Argentinsko meso. Kakor da bi prišel nov odrešenik v deželo, tak krik in šum je nastal, ko je pretekli teden dospelo na parniku Wyandotte argentinsko meso v Trst, in odtod razposlalo v mesta, ki jih je vlada že v naprej določila. Ponekod so se vedli meščani kakor znoreli vsled tega dogodka. Cakali so na kolodvorih meso is ga hodili v trumah gledat v mesnioe. Vlada je odredila, da mora imeti vsak mesar, ki prodaja to meso, na mesnici zunaj napis BArgentinsko meso". Drugega mesa kot argentinskega na isti stojnici in v isti mesnici istotako ne sme prodajati. Tudi ne sme prilagati argentinskemu mesu kosti domače živine. Mesarji so razen tega primorani, prodajati argenlinsko raeso po določenih cenah, sprednji del kg po 1 K 20 vin., zadnji del kg po 1 K 40 v. Mesarje, ki bi se ne ravnali po teh predpisih, zadene občutna kazen. V devetdesetih letib preteklega stoletja se je odigrala v Avstriji enaka igra. Vse je kričalo, da je kruh predrag, in da se raora uvažati vsled tega tuje žito. In prišlo je k nam žito iz Argentinije in Iz Severne Amerike. Ceue našim žitnim vrstam so padle neprimerno nizko, kmet-poljedelec ni dobil za svoj trud nobenega plafiila, ampak je delal z izgubo, a meščani so jedli kljub vsemu temu kruh in žemlje ravno tako drago kot prej. Takrat se je zadal strahovit udarec našemu avstrijskemu poljedelstvu, katerega Se dandanes občuti, sedaj se hoče enako silno udariti avstrijskega živinorejca. Žalostno pa je posebno, da se najdejo Ijudje, kateri od veselja poskakujejo, ko se koplje grob našemu kmetu. Avstrijska vlada je dovolila 10.000 ton uvoza argentinskega mesa, to je toliko, kakor da bi se dovolilo Argentiniji uvoziti 30 do 35 tisoč volov. Kako pametna je naša politika tudi na tera polju, je razvidno iz tega, da se tako tuji deželi, kakor je Argentinija, s katero niraamo nič skupnega, dovoli izredno visoko Stevilo uvoza, dočim se sosednji Srbiji namerava po novi trgovinski pogodbi dovoliti le 15.000 volov. Resnici na ljubo moramo seveda omeniti, da je ogrska vlada avstrijsko dovoljenje glede uvoza argentinskega mesa omejila na 2000 ton, in s tem živinorejcem vsaj nekoliko priskočila na pomoč. Sedaj se kaže, da ima pogodba z Ogrsko vendar tndi svoje dobre strani, zato pa je tudi svoječasno Plojev klub, ki dniži v sebi protiljudske liberalne poslance, s tako silo nastopal proti nagodbi. Ako bi danes ne imeli nagodbe, bi avstrijski živinorejci tudi nobene zaščite ne imeli. SploŠno je znano, da argentinsko meso ni dobro, a tudi ne mnogo ceneje, kakor naše. A veselje vlada v meščanskih in protikmečkih krogih radi tega, ker se zada sedaj siien udarec lcmefikemu stanu in se ga zopet občutno oslabi. Cim slabejši je kmet, tem svobodnejši so obrtni, trgovski, fabriški in meščanski sloji. Toda vprašanje je, ali bo pogin kmečkega stanu za državo koristen? Prepričani smo, da ne. Zato se bodo nagi listi, naše organizacije in naSi poslanci borili proti vsem sovražnikom kme6kega stanu in proti Tsem uvedbam, s katerimi hočejo njegove mofii oškodovati. Liberalci hočejo zakriti svoje protikmečko staliŠče s tem, da uprizarjajo takozvane farške gonje, nemškutarji svojo agitacijo za nemštvo, toda ne bomo jim dali miru, temveč jih neusmiljeno razkrinkali.