Din. lavek . Din za šifro t!1 lajanje na«|n»» 5 Din N« jmanjši znesek 17 f>in Hubertus nepremofiljlv za vsakega Din 250.-1 in vsa druga oblačila po never-| jetno nizkih cenah | pri PRESKER-Jl1, Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Telef. 2059 Suha drva, Jr\ premog, karbopakete W ^ dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva lil. št. 5. f Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik OPRANI LASJE so obenem tudi negovani — to Je prednost SORELA shampoo paste. Z redno uporabo SORELA izgine prhljaj in preneha izpadanje las. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke v tubi po Din 7.—. 12.— in 25.—. f Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, svak, stric, gospod JOSIP ROPAN, pekovski mojster in posestnik v Šoštanju včeraj ob pol 8. uri zvečer po kratk mučni bolezni v 52. letu starosti za vedno zapustil. Pogreb se bo vršil v torek, 27. oktobra 1936 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v šoštanju. Maša zadušnica se bo brala v sredo ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Šoštanju. Šoštanj, Graz, Dobrna, dne 26. oktobra 1936. ALOJZIJA ROPAN, soproga; KAREL KOPAN, brat in ostalo sorodstvo. Po volji Vsemogočnega nas je danes ob pol 4. uri zjutraj za vedno zapustil v 55. letu starosti naš predobri soprog, oče, stari oče, ata, gospod Anton Videnšek POSESTNIK EV PEKOVSKI MOJSTER. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 27. oktobra ob pol 4. uri, iz hiše žalosti, Predovi-čeva ul. št. 10, k Sv. Križu. Sv. maša za pokojnika se bo brala v sredo, dne 28. t. m. ob 6. uri v cerkvi sv. Družine v Mostah. LJUBLJANA—MOSTE, dne 25. oktobra 1936. Žalujoče rodbine VTDENŠEK in GORIČNIK. t Potrti v dno duše javljamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da nas je 25. t. m., v starosti 86. let za vedno zapustil naš blagi, ljubljeni soprog, očka, stari očka, tast in stric, gospod Andrej čarga DOMA IZ VOLČ PRI TOLMINU Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes, dne 27. oktobra ob 16 .uri iz hiše žalosti v Pauerjevi koloniji na tukajšnje farno pokopališče. TRBOVLJE—Vode, 27. oktobra 1936. žalujoče rodbine: CARGA, KOREN, ČESNIK, MIKLAMC in POŽUN. f Za večno nas je zapustila naša ljubljena hčerka DRAGICA DIJAKINJA danes zjutraj ob 8.30 po dolgi in mučni bolezni pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb naše ljubljenke se bo vršil v sredo 28. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. CELJE—VRANJE, dne 26. oktobra 1936. OTON A. VIDRICH, polkovnik — oče; MINKA — mati; JELKA — sestra; SAŠO — brat; stara mamica in ostalo sorodstvo. f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi oče, brat in tast, gospod Furlan Rudolf ŽEL. STROJEVODJA V POKOJU. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 28. oktobra 1936., ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 26. oktobra 1936. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja ga konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi v Ljubljani.