311
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Tersta naznanja z veseljem „SIov. Prijatel", da so cesar verlega domoljuba in šolskega vodja, preč. gosp. Mihela S vab a za korarja stolne cerkve poterdili.
Iz Kanala pri Soči 20. kimovca. Ljube „Novice!" Kakor lani, Vas prosim tudi letos, naznaniti svojim dragim bravcom, kako da smo končali nase šole. 17. dne t. m. je bila zjutrej in popoldan skušnja naše vsakdanje, 18. pa naše nedeljske mladine. Ne bom pravil, kako lepo da so šolarčki in šolarce očitno pokazali, da niso zastonj obiskovali šole, ampak samo to rečem: Bog daj, da bi to ohranili in tako pridno napredovali, da bi tudi potem veliki bukvice radi prebirali! 19. pa je bila najprej zahvalna pesem v cerkvi in po tej je bilo na farni dvorani očitno in slovesno obdarovanje šolarčkov in šolarc. Pri tem se je pelo vec pesmic, kakor: „Cesarskau, ,?Zvonikarjeva", „Kje sem doma", „Neizkoncno usmiljen", in dva učenca sta ogovorila prav krepko, eden po slovensko, drugi po nemško svoje tovarše in vse pričujoče goste. Več tukajšnih gospodov in gospe, naš okrožni poglavar in drugi so se snidili pri tej majhni slovesnosti, posebno pa so nam z njih pričijočnostjo skazali veliko veselje in še večjo čast svitli vojvoda de Blacas, varh (patron) naše fare.   30 najpridniših učencov in učenk
je bilo obdarovanih iz rok Njih Svitlosti z lepimi slovenskimi bukvicami, in vsi drugi, ki so dosegli saj pervi klas, so prejeli lepo podobico z imenikom učencov in učenk. *) Bilo je vseh šolarjev v treh razredih vsakdanje šole 115, v treh razredih nedeljske pa 75. Bog daj, da bi to veliko druzih k šoli spodbudilo in da bi vsi, česar se v šoli navadijo, k dobremu obernili.    Z Bogom.
Iz Bistrice notranjske. L± Imeli smo pred 14 dnevi v ternovski šoli izpraševanje. Počastili so pre-skušnjo bistriški kantonski predstojnik, ternovski dekan in mnogo druge gospode je prišlo poslušat. Učenika gospoda Gerbec in Veber, in gospod katehet Štrucelj so pokazali, da so verli učeniki. Otroci so v vsem odgovarjali tako, da je bilo veselje. Peli so tudi kakih 10 slovenskih pesmic tako lepo, da bi jih kar poslušal. O poldne so povabili prečastiti gospod dekan mnogo gospodov na kosilo, kjer se je pilo na zdravje vseh prijatlov šole in mladine. — Letina pri nas je v obče slabeja ko lani. Krompir gnjije, ozimino, fižol itd. je silna burja v spomladi poškodovala; grojzdja kaže malo.
Iz Ljubljane. Iz cene, ki jo ima letošnja novina, se utegne soditi letošnja letina na Krajnskem. Ali bo pa ta cena ostala ali ne, se še ne more reči, ker sedanji čas, ko je ves svet z železnicami preprežen, se cena pridelkov ene dežele dostikrat preminja po ceni druzih dežel. Domača pšenica je zdaj po gold. mernik ali polovnik, rež po 20 do 22 grošev, oves (ki pa je zlo lohak) po 10 do 12 gr., proso po 13 gr., krompir po 10 gr., seno po 15 do 15 gr. cent, otepi po 24 kraje. Medli je dokaj; pravega kupa še nima; po 15 gold. cent s satovjem in čbelami vred se ga je unidan kupilo nekaj. Ajda je letos srečno ušla slani, pa neka rija ali kakor drugod pravijo, neki paleš ji je skor povsod škodoval; na nekteri ne vidiš druzega kot same babice; na Dolenskem je tu in tam tako za nič, da so jo le za slamo kosili. Sadja je malo; češ pel j ni bilo letos čez 40 za krajcar.
*) Imenik ucencov in učenk smo tudi mi prejeli. Lični natis nas je razveselil toliko bolj, ker lastne imena ucencov in učenk slovenskega rodii so natisnjene, kakor se spodobi, s slovenskimi pismen kam i. ne pa, kakor žalibog! je še marsikod gerda navada nekterih starokopitnežev. da otrokom berž v pervih šolah popačijo pisavo njih imen z luteransko bohoričico, že zdavnej v staro šaro zaverženo, ali pa z nemško pisarijo, ki se slovenskim imenom podaja kakor zajcu boben, na pr.: Tschi rtschitsche, Drasch-tschik itd. Dajte nam le šolski imenik v roke, in po pisavi imen bomo koj vedili vam povedati: ali se slovenščini daje v šolah, kar slovenščini gre, ali ne. Pravilo pisave lastnih osebnih aH krajnih imen je tako lahko, če se le tako ravna kakor natura sama terja: Piši namreč slovenske imena po slovensko, nemške po nemško! To je vse. To je pa tudi treba, da se ne deUjo za poznejše leta nepotrebne zmešnjave in se ne pačijo domačim ljudem imena njih  po p tuje m kopitu 1                                                  Vred.