Leto UM PoSfnTna plafan« f gotovini. 4 flulHJafiF, ? pefeE, ffnč seplemSra 1938 Sfev. 225' Cen« t.50 Naročnina mesečno 25 Din, za inozem« stvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjntra} razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 (J prava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Papež Pij XI• poziva svet k mira S tresočim glasom je sveti oče ob usodni ari kot poglavar Cerkve naročil svetu, naj ohrani mir, nato je vsemu človeštvu podelil blagoslov Papežev govor so takoj nato ponovili v angleškem, francoskem, nemškem, in češkem je- V dneh mednarodne napetosti Taikšni dnevi izredne politične napetosti, Ikakor jih trenutno preživljamo, morejo iti mimo zbeganega človeštva le tedaj brez katastrofe in brez trajnega zastrupljenja mednarodnih odnošajev, aiko so si vodilni državniki, v katerih rokah je usoda miru ali vojne, svesti, da bo edinole na pravičnosti mogoče zgraditi »novo« Evropo, o kateri smo zadnji čas slišali t aiko pogosto govoriti. Ako se v teh odločilnih dneh ne bo upoštevalo, da je le pravičnost trajen temelj sporazuma in miru med evropskimi narodi, — potem bo tudi v temelje nove evropske zgradbe položena klica razpada, ki bo čez nekaj let ali celo že prej znova pritirala odnošaje med evropskimi narodi na ostrino bajonetov. Razumemo, da si vsaka država skuša zagotoviti dobre strateške meje in tem bolj zavarovati 6vojo politično in gospodarsko veljavo. Toda to teženje ne sme iti tako daleč, da ustvarjamo nova ognjišča sporov in sovraštva, ki daje podlago za novo oboroževanje in novo Vojno nevarnost. Konkretno imamo pred očmi odnos med Nemci in Čehi. Nemci so se s trdimi pogoji versajskega miru čutili prizadete in ponižane. Le težko so prenašali to, kar so oni nazivali »mirovni diktat«. Ko zdaj gre za novo ureditev razmerja med Nemci dm Čehi, je čas, da Nemci pokažejo, da jih je lastna bolečina izučila in da za odnose med Nemci in Čehi ne more biti edino merodajno dejstvo, »da je Nemcev 75 milijonov, Čehov pa 7 milijonov«, kaikor je rekel Hitler. To bi se reklo, da odločuje sila in me pravica. Žal, da zemljevidi, ki so jih Nemci priložili svojim zahtevam glede Sudetov in jih objavili v listih, kažejo, da se stremi za »rešitvijo«, kd ne ba ibila nobena rešitev- < »—«—■—*—- « — • - • ^ , ... i Če se ne motimo, se je prav v nemški miselnosti porodila ideja o posebnem poslanstvu, ki ga ima vsalk narod v zgodovini in sredi ostalih narodov. To zgodovinsko in človečansko poslanstvo daje slehernemu narodu, pa naj bo številčno velik ali majhen, pravico, da ga drugi narodi spoštujejo in mu priznavajo svobodno narodno življenje. Narodi namreč niso proizvod kakega srečnega ali nesrečnega slučaja, niso produkt slepih naravinih sil, amipak se morajo za svojo eksistenoo zahvaliti božjemu stvari-teljnemu načrtu. Božja modrost ima z vsakim narodom svoje namene, prav tako kakor s po-edinim človekom. Zato tudi slehernemu narodu daje poseben značaj in sredstva, ki naj se jih poslužuje, da si ohrani svoje mesto pod soncem. Teh naravnih pravic, ki so mu potrebne za narodni obstanek iin rast, mu noben drug narod po pravici vzeti ne more in ne sme, ne da bi bil kršen naraven zaikon. Razen tega pa tudi ne smemo preziretd, da je vsak narod organsko povezan z vsemi svojimi sosedi in s celotno človeško družbo, katere član je. Poedini narodi so kakor udje človeškega telesa, od katerih ima visak posebno nalogo, ki pa naj po svoje prispevajo k skupni blaginji. V tej luči naravnih zakonov je pa tudi jasno, da ima vsak narod pravico do svobode in da je vsako zatiranje njegovega naravnega in upravičenega narodnega delovanja zločin nad naravo in da je to zločin pred Bogom, ki je hotel imeti različne narode na zemlji — sicer jih ne bi ustvaril. Taki grehi nad drugimi narodi se prej ali slej bridko maščujejo nad lastno krvjo..s Toda tudi narodi kot celota zapadejo prav tako radi sebičnim nagonom kakor poedini ljudje Ta sebičnost more, ko zavzame skrajne oblike, postati leglo sporov in silnega sovraštva med narodi. Zaradi tega je Bog dal človeštvu še višjo družbo, ki naj jih duhovno veže med seboj, ki naj jih navaja k obzirnosti in priza-nesljivosti, ko jim zlasti predočuje, da niso nacionalni interesi najvišji, za katere naj bi ljudje živeli na zemlji. Ta družba se imenuje Cerkev, ki želi biti mati vsem narodom, ki naj bi se pod njenim plaščem počutili kakor rodni bratje. Cerkev veže narode v eno duhovno celoto, pri čemer skrbno spoštuje vsako narodnost posebej, jezik, značaj in navade ter se trudi, da bi bila kakor očetova hiša, v kateri je po božji besedi mnogo bivališč. Tudi oni, ki žive izven cerkvenega duhovnega občestva, morajo danes priznati, da je bilo za človeštvo in za našo Evropo še prav posebno velika nesreča, da je čezmeren, pre. tiran in poganski nacionalizem tako globoko raz.klal človeško družbo in pomandral krščansko duhovno vez, ki naj bi spajala narode v eno družino. Imeli smo že razne »svete aliansc« in tudi zveze narodov, toda nobena od teh mednarodnih ustanov ni mogla in ne more nado. mestiti ideje o eni drnžiini narodov, kakor io ie dalo in jo še daje krščanstvo, kjer je globoko zasidrana v človeških srcih. Toda y isti meri. Vatikansko mesto, 29. sept. TG. Nocoj ob pol osmih je govoril po radiu sv. oče papež rij XI. Ves svet je z veliko napetostjo pričakoval besedo vrhovnega poglavarja katoliške Cenkve ob talko usodnem trenutku, ko bo padla odločitev o vojni in miru. Sveti oče je s tresočim glasom imel na svet sledeči ganljivi poziv: Ko milijoni in milijoni živijo v veliki napetosti in strahu spričo nevarnosti, da ne bi izbruhnila vojna s svojim nepopisnim razdejanjem in uničenjem, čutimo tudi mi v svojem očetovskem srcu hude skrbi in stisko vseh svojih otrok. Zato pozivamo vse škofe, duhovščino, redovnike in laike, naj se združijo z nami v goreči molitvi za ohranitev miru v pravici, in ljubezni. K tej moči zaupne in neomahujoče molilve naj se zateče vse verno ljudstvo in vsi narodi, naj bi v tem trenutku Bog podprl vse vladarje držav ter krmarje njihove usode, da okrepi njihova miroljubna čustva in namene, da bi jim navdihnil besede miru in vodil njihovo mišljenje in dejanje tako, da bi se zasigural mir in postavil na trdno podlago pravice in evangeljskega nauka. Hvaležni za molitve vernikov, ki so se opravljale in opravljajo po vsem svetu »a naše življenje in zdravje, ki nam ga je Bog dal in obnovil, smo ga vsak čas pripravljeni žrtvovati za mir in blagor tega sveta. Naj Bog razpolaga z nami, kakor hoče, ali naj nam ga vzame, ali pa naj še podaljša delovnik Svojega skromnega delavca na tej zemlji. Potem, ko se je sveti oče v tem tako slovesnem in ginljivem trenutku spomnil praznika tako milega in obenem odločnega mučeniškega vladarja sv. Vaclava (28. septembra) ter bližajočega se meseca sv. rožnega venca, ki je bil vpeljan v prav tako važnem in resnem času, kakor je današnji, ko je pre,blažena Mali božja rešila krščanski kulturni svet najhujšega gorja vojske in splošnega prevrata, je v popolnem zaupanju, da se bo tako zgodilo tudi zdaj, podelil sv oče vsemu katoliškemu svetu in vsej veliki človeški družini sploh svoj očetovski blagoslov: Blagoslovi vas vsemogočni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh! ziku. s K * Nihče, ki je poslušal papeža, se ni mogel ubraniti globokega ginjenja in vtisa, ki so ga napravile besede starčka na prestolu sv. Petru. Kipele so iz srca, polnega goreče ljubezni in skrbi za usodo ne samo velike katoliške družine, ampak vsega sveta sploh. Govoril jih je oče, ki se bliža skrajni meji življenja, z velikimi naporom utrujenega telesa in dobro se je čutilo, da so mu solze pretrgovale besedo, ko je pozival svoje sinove k spravi in miru. Nihče ne bo mogel preslišali tega opomina iz ust najvišjega predstavnika krščanskega sveta in kulture, predvsem ne odgovorni državniki, ki jih je Bog postavil, da vladajo narode v pravici in ljubezni. To je poziv v zadnnji uri, da se prepreči največja katastrofa, ki bi mogla zadeti svet po dva tisoč letih kulturnega razvoja na podlagi Evangelija. Kdo bi si ga upal prezreti? Kdo nakopati nase odgovornost za vse gorje, ki bi ga rodila taka slepota? Konferenca štirih v Monakovem Mussolini hoče urediti vsa sporna vprašanja med velesilami Češkoslovaška vlada je pripravila nove ponudbe Pariz, 29. sept. TG. V Parizu so nocoj dali sledeče poročilo o konferenci štirih velesil v Monakovem: Razpoloženje današnjega dne je mnogo bolj mirno, kot je bilo včeraj, in povsod se kažejo znaki, da je napetost znatno popustila. Iz Monakove-ga o vsebini razgovorov med štirimi državniki niso prišla nobena obvestila. Časopisne agencije in časnikarji večinoma samo ugibljejo. Uradna poročila o razgovorih niso bila izdana. Zato se je treba omejiti zgolj na časovni pregled dogodkov. Francoski predsednik vlade Daladier, ki je odpotoval ob 8.45 iz Bourgeta, je prišel ob 11.15 na letališče v Monakovem, kjer ga je sprejel nemški zun. minister v. Ribbentrop. Nastanil se je v hotelu »Vier Jahreszeiten«. Chamberlain je odletel iz Londona ob 8.35 in je prišel v Monakovo ob 11.57, kjer je bil sprejet od zunanjega ministra v. Ribbentropa in maršala Goringa. Z letališča je takoj odšel v Fiihrerbau, kier je bila pripravljena konferenca. Mussolini je odpotoval z vlakom že sinoči iz Rima in je prišel danes ob 11 v Monakovo. Na bavarski postaji Kufstein ga je pričakoval Hitler. V Monakovem ga je sprejel maršal Goring. Hitler je tako podrčtal izredno prijateljstvo, ki ga veže z Mussolinijem. Takoj po prihodu državnikov je bil prvi predsestanek. Za Chamberlainom je prišel v Fiihrerbau najprej Daladier v spremstvu maršala Goringa, za njim pa Mussolini. Ob 12.30 so državnikom ponudili mrzel obed, med katerim so bili med njimi prvi stiki. Tako je Daladier spoznal Hitlerja, s katerim se je dolgo časa razgovarjal, na kar sta se pozdravila s Chamberlainom in končno z Mussolinijem, s katerim sta izmenjala prisrčen pozdrav. v- Prvi sestanek Ob 12.45 se je začela konferenca, kf je trajala do 15. ure, ki so ji razen državnikov prisostvovali še italijanski zunanji minister grof Ciano, francoski delegat Leger, nemški zunanji minister v. Ribbentrop ter angleški diplomat sir Horace Wilson. Na konferenci je najprej Hitler obrazložil svoje stališče zaradi češkoslovaškega vprašanja. Za njim so govorili Chamberlain, Daladier in Mussolini. Potem so prekinili zborovanje in so državniki odšli na kosilo. Hitler je samo Mussolinija povabil k sebi na kosilo. Drugi sestanek Ob 16.40 so se štirje državniki s svojimi svetovalci zopet zbrali v Fiihrerbau in nadaljevali posvetovanja. Do 7. ure so še vedno zborovali. Nikdo ne ve, kako dolgo še bo posvet trajal. Tudi o vsebini razgovorov ni prišla v javnost ni ti najmanjša vest. Glede vsebine razgovorov smo ob tej uri navezani samo na domnevanja angleških diplomatskih dopisnikov, ki trdijo, da je glavni predmet današnjih posvetov stremljenje Chamberlaina in Daladiera, da dosežeta pri Hitlerju, da se ultiniativen rok 1. oktobra za izvedlvo nemških zahtev preloži. Francosko-angleški predlog predlaga počasno in postopno zasedbo sudetsko-nemškega ozemlja in prav tako začasen in postopen umik češkoslovaške vojske. Nadalje predlagata Francija in Anglija, da naj bi nemške čete zasedle takoj samo nekatere obmejne čisto nemške kraje, vendar pa bi zasedba ne smela doseči trdnjavskih naprav Češkoslovaške. Tudi o Mussoliniju govorijo, da je prinesel na monakovsko konferenco zelo obsežne predloge, ki daleč presegajo češko-nemški spor. V prvi vrsti bo baje Mussolini predlagal, da naj se položaj Madžarske in poljske manjšine na Češkoslovaškem reši že končnoveljavno na monakovski konferenci, drugič pa bo predlagal obsežen načrt za bodoče sodelovanje štirih velesil na gospodarskem polju in na polju razorožitve. Tudi Češkoslovaška je poslala v Monakovo svoje zastopnike, čeprav niso bili povabljeni. Objavljeno je bilo, da je angleška vlada dovolila njihovo prisotnost, tako da bi štirje državniki ob vsakem trenutku imeli priložnost zvedeti za stališče praške vlade, če bi to bilo potrebno. Veliko senzacijo je vzbudila tudi vest, da se je danes nenadoma z letalom pripeljal v Monakovo tudi madžarski zunanji minister Kanya. Pred pričetkom konference štirih so Nemci uradno sporočili, da sta na konferenci zastopana po dva predstavnika demokratskih in dva predstavnika avtoritativnih držav. Nad njimi ni arbitra, ki bi odločeval, temveč 6e bodo vsi sklepi lahko sprejeli le v sporazumu vseh štirih prizadetih strank. Obstoji torej samo možnost častnega iskrenega in trajnega sporazuma, ali pa definitiv-nega razhoda in s tem tudi dokončnega razkola Evrope v dve nasprotujoči si taborišči. Nov predlog praške vlade Monakovo, 29. septembra, m. Tukajšnji dobro obveščeni krogi zatrjujejo, da je berlinski-češko-slovaški poslanik gospod Mastny, ki je odpotoval v Monakovo, za primer, če bi francoska ali pa angleška delegacija rabili kakšne podatke od češkoslovaške vlade, prinesel s seboj tudi predlog češkoslovaške vlade za mirno rešitev sudetsko-nemškega problema. Po teh iniormacijah je češkoslovaška vlada pripravljena izprazniti sudetsko-nemške pokrajine, v katerih živi nad 50% _ Nemcev, do 1. decembra t, 1., ter umakniti tudi svojo vojsko. To ozemlje bi po češkoslovaškem predlogu zasedle britanske in francoske legije, češkoslovaška pa je tudi pripravljena spremeniti smer svoje zunanje politike. Češkoslovaška pa zahteva zase strategične linije in mednarodno konferenco ali arbitražo v smislu predlogov g. Roosevelta. Češkoslovaška vlada fe istočasno naložila vsem svojim diplomatskim zastopnikom, da o tej odločitvi češkoslovaške vlade obvestijo vlade prijateljskih in zavezniških držav. Kako dolgo bo trajala konferenca Mussolinljev pahi štirih velesil na vidika Kako dolgo bo trajala konferenca še nI znano. Vsem pa je jasno, da se na njej ne bo govorilo Ie o Češkoslovaški in o formalnosti za mirno ureditev formalnega spora, temveč bodo ministri in šefi držav govorili na tej konferenci tudi o splošnem evropskem položaju. Iz krogov konference prihajajo zagotovila, da bo drugi del konlerence mnogo važnejši od prvega. V nemških krogih ne taje, da ima glavne zasluge, da je prišlo do tega sestanka, šef italijanske vlade Mussolini. Tu gre za njegovo staro idejo, ki jo je hotel izvesti že v Stresi, da se namreč štiri velesile najprej sporazumejo med seboj o vseh važnih problemih in da kakor je krščanstvo in bratska ljubezen izginjala iz src poedincev, taiko je izginjala tudi iz narodnih običajev in iz mednarodne morale, ki svojih odnosov do sosedov ne gradi več na temelju pravičnosti, ampak na temelju sile in moči. Sila pa rodi silo in se zato ne smemo čuditi, da smo od leta do leta zapleteni v večje narodnostne boje. Narodne manjšine na primer, ki bi ob pravičnosti vladajočih narodov mogle postati vez in most meti narodi, so postale nasprotno izvor narodnostnega sovraštva in di-namit za obstoječi mednarodni red Bratska enakost meri narodi pn so jo umaknila v kraljestvo lepih, a pri sedanji miselnosti narodov — ncurosničljivih sanj; Vendar tudi sedanje žalostne razmere ne odvežejo nobenega človeka, ki se še priznava k duhovnemu krščanskemu občestvu, težke odgovornosti in naloge Vsak naj bi na svojem mestu in v svojem poklicu gojil idejo pravičnosti in sporazumevanja med tako usodno sprtimi narodi. Vsako sovraštvo, pa tudi nacionalno sovraštvo je popolnoma nasprotno krščanskemu, torej tudi božjemu duhu. Onim, ki trpe krivico, sktišajmo nuditi vsaj moralno oporo. Gojiti je treba vse ono, kar nas druži in veže kot ljudi in kot narode, da tako zastavimo pot pogubni miselnosti, ki v sovraštvu in v neprestanem bo ju vseh proti vsem vidi rešen ie raz-bičanega človeštva, Drin. zagotove mir ne le za par let, temveč za desetletja. Mussolini je vedno zagovarjal stališče, da med štirimi velesilami lahko in tudi mora priti do sporazuma, ker bi šla drugače Evropa nasproti težki in temni bodočnosti, Mussolini je vedno poudarjal potrebo sklenitve pakta med temi štirimi državami, ki naj bi omogočil, da se vsi problemi rešujejo na miren način in da se interesi velesil zavarujejo v vsakem oziru. Ta pakt naj bi določal tudi redne sestanke predstavnikov velesil, na katerih bi se odstranili vsi eventuelni spori ne le med velesilami, temveč bi bile velesile tudi razsodniki v sporih med malimi državami. V Londonu katoličani molijo, ko traja konferenca London, 29. sept. Z ozirom na vest o konferenci štirih v Monakovem so takoj zelo poskočile vrednote na borzah. Nekateri listi, ki imajo svoje dopisnike v Monakovem, podčrta-vajo, da jc bilo posebno opaziti prijateljske in prisrčne razgovore med Chamberlainom in Mussolinijem, ki sta osebna prijatelja. Drugi listi omenjajo, da je dobro, da ni na konle-renci sovjetske Rusije, ki bi gotovo intrigirnln proti miru. Londonski kardinal Hinslev je odredil neprestane molitve za uspeh konlcrence štirih. Državniki prihajajo Hitler je šel Mussoliniju nasproti do Kufsteina Mussolini Monakovo, 29. septembra, b. Posebni viaic o kanclerjem Hitlerjem ter predstavnikoma Mussolinijem in grofom Cianom je prispel v Monakovo ob 10.50. Kancler Hitler je odšel s posebnim vlakom is Monakovega v Kufsteiu ter osebno pričakoval Mussolinija. Hitler je prišel nekaj trenutkov pred Mussolinijevim prihodom ter Mussolinija počakal na peronu. Srečanje med obema državnikoma je bilo zelo prisrčno. Oba sta takoj pregledala častno četo, potein pa sta ob klicanju velikega števila prebivalstva odšla proti Hitlerjevemu posebnemu vlaku, v katerega so stopili Mussolini, Hitler in grof Ciano. V Hitlerjevem spremstvu sta bila novi namestnik generalnega štaba general Brauchitsch in Himmler. Ko 6ta Mussolini in Hitler stopila na vlak, je ta oddrdral z največjo brzino proti Mona-kovemu. Za časa vožnje sta imela Mussolini in Hitler^daljši razgovor glede programa konference štirih, ki jo smatrajo kot najvažnejši politični dogodek v Evropi po svetovni vojni. V Monakovem je na kolodvoru pričakoval Hitlerja in Mussolinija maršal Goring, ki ju je prisrčno pozdravil. V njegovem spremstvu je pregledal Mussolini častno četo, nakar so šli državniki na,trg pred kolodvor, kjer jih je pričakovala ogromna množica ljudstva. Mussolini in Hitler sta se zahvalila za burne ova-cije, nakar sta se podala med špalirjem množice proti palači, kjer je konferenca štirih zapadnih velesil. Hitler je spremil Mussolinija do dvorca princa Karla, v katerem je bil že enkrat, ko je bil gost v Nemčiji. Kmalu nato je vrnil Mussolini obisk Hitlerju v domu narodno-socialistične stranke. Vse priprave za konferenco štirih so bile opoldne že gotove. Francije, Italije in Nemčije, ki so se poslovili od Chamberlaina. Prav tako so se od njega poslovili tudi predstavniki britanskih dominionov. Na letališču se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki je želela Chamberlainu srečno pot in uspešni povratek z njegove tretje poti v Nemčijo, za katero mislijo vsi, da bo rodila ugoden izid za mir v Evropi. V imenu vlade je Chamberlaina pozdravil minister za javna dela Bro\vn s sledečimi besedami: »Snoči smo sklenili, da vas korporativno spremimo na tej vaši tretji poti v Nemčijo z željo, da dosežete popoln uspeh.« Chamberlain se je za par besed, ki jih je Izrekel minister za javna dela, zahvalil vsem ministrom za pozornost, ki so mu jo izkazali, ter dejal: »Ko sem bil še otrok, mi je moj oče dejal: »Sin, če kdaj ne boš uspel v kakšni stvari takoj, ne vrzi puške v koruzo, temveč poskusi ponovno, in če ne uspeš vdrugič, poskusi še enkrat!« Vidite, tudi sedaj neprestano poskušam, da bom uspel v svojih prizadevanjih. Ko se vrnem iz Nemčije, bom sigurno lahko rekel kakor Shakespeare: »Iz gozda nevarnosti smo iztrgali ta cilj.« Chamberlain London, 29. septembra, b. Ministrski predsednik Chamberlain je odpotoval v Nemčijo ob 8.35 zjutraj. Na letališče so prišli vsi člani vlade, veliko število višjih državnih funkcionarjev ter poslaniki Monakovo, 29. septembra. AA. (DNB). Francoski ministrski predsednik Daladier je prispel z letalom v Monakovo ob 11.20. Na letališču so ga pozdravili med drugimi tudi nemški zunanji minister von Ribbentropp, francoski veleposlanik Pon-cet, državni tajnik von Weissacker, šef protokola, poslanik von Deruberg, pokrajinski vodja VVagner, vrhovni načelnik mesta Miinchena, Fiiller ter francoski generalni konzul v Miinchenu. Daladier je obšel častno četo nemške vojske, godba pa je zaigrala francosko in nemško državno himno. Nato se je francoski ministrski predsednik odpeljal z avtomobilom v hotel »Vier Jahreszeiten«. — Ko se je po svojem prihodu na mtinchensko letališče usedel francoski predsednik vlade Daladier v avtomobil. mu je zbrana množica ljudstva priredila navdušene ovacije, ki so se ponavljale ves čas, Razodetja Bele knjige Anglija, Francija, Rusija in Romunija skupno v boj Litva dovolila rdečim četam prehod v Nemčijo London, 29. sept. TG. Angleško zunanje ministrstvo je izdalo Belo knjigo o nemško-češkem sporu, v kolikor se je v njega vmešala angleška vlada sprva ueuradno po svojem zastopniku lordu Runeimanu, kasneje pa neposredno po ministrskem predsedniku Chamberlainu samem. Bela knjiga vsebuje vse listine, ki jih je predsednik vlade Chamberlain omenil v svojem včerajšnjem govoru v londonski poslanski zbornici. Bela- knjiga potemtakem ne navaja ničesar, kar bi že ne bilo znanega in samo potrjuje dejstva, ki jih je v Svojih dveh govorili navedel Chamberlain: ••• »*<•>< * Časopisje posveča veliko pozornost Beli knjigi, predvsem pa tistemu delu, ki razodeva vzroke, zakaj se je angleška vlada na nasvet lorda Runcimana odločila, da pristane nn od-daljnje težave med Nemčijo in češkoslovaško Lord Runciman je Chamberlaina prepričal, da gola samouprava ne bi predstavljala nobene trajne rešitve ter bi dala samo povod za na-daljneje težave med Nemčijo in češkoslovaško in da bi bilo najbolj pametno s stališča evropskega miru, če bi se sudetsko ozemlje enkrat za vselej odrezalo od češkoslovaške in oddalo v območje meja nemške države. Listi niso vsi mnenja, da je angleška vlada pravilno postopala. Nekateri listi hvalijo Chamberlaina, drugi pa izražajo mnenje, da ni bilo modro predlagati tako temeljite spremembe meja v trenutku, ko so bile politične strasti najbolj razpihnjene. Priznavajo pa, da je bila angleška vlada v hudem precepu, ko je Hitler zavrnil Četrti Runcimanov predlog (kantoniza-cija Češkoslovaške) in zavrgel tudi angleško-franncoski predlog (odccpitcv ozemlja z več kot 50% nemškega prebivalstva). Poljska, Litva... - Iz Bele knjige pa jasno izhaja, kako globoko je bil Chamberlain razočaran nad spremenjenim stališčem Nemčije med sestankom v Berchtesgadenu in v Godesbergu. Bela knjiga točno navaja, kako se je Chamberlain po tej ugotovitvi, ki ga je zabolela, odločil, da bo trdo udaril in preprečil, da bi se nemške zahteve še stopnjevale ali da bi se namesto pogajanj uvedel nasilni postopek s pomočjo orožja. Chamberlain je odredil jasne mobilizacijske ukrepe, ki so bili zadosti razumljiv diplomatski pritisk nn Nemčijo in ki so nadalje nemško vlado mogli prepričati, da bo imela, ako se odloči za vojno, takoj proti sebi Anglijo, Francijo, sovjetsko Rusijo in It o m u nn i j o. Glede P o 1 j s ke pn so bila na razpolago zanesljiva poročila, da bo nekaj časa ostala nevtralnna ob strani, a da se bo kasneje postavila na stran Anglije in Francije. Iz Bele knjige izhaja tudi, da so bila verodostojna poročila o zadržanju Litve v primeru vojnega spopada angleškim državnikom na razpolago. Litva bi biln brez nadaljnjega dovolila sovjetskim četam, du bi prekoračile njeno ozemlje in vdrle v ozemlje Vzhodne Prusije. Zato se je Chamberlain uprl nadaljnjim nemškim zahtevam, in čo je v svojem radio govoru omenil »spor v daljni deželi med dvema narodoma, o katerih ne vemo ničesar,« je s tem hotel povedati, da se. Anglija ne vmešava znradi tega spora, nmpak zaradi večjih odločitev, in to na osnovi čisto jasnih informacij, ki jih je imela na razpolago. Tako je tudi nmljlvo, da je bil Chamberlain v tej borbi močnejši in da je nemška vlada popustila. Zadnje Chamberlainovo pismo Hitlerju: »Ne morem verjeti, da bi hotel prevzeti odgovornost za svetovno vojno ...« V Beli knjigi je bilo objavljeno tudi zadnje de Mussolinija — povzročilo srečni preobrat v mednarodno napetosti ter sprožilo zamisel o četvorni konferenci v Monakovem. Pismo se glasi: Ko sem prebral pismo, ki ste mi ga poslali po siru Horaciju Wilsonu, sem postal trdno prepričan, da boste lahko brez vojne in brez odlašanja dosegli bistveni del svojih zahtev. Pripravljen sem takoj priti v Berlin, če vi tako želite, in se pogovarjati z Vami, juj,..r-r.če je takšna tudi vaša volja, s predstavnikom Italije, Francije in češkoslovaške o vseh podrobnostih. Ne moreni verjeti,-< da bi vi hoteli prevzeti odgovornost Ka svetovno vojno, ki bi pogoltnila vso civilizacijo samo zaradi tega, ker se je rešitev vprašanje zavlekla samo za nekaj dni«. Snoči so razne kulturne organizacije v Angliji na skupni seji sprejele sklepe, ki naj služijo Chamberlainu kot smernice na pat v Monakovo na konferenco 4 velesil. Iz teh sklepov zveni odločna želja, da naj angleška vlada pod nobenim pogojem ne pusti Nemčiji, da bi izvila še večje ugodnosti od Češkoslovaške. Angleška-francoski predlog, na katerega je praška vlada pristala, navaja, da »pridejo pod Nemčijo okraji, kjer nemško prebivalstvo presega 50%.« Chamberlain je v parlamentu to besedilo že nekoliko spremenil, ko je dejal, da »pridejo pad Nemčijo vsi kraji z več kakor, 50% nemškega prebivalstva. Zgoraj omenjeni sklepi kulturnih in miroljubnih organizacij navajajo,, da je to prevelik umik, kajti če bi Češkoslovaška morala odstopiti vse kraje, kjer je več kakor 50% nemškega prebivalstva, potem jo z vojaškega stališča ni mogoče več braniti, z gospodarskega stališča pa je nesposobna živeti. Vsako mednarodno jamstvo za njeno bodoče varnost bi bilo čisto navadno zasmehovanje. četvorni pakt? Nekateri današnji listi trdijo, da so na mero-dajnih mestih zvedeli, da bodo na konierenci v Monakovem izkopali staro Mussolinijevo zamisel o četvornem paktu med Anglijo, Francijo, Italijo in Nemčijo, ki naj bi odslej nadzirale Evropo. Toda ti listi sami pristavljajo, da to_ skoraj ni mogoče, kajti četvorni pakt, ki bi na eni strani izključil sovjetsko Rusijo, na drugi strani pa potisnil ob stran Poljsko, Jugoslavijo in Romunijo, bi ne služil nobenemu, najmanj pa Franciji in Angliji, ker bi vzhodno in srednfo Evropo prepustil nemškemu vplivu, to je tisti nevarnosti, ki jo želi Chamberlain predvsem preprečiti. ko se je peljal Daladier z letališča v hotel »Vier Jahreszeiten«. Tja Se je pripeljal tudi maršal Gtt-ring, ki je potem Daladiera spremljal v Ftihrer-haus. fiehoslovaki London, 29. spet. A A. (Havas.) V češkoslovaških diplomatskih krogih v Londonu poudarjajo, da zastopniki praške vlade niso poklicani na konferenco v MUnchen niti od strani nemške vlade, niti ne od Velike Britanije. Kljub temu je praška vlada v soglasju z vestmi, ki so bile objavljene v včerajšnji beli knjigi, sklenila po pristanku Londona, da bo Chamberlaina in Daladiera spremljalo tudi čsl. zastopstvo, ki ju bo stalno obveščalo o stališču Prage. češki predlog v Belgradu Češki poslanik v zunanjem ministrstvu Belgrad, 29. sept. Tukajšnje češkoslovaško poslaništvo ie dobilo nocoj iz Prage obvestilo o novih predlogih češkoslovaške vlade za mirno rešitev vseh spornih vprašanj med Češkoslovaško in Nemčijo, ki jih je sprožil sudetsko-neinški problem Češkoslovaški poslanik g. Lipa se je takoj nato ob pol 9 zvečer odpeljal v zunanje ministrstvo in bil takoj sprejet od pomočnika zunanjega ministra g. dr. Andriča. Poslanik g. Lipa je sporočil pomočniku g. dr. Andriču najnovejše predloge svoje vlade za mirno rešitev sudetsko - nemškega vprašanja. Borba za mir Varnostni ukrepi raznih evropskih držav Poljska še čaka na odgovor Varšava, 29 sept. Tukajšnji uradni krogi izjavljajo, da do sedaj še niso prejeli zadovoljivega odgovora iz Prage glede zahtev, ki se tičejo tešinjskega okraja. Zaradi tega bo Poljska prisiljena postopati tako, kakor ji bodo narekovale njene koristi Varšava, 29. sept. AA. PAT: Od včeraj se na vsem svetu širijo vesti, da je problem Tješina baje urejen in da je Praga dala zadovoljiv odgovor. Ti glasovi so danes v zvezi z monakov-skim sestankom še bolj oživeli. Še več, v Varšavi so jih celo razširjala nekatera tuja zastopstva ter navajala besedilo in podrobnosti češkoslovaške note. Te glasove je treba smatrati za neresnične, ker čsl. vlada doslej še ni odgovorila. Ni težko odkriti cilj širjenja takih glasov. Poljska vlada bo zavzela svoje stališče izključno na temelju resnice iu dejanskega stanja. Madžarska pričakovanja Budimpešta, 29. sept. A A. MTI: V pooblaščenih krogih v zvezi s Chamberlainovim govorom ugotavljajo sledeče: Ko je Chamberlain govoril o madžarski in poljski manjšini na Češkoslovaškem, je izjavil, da je madžarska vlada dobila pogum po obisku, ki ga je naredil kraljevski namestnik Horthy 20. septembra pri maršalu Goringu in po obisku predsednika vlade Imre-dyja ter šefa madžar. generalštaba v Berchtesgadenu 21. septembra. Ta trditev izhaja iz nekega nesporazuma, ki ga je treba obžalovati, ker je madžarska vlada, kakor je na drugem mestu ugotovil Chamberlain, stavila svoje znane zahteve po madžarskem poslaniku v Londonu že 19, septembra. Tako je jasno, da je akcija madžarske vlade za uresničenje zahtev glede madžarske manjšine na Češkoslovaškem prišla že pred obiskom v Berchtesgaden. V zvezi s tem pooblaščeni krogi ugotavljajo, da ukrepi, ki jih je Madžarska storila, niso v nobenem oziru prekoračili onih mej, ki jih je podvzela Češkoslovaška ob madžarski meji, in da je absolutno potrebno, da se zavaruje madžarska meja. Avstralija se ne bo vojskovala > -f ■ "i ■ Leipzig, 29. sept. TG. Predstavnik Avstralije je izjavil britanskemu zunanjemu mit^strj}, da se Avstralija v slučaju vojne ne namerava udeležiti borb. Fašistični svet preložen Rim, 29. sept. TG. Fašistični svet, ki se navadno sestane 1. oktobra, je odgoden na 6. okt. zaradi razvoja češkoslovaškega vprašanja. Nagli sod v ČSR Praga, 29. sept. A A. Havas: Danes je objavljen odlok vlade, s katerim se uvaja preki sod za vso Češkoslovaško. Varnostni ukrepi v Franciji Pariz, 29. sept. A A. Havas: Uredba z zakonito močjo o organiziranju naroda za primer vojne — uredba je izšla v današnjem uradnem listu — določa, da lahko vlada izda naredbe o ureditvi ali ukinitvi uvoza in izvoza, prometu raznega blaga, o obdavčenju tega blaga in o omejitvi njegovega konsuma. Uredba določa tudi to, da se sedeži upravne in zakonodajne oblasti, to je vlade, poslanske zbornice in parlamenta lahko preneso tudi izven Pariza. Pariz, 29. septembra. AA. (Havas.) Uradni list objavlja danes odlok o organizaciji narodne obrambe za primer vojne. Ta odlok je izdala vlada na podlagi pooblastil, ki jih določa zakon od 11. julija 1938. Po tem zakonu morejo biti poklicani na službo za pasivno obrambo vsi oni, ki so stari nad 18 let, kakor tudi državni upokojenci. Flandin odločno za mirno rešitev Pariš, 28. sept. Razpoloženje v Parizu se je čez noč popolnoma spremenilo. Vsem ljudem je padel s srca velik kamen, in tisti, ki so hujskali p:-.ti K! w5 to nrn.H««lnik v|ndr> Oinniborlnin poslal nemškemu kanclerju Hitlerju in ki je — podprto od šefa italijanske v 1 a - Skupščina Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug Belgrad, 29, septembra. AA. V veliki dvorani nove univerze je bila danes 36. redna skupščina Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug. Skupščine se je udeležil tudi kraljev zastopnik podpolkovnik Kerekovič, dalje zastopnik patriarha škof Dionizij, od strani vlade pa so bili navzoči minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič, pravosodni minister Milan S i -m o n o v i č, finančni minister Dušan L e t i c a , minister brez listnice Voja G j o r g j e v i č, poštni minister Vojko C v r k i č in trgovinski minister Nikolaj Kabalin. Skupščina se je začela ob 9.30, takoj po prihodu kraljevega zastopnika. Predsednik zveze minister brez lastnice Voja Gjorgjevič je ugotovil sklepčnost in predlagal, da se pošlje udanostna brzojavka kralju Petru II., kar so vsi navzočni sprejeli z dolgotrajnim vzklikanjem kralju Petru II. Zatem je predlagal udanostno brzojavko kr. namestniku knezu Pavlu. Navzočni so to spet sprejeli z navdušenim vzklikanjem »Živel knezi« Pozdravne brzojavke so bile poslane tudi kr. namestnikoma dr. Radenku Stankoviču in dr. Ivu Peroviču, ter predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, kmetijskemu ministru dr. Stankoviču, prosvetnem!! ministri! Dimitriji! Marfarašpvičtl. ministru brez listnice dr. M. Kreku in gradbenemu ministru Stošoviču, Predsednik je nato v svojem govoru dal besedo ministru Dragiši Cvetkoviču, ki je dejal med drugim: Bratje zadružniki! Danes moramo ugotoviti, da en del naše kmetijske nacionalne proizvodnje še gre na tiste, ki se mnogo ne trudijo, ampak samo posredujejo. Mi se moramo truditi in delati na to, da naše kmečko narodno gospodarstvo in proizvodnjo usmerimo na zadružništvo (odobravanje). Zadružništvo je nosilec blagostanja in kulture po naših vaseh. Zadružništvo je nosilec tudi boljših zdravstvenih pogojev naše vasi. Našo vas moremo materialno in kulturno dvigniti edino po zadružništvu. Morem pa vam reči, da boste pri članih vlade, pa naj bodo zadružniki ali ne. vedno naleteli na popolno razumevanje. podporo in veliko ljubezen (živeli!). Zatem je predsednik Gjorgjevič dal besedo romunskemu zastopniku dr Mladenovu ter slednjič še bolgarskima zastopnikoma Josipovu in Georgijevu. Posebno govor Georgijeva je vzbudil veliko pozornost. Predsednik Gjorgjevič je končno prebral pozdravne brzojavke, ki so prispele iz češkoslovaške, Holandije. Poljske. Bolgarske. Francije, Dan ske, Anglije, B°!gije, Finske, Letonske in nekaterih drugih držav ter nato pozdravne brzojavke iu opravičila nekaterih, ki niso mogli priti na to na vojno, so se poskrili, da jih ni več videti. Bivši ministrski predsednik Flandin pa je izdal manifest, ki je danes nalepljen po vseh zidovih, z naslovom: »Goljufajo vas!« V tem manifestu se Flandin obrača naravnost na ljudstvo in pravi, da prevzema sam odgovornost za besede, ki jih mora francoski narod slišati. Neznane sile so zadnje tedne montirale zelo modro sestavljen stroj, ki je vse te dni brezhibno deloval in ljudem dopovedoval, da mora biti vojska. Ta stroj je vsak dan proizvajal laži in izmišljene vesti, da bi ljudem begal glavo. Ti elementi so po svojem časopisju namenoma lagali, da je sporazum nemogoč, dočim je to očitna neresnica. Ali naj Francija zopet izgubi en milijon svojih sinov ali pa še več zaradi takih laži? Jaz sem zahteval, da se skliče parlament, da bi razkrinkal to zločinsko početje, pa so me žalibog zavrnili. Jaz sem hotel v parlamentu, da vlada predloži resnične akte in dokumente o pogajanjih zadnjega časa, da bi se mogli zastopniki ljudstva pogovarjati in posvetovati o stvareh, kakor dejansko stoje, ne pa kakor jih levičarska propaganda potvarja. Francozi nismo strahopetci, in če bi videli, da nas res hoče kdo napasti, bomo vsi branili domovino. Za pravično stvar in za izpopolnitev svojih obveznosti smo vedno pripravljeni zmagati ali umreti. Nočemo pa, da bi nas prisilili do vojne za temne namene komunizma, ki si jc danes nadel lažnivo krinko nacionalizma. Komunistični vodje, ki v tej tragediji igrajo hlapce tuje sile, so zahtevali, naj me zapro. Kljub temu ne bom molčal in se tudi ne bojim komunističnih groženj, da me bodo ubili, ter kličem ljudstvo, naj pošlje predsedniku republike peticijo, da se reši mir in da ne bo ljudstvo poklicano na klanje, ne da bi vedelo zakaj, namreč za uničenje sodobne družbe in kulture. Živela Francija I Podpis: Etienne Flandin. Tudi bojevniki za m!r Pariz, 29. sept. Organizacija francoskih bojevnikov, ki ji je ime »Tovariši ognja« in v kateri je veliko število odlikovanih s častno legijo za vojaške zasluge, je poslala ministrskemu predsedniku Daladieru, svojemu tovarišu iz ver-dunskih okopov, javno pismo. i V tem pisiml Opominjajo ogromnih žrtev, ki so jih francoski bojevniki prenašali v minuli (VQjnj,,jq ki, |jjh,.prenašajo- tudi danes ter pravijo, da hočejo oni, ki so rešili Francijo v minuli vojni, danes rešiti Francijo s častnim mirom. Nato opozarjajo, da hujskajo v sedanjem trenutku na vojno predvsem židovski člani framasonskih lož in da se noben domoljuben Francoz ne sme vdati temu pritisku, ki hoče žrtvovati dragocena življenja Francije za protinarodne namene svetovne revolucije. Francoski narod ne sme v klavnico, v katero bi ga rado pognalo židovstvo, in poziva predsednika vlade, naj nastopi proti tisku, ki je skoraj izključno v židovskih rokah, da preneha s hujskanjem. Inozemske ekstremiste in Zide pa naj pošlje v koncentracijske tabore, ker v fronto bi itak ne šli, če bi izbruhnila vojska, ali pa bi se lepo poskrili v ozadju ter se dobro preskrbeli v dobičkanosnih mestih s pomočjo protekcije, ki jo uživajo v nekaterih krogih. Na Danskem Kopenharjen, 29. septembra. AA. (DNB.) Ker so bile v zadnjem času zaradi vznemirjenosti v mednarodnem političnem 6vetu izvožene iz Danske nenavadno velike količine blaga, je danska vlada prepovedala nadaljnji izvoz za več vrst blaga. Ministrski svet je sklenil, da se olajša uvoz nekaterih vrst blaga na ta način, da 6e izda dovoljenje za devize. Kriza v japonski vladi Tokio, 29. septembra. TG. Reuter poroča iz Tokia, da se fe zunanji minister general Ugaki odločil, da odstopi, ker se z ostalimi člani vlade ni mogel sporazumeti glede politike na Kitajskem. Armada bi spričo naraščajočih težav na Kitajskem rada ustanovila poseben veččlanski odbor ministrov, ki bi nadziral kitajske zadeve, čemur se general Ugaki upira, češ da bi vmešavanje vojske v kitajsko politiko škodovalo diplomatskemu delovanju zunanjega ministrstva. V Ozadju pa so še drugi vzroki, med katerimi ni najmanjši ta, da faponska vojska na Kitajskem ne more doseči nobenih _ odločilnih uspehov, medtem ko velikanski stroški vojskovanja nalagajo japonskemu narodu čedalje večje denarne žrtve. Odstop zunanjega ministra je povzročil velikansko presenečenje in na borzi v Tokiu so hudo padli vsi japonski vrednostni papirji. Tokio, 29. sept. AA. Reuter: Japonske čete so dopoldne zavzele trdnjavo Tjenkjančen. Tako so zdaj skoraj vse utrdbe ob reki Jangce do Hankova v japonskih rokah. Japonska cesarica pričakuje poroda Tokio, 29. sept. A A. Štefani: Ministrstvo cesarskega dvora poroča, da japonska cesarica spet pričakuje veselega dogodka v mesecu januarju prihodnjega leta. Zemunska vremenska napoved: V večji meri se bo pooblačilo skoro po vsej državi. Jasno bo samo še v vzhodnih in jugovzhodnih krajih Deževalo bo v severenih predelih in posebno še na zahodu. Jugovzhodni in južni veter spremenljive jakosti. Temperatura se bo še dvignila. skupščino. Med njimi (e bilo tudi opravičilo predsednika vlade dr. M. Stojadinoviča in notranjega ministra dr Korošca ter nekaterih drugih. Po izvolitvi častnih članov jc bila nazadnje skupščina zaključena ob navdušenih vzklikih vseh navzočih. Politična poročila druge iidajc ffSiovenca" Sporazum dosežen Izročitev sudetsko-nemškega ozemlja bo izvedena od 1. do 10. oktobra Pamet Monakovo, 29 sept. DNB poroča: Iz krogov konference se je zvedelo, da so štirje državniki dosegli praktični sporazum glede odsto-pitve sudetsko-nemškega ozemlja. Dalje se je izvedelo, da bi se izročitev sudetsko-nemških krajev imela začeti že 1. oktobra in da bi to trajalo do 10. oktobra. Uradne ali poluradne potrditve teh informacij še ni, mislijo pa, da se bo to zgodilo okrog 22. Konferenca je trajala štiri ure, nakar je bila prekinjena in se bo v kratkem spet nadaljevala. Monakovo, 29. sept. »Reuter« poroča: Današnja popoldanska konferenca državnikov štirih velesil je trajala skoraj 4 ure in se je končala pred 20.30. Poročilo o njej izide ob 22. Kako je potekel drugi sestanek Monakovo, 29. septembra. Drugi sestanek, ki se je začel ob 16.40 v Fiihrerhausu je nehal ob 20.30, ko so prišli prvi delegati ven, in se je zvedelo, da so posvetovanja prekinjena do 22. ure. Prva sta prišla ven Chamberlain in Daladier in prisotni delegaiti in žurnalisti so imeli vtis, da pogajanja teko ugodno dalje in da so na dobri točki. Množica predstavnikov nemških oblasta ter časnikarjev je takoj pristopila k državnikom in se zanimala za podrobnosti Pokazalo se je, da je bila takoj v začetku dobljena podlaga, na kar se je lahko začela razprava. Kaže, da bodo pogajanja v kratkem končana. Ob 10 se bo seja nadaljevala ter bo razpravljala predvsem o poljskih in madžarskih zahtevah, če bo čaš dopuščal, bo redigiran tudi tekst sporazuma. Pogajanja so skoraj popolnoma zaključena in je določen novi kriterij za ureditev sudotskega vprašanja. Nemčiji bo ugodeno tako, da bo lalvko dne 1. oktobra, kaikor je napovedala, delno zasedla sudetsko-nemško ozemlje. Ta zasedba se bo izvršila postopno in naj bi bila končana do 10. oktobra. V ta namen bi se vse sudetsko-nemško ozemlje . .mjam ------------ -- —.v;" T razdelilo v več con in bi bila prva cona naj- | katerih prisotnost so zahtevali Angleži. Malo pred polnočjo - konec tretje seje Pariz, 29. sept. Agencija »Havas« sporoča opolnoči: Konferenca štirih državnikov, ki se je začela v svojem tretjem poglavju ob 10 zvečer, se je končala nekoliko po 11. Predsedniki vlad so ostali še v Fiihrerhausu, da počakajo na sestavo besedila sporazuma, da ga podpišejo. Vsi so se že pripravili na odhod iz bližje ozemlje ob meji. To cono bi Nemca zasedli že 1. oktobra. Ostale cone pa postopno. V tem času pa bi se sestala mednarodna komisija, ki naj bi ugotovila končno mejo. V prvi vrsti seveda bi se ugotovila demarkacijska črta med Nemčijo in Češkoslovaško, na kar bi se našla končna rešitev. Ko je bila seja prekinjena, sta se Chamberlain in Daladier nekoliko oddaljila s svojimi sot.rudniki. Nato pa sta povabila Hitler in Mussolini k sebi Goring a in večje število nemških odličnikov. Tu so videli, da imata pred seboj Mussolini m Hitler veliko zemljepisno karto Srednje Evrope, kjer je bila začrtana tudi že demarkacijska črta. Za časa prekinitve med 20.30—22 je bila skupna večerja, katere se je udeležilo okoli 50 povabljencev. Pri tej večerji je na des.ni strani Hitlerja sedel Mussolini, levo pa Daladier, nasproti pa je sedel Goring, kateremu na desni je bil Chamberlain, na levi pa Ciano. Monakovo, 29. sept. V Monakovem se nahajata češka ministra iz Berlina in Londona, vlade že obveščen, ko je zapustil London in nesel s seboj gornji predlog. Posvet je šel nato dalje na podlagi nadaljnjih koncesij, ki jih je prinesel poslanik Mastny. Tako je češkoslovaška vlada pristala na popoln umik iz spornega ozemlja do 10. ok- I tobra in na nadzorstvo, ki ga naj votli medna- j rodna komisija skupno z britansko legijo, o kateri je že Hitler govoril v svojem zadnjem go-voru. Češkoslovaška vlada je poprej odklonila pristanek na to zahtevo, toda zdaj se je pritisku vdala. Vlada generala Sirovija je pristala tudi na to, naj se že v Monakovem začnejo pogajanja glede demobilizacije češkoslovaške vojske in glede načina njihovega umika, le nn to ni pristala, da bi izpraznila obmejno utrjeno ozemlje, dokler nova meja ni bila natančno določena. Ministri so se v nadaljnjem posvetovali glede izmenjave češkega, odnosno nemškega prebivalstva, ki bi po zasedbi Sudetov ostalo v Nemčiji, odnosno v češkoslovaški državi, češkoslovaška vlada je zahtevala nov sistem mednarodnih jamstev za svoje nove meje. štirje državniki so na češkoslovaško zahtevo pristali in so se začeli takoj o tem vprašanju posvetovati. Končno je dr. Mastny prinesel pristanek češkoslovaške vlade na to, da se naj vse sudetsko vprašanje končnoveljavno reši do 15. decembra. Prej so se Čehi temu pogoju upirali, toda na Chamberlainov pritisk so ta dva in pol mesečni rok sprejeli. Chaimberlainu pa se ni posrečilo pridobiti češkoslovaško vlado za to, naj bi se takoj sestali opolnomočeni zastopniki francoske, angleške in praške vlade za določitev nove češkoslovaške meje, ker so češki zastopniki izjavili, da za to nimajo polnomočdj od svoje vlade. Veliko senzacijo je zibudila na konferenci tudi vest, da je češkoslovaška vlada že pred monakovsko konferenco pristala na to, naj Nemčija zasede vse ozemlje, koder je več kot 50% nemških prebivalcev, toda le pod pogojem, da se Nemčija odreče svoji zahtevi po plebiscitu v okrajih, koder prebivajo Čehi v večini. Na osnovi češke popustljivosti je bil na konferenci torej dosežen sporazum, ki dovo- Ljubljana, 29. septembra. Večinoma po krivdi neke vrste brezvestnega časopisja so nekateri ljudje e dni udi pri nas tako zelo zbegani, da delajo velike neumnosti sami sebi v škodo. To je tembolj neupravičeno, ker vemo, da se nasa država, Ki ima prav v sedanjem času tako vlado za katero jo lahko vsi nurodi v Evropi zavidajo, no namerava vmešati v spore, ki vznemirjajo danes nekatere države, dokler ne bi bila nasa država sama ogrožena, kar pa hvala Bogu ni in tudi ne bo. Menda pa prav to ni vsec iz-vestnim krogom, ki želijo svetu največje nesreče ali vsaj zmede, ki bi pomagale raznim večnim kandidatom do vodilnih mest v dr/.avi ali pa vsaj do bolje plačanih položajev in lepše eksistence ter brezdelnega m udobnega življenja, ko bi mogli komandirati v človeški družbi po svoji ljubi volji. Da tiči v vsem tem neka organizirana propaganda, to vidimo zadnje dni na vsakem koraku, v vseh javnih prostorih, kjer si gotovi ljudje predrzno izmišljajo največje laži o položaju in o raznih ukrepih oblasti in o dogodkih, ki se nikoli niso zgodili, ter ljudem dopovedujejo, da so to izvedeli »iz prvega vira« in od »najvišjih predstavniikov oblasti« ... Ljudje, ki včasih kljub svoji izobrazbi in zdravi pameti nasedajo takim trosilcem nemira, razburjenosti in katastrofalnega razpolo: ženja, je treba dopovedati, da naj bodo veseli in ponosni na zadržanje naše vlade, ki nas je do zdaj obvarovala in nas bo tudi v bodoče tako nesreče, kakor bi bila vojska ter naj ji zato neomajno zaupajo. Le če bodo ljudje v tem oziru vlado in vse javne oblasti podpirali, ostali mirni in trezni, kakor so to vedno bih Slovenci, bo vlada mogla vzdrževati svojo tako dragoceno strogo nevtralnost v sedanjem vrvežu. Vsakdo, naj sam izmišlja razne bedastoče ali pa jih sam6 lahkoverno veruje in prenaša, je kriv, če bo imola od tega škodo država in vsak posameznik in če zaradi tega trpi tudi gospodarsko življenje in napredek. Pravi zločinci pa so razni provokaterji, ki se te dni naravnost poklicno bavijo s fabriciranjem in razširjanjem laži, izzivajo po javnih lokalih ali pa tudi na cesti mirne državljane in jih obdelujejo s svojimi nazori o sedanjem položaju, ki se mora po njihovem mnenju končati le s svetovno vojno ter v ljudeh sistematično skušajo izpodikopati vero v mir in v poštena ljuje Nemčiji, da takoj dne 1. oktobra zasede I prizadevanja vseh drža nikov, da se ohrani, nekaj obmejnih popolnoma nemških krajev, da 1 v=» t... nnv^ln in Wnr skušnjo ustvar- Monakovega. Mussolini in Daladier bosta verjetno odpotovala še ponoči, medtem ko bo Chamberlain ostal čez noč v Monakovem, da se izogne utrudljivemu nočnemu potovanju v letalu. Uradno poročilo o sklenjenem spora-kakor tudi besedilo sporazuma samega ZUmU, B.fUWl »u«. —--------- -7", bosta objavljena med polnočjo in 1. uro zjutraj. Protokol je bil podpisan ob pol t Monakovo, 30. sept. TG. (Ob 1.15 zjutraj). Danes ob pol eni je bil od štirih državnikov, to je od kanclerja Hitlerja, Mussolinija, Chamberlaina in Daladiera podpisan protokol o doseženem sporazumu glede nemško-češkega spoja. Protokol obsega osem členov ter so mu priključeni trije dostavkl. Vse skupaj je zapisano na treh s strojem napisanih straneh. Ob eni so državniki zapustili Fiihrerhaus. Mussolini je odšel naravnost na postajo, od koder se je s posebnim vlakom odpeljal nazaj v Italijo. Iz vsebine protokola (Po nemškem viru) Monakovo, 30. septembra. TG. (Ob 2 zjutraj): Razgovori med kanclerjem Hitlerjem, Mussolinijem in Chamberlainom in Daladierom o sudetsko-nemškem sporu so v četrtek zvečer dovedli do sporazuma. — Kakor se izve iz verodostojnih krogov bio ozemlje, ki ga ima češkoslovaška odstopiti brez plebiscita, zasedeno od nemških čet v desetih dnevnih etapah do 10. oktobra. Ob enem naj bi se začasno zasedlo po mednarodni legiji ozemlje, kjer naj bi bil plebiscit. Ozemlje, ki ga je odstopiti, se mora izročiti brez po-ruševin. Za vse kakršne koli poškodbe in škode mora dati češkoslovaška država nadomestilo. V plebiscitnih ozemljih mora biti izveden plebiscit do 25. decembra. O vprašanju odstopa ozemelj, katera zahtevajo Madja-ri in Poljaki, so bila, kakor se sliši, opolnoči ko so razgovori še trajali, še pogajanja. Ureditev tega vprašanja bi prinesla tudi rešitev vprašanja mednarodne garancije okrnjene češkoslovaške. Nadalje pravijo, da bodo izjavile zapadne sile svojo dezinteresiranost v "JdtŽESi r 1 jino,'d. ie bUa,m;be,l«op™lmkup»ik. Češkoslovaška se počasi uklanja Monakovo, 29. seipt. TG. Reuter poroča iiz Monakovega, da je druga konferenca štirih velesil zavzela dramatične oblike, ko je prišel v Monakovo dr. Mastny, češkoslovaški poslanik v Berlinu, ki ga je vlada generala Sirovija poslala na konferenco s točnimi navodili glede zadržanja praške vlade. Štirje državniki so se po dolgem posvetovanju zedini.li, naj se dne 1. oktobra prične s simbolično zasedibo nekaterih obmejnih nemških krajev na Češkoslovaškem. V naslednjih dneh bi se češkoslovaške čete počasi umikale in bi ozemlje do 10. oktobra izpraznile. Ko je bilo to načelno doseženo, so čakali samo še na pristanek češkoslovaške vlade Pristanek je prinesel poslanik Mastny, toda vsem je bilo takoj nadzira umik češkoslove«kih oblasti mednarod, na komisija in brits si i legija, da zasedejo angleške čete vse or' o ozemlje do meje, ki jo je določil angleško-francoski predlog. Češkoslovaška vlada je vztrajala pri pogoju, da iie more izprazniti utrjenega ozemlja, dokler niso natančno določene nove češkoslovaške meje, dokler ni dokončno urejeno vprašanje izmenjave prebivalstva in dokler ni uveljavljen nov sistem mednarodnega jamstva za nove češkoslovaške meje, Potemtakem bi na osnovi monaikovskega sporazuma smeli računati na to, da bo češko, nemški spor poravnan do konca oktobra in da bodo vse podrobnosti sporazuma izpeljane do 15. decembra, ko bo sudetsko-nemško ozemlje do črte, ki jo je določil pngleško-nemški sporazum (in ne Hitlerjeva spomenica!) dokonnčno izročeni Nemčiji. Doseženi sporazum je bdi breojavljen v Prago, od koder upajo, da bodo sprejeli odgovor pravočasno, tako da bo uradno poročilo o sporazumu izšlo še pred polnočjo. Reuter dostavlja, da vlada v Monakovem najboljše razpoloženje in veselje, da je bilo mogoče doseči sporazum v talko hitrem času. KULTURNI OBZORNIK Razvoj In pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi Disertacija dr. Marje Boršnik Danes bo na ljubljanski univerzi promovi-rana za doktorico filozofije ga. prof.Marja Boršnik na podlagi disertacije, katere odlomek je izdala pod naslovom »Razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi« (str. 46). Ga. dr. Boršnikova se je za to svoje delo temeljito pripravila, saj je iz tega obdobja slovenske začetne moderne izdala temperamentno pisano študijo o pesnici Vidi Jerajevi, še posebej pa se je bavila dolgo časa z Aškercem: sestavila je njegov rodovnik, priobčila njegova pisma Žmavcu, pregled njegovih budističnih knjig ter izdala bibliografijo virov o Aškercu v posebni knjigi »Aškerčeva bibliografija«, kar ji je dalo pregled čez vso kritično literaturo o tem našem najbolj problematičnem pesniku. Ko je tako vestno in marljivo sestavila vse potrebno kritično ogrodje, so je spustila na pisanje kritične monografije o Aškercu sploh, o njem kot človeku in jiesni-ku, ter je prvi plod tega sintetičnega pogleda na Aškerčevo delo pričujoča študija, ki je prav za prav samo odlomek iz njenega večjega dela, ki je ostal v rokopisu. Disertacija ge. dr Marje Boršnik ovc predstavlja analizo socialnega mišljenja pesnika Aškerca, ki je prav za prav osrednji problem njegove pesmi ter njegove duhovne orientacije sploh. Znano je namreč, da je Aškerca katoliška idejna kritika (Evgen Lampe, Mahnič in drugi) naravnost krstila za pesniškem »clns- nika slovenskih socialnih demokratov«. Gospa Boršnikova si je stavila za nalogo, pregledati kritično in v današnjem času, ki je že toliko oddaljen od Aškerca, da je mogoče mirno, brezstrastno in objektivno presojati v tej zadevi, zlasti še, ko je nam tudi že sam pojem socialne demokracije, ki je tedaj bila še v zarodku, postal jasnejši, opredeljivejšii in tudi v posledicah raznih revolucij konkretnejši, presoditi, v koliko je bil Aškerc resnično pristaš socialne demokracije, oziroma označiti njegovo socialno mišljenje sploh Komu bi se morda zdelo, da tako razglabljanje ne spada v področje literarne zgodovine, toda iz analize same se vidi, da je prav ta problem oblikoval Aškerca v tako osebnost, kakršna je bila, pa tudi v izrazito socialnega pesnika, ter je prav v tej točki prišel v razpor s svojim poklicem, pa tudi z liberalizmom, ki ga je skušal premagati, pa ga premagal ni. Razvoj njegovega socialnega mišljenja je v malem razvoj njegove pesmi sploh: ob njem je rastel in padal, segal za največjo slavo in bil deležen največjega ponižanja in omalovaževanja. Boršnikova- se je v svoji analizi naslonila na trditve profesorja Prijatelja ter na oznako, kakor jo je Aškercu dala slovenska moderna s Cankarjem. Prvemu je Aškerc propadel v strankarskem socializmu, drugemu pa je bil simbol preživelega liberalizma: »liberalizem je šel v arhiv in Aškerc je njegov arhivar«. Ti dve sintetično izrečeni oznaki je sprejela tudi Boršnikova za glavni oporni točki v delu, samo da iih je hotela in tuai utemeljila s podrobno analizo ter psihološko prepričujoče spravila v sklad. In v tem je njeno znanstveno delo, njega pomen in zanimivost. Njena teza je, da je Aškerc v svoji prvi zbirki »Balad in romanc« bil še čisto breztendenčni umetnik, ves še v ljudstvu, iz katerega je zrastel. in zato poln pristne moči in čustva. Že tu ima precej socialnih motivov, tod* kmečko socialnih. Dokler Kr. namestnik dr. Stankovlč zdrav Kr. namestnik dr. Radenko Stankovič je v zadnjem času stalno obiskoval Novi Sad, kjer je v enem izmed tamkajšnjih kopališč jemal zdravilne kopeli. To zdravljenje je trajalo skoraj dva meseca in se je te dni z uspehom zaključilo. Cesto Jeperca-—Laborce prevzela tvrdka »Ing. Dedek« Belgrad, 29. septembra, m. V gradbenem ministrstvu je bila včeraj druga licitacija za rekonstrukcijo državne ceste II. Jeperca—Labore za zgraditev nadvoza na 640.530 km. Na licitacijo sta se prijavila dva ponudnika in to Bricelj in inž. Dedek. Ponudba inž. Dedka je bila ugodnejša. Licitacija je uspela. je žel priznanje, je rasel, ko pa je naletel na odpor pri Mah,niču in njegovih, je zaslutil, da je njegovo delo in njegova misel ogrožena ter je za vsako ceno hotel zmagati. Tedaj je rasel v svojem socialnem razvoju v vedno radikalnejšo smer, vedno bliže je bil socialni demokraciji, kar se je videlo v njegovem sodelovanju z delavci, v njegovem zaničljivem komentarju in katoliški kritiki modernih nemških socialnih pesmi, ki so dobivale vedno bolj proletarski značaj, — delavca pa ni poznal kot kmeta — ter postale borbene prota vsem avtoritetam v tedanjem javnem in duhovnem življenju. »Litrske in epske pesnitve« in ciklus »Pavliha na Jutrovem« pomenijo sicer največji napon njegovih socialnih teženj in odkrite borbe s socialno in miselno »nesvobodno« sedanjostjo, z njimi je stopil — še duhovnik — najbliže socialni demokraciji nasproti. Z njenimi socialnimi idejami si je od,bil katoliško občinstvo, toda pridobil simpatije radikalne Masa-rykovs,ke mladine, ki si ga je postavila na pie-destal — toda v pesniškem oziru je že z drugo zbirko prekoračil zenit in drvel vedno bolj navzdol, v kolikor bolj je zamenjal smoter s sredstvom, to je — kolikor bolj mu_ je bilo pesništvo samo orožje za boj s sovražniki. Živo čustvo je postala abstraktna shema, didaktika, retorika, gol monolog v eksotični paraboli brez eksotizma Ko pa je odložil duhovnništvo (1898) in postal odvisen od svojih liberalnih dobrotnikov, je njegovo socialno demokratsko navdušenje splahnelo, postal je samo borec za naprednost, svobodno misel in slovanstvo, tipičen predstavnik liberalnega mišljenja in stranke, ter kot tak tarča mladega pokolenja, svojih lastnih pesniških sinov. To ni bil samo boj dvcii generacij ali dveh literarnih struj, to je bil obračun s slovenskim liberalizmom sploh. Mahnič je sprožil s svojim napadom Aškerčevo socialistično pesem, liberalizem jo je zavrl in pokopal. Aškerčeva zvezda je tako Vse, kar oni povedo in za kar skušajo ustvarjati razpoloženje, tako na primer, da jc padla ali da bo že jutri padla vlada, da se vršijo priprave na vojno, da nas hoče napasti zdaj ta, zdaj oni sosed, da ne delamo prave politike, vse to je — tega naj sc ljudje zavedajo — iz skrivnega ozadja sistematično vodena propaganda znanega tabora, ki hoče vojno in prevrat. Tudi v drugih državah se urejajo in ukrepajo gotove stvari, ki so potrebne za vsak slučaj, recimo za obrambo proti zračnim napadom, in podobno, toda iz tega niti najmanj ne sledi, da se bo zgodilo res kaj resnega in da bo začela goreti tudi lastna hiša, če gori sosedova. Dejansko pa je zdaj v Evropi položaj tak, da? govori skoraj vse za mir in da sploh ne bo začelo nikjer goreti, čeprav je ozračje zielo vroče. In upanje ter pričakovanje miru bt» tudi tam bolj upravičeno, čim bolj bodo ljudje k miru pripomogli sami s treznim razsodkom, mirnim zadržanjem in trdno voljo, da se no dajo begati in prestrašiti od raznih, bodisi preprostih, bodisi inteligentnih razmašalcev katastrofalnih novic, ki ima vsaka na sobi pečat namenoma na delbelo skuhanih laži, ki naj ovirajo delo vlade in javne oblasti, da se varuje naš mir in pripomore k pomirjen ju vsega sveta sploh. To delajo ljudje, ki jim je do tega, da se izpodkoplje mir in red in da pride enkrat do splošnega nereda, na katerem ni so ustoličili kot diktatorji vsi stremuhi, nemirneži in nezadovoljncži ter čvekači v našem mestu in na deželi. Pravi Slovenci in resnično patri-otični Jugoslovani bodo to prevratno delovanje popolnoma onemogočila, če ostanejo trezni, mirni in preudarni, raznašalce alarmantnih vesti pa odločno zavrnejo. Beigrajske vesti Belgrad, 29. septembra, m. Dne 31. oktobra bo občni zbor PRIZAD-a. Na občnem zboru bodo tudi volitve članov uprave in nadzornega odbora. Na jsovratku iz Ljubljane se je danes ustavil v Belgradu skopljanski škof prevzvišeni dr. Gni-dovec. Popoldne je bil sprejet tudi pri ministru dr. Kreku. » Iz Rogaške Slatine poročajo, da se dr. Maček, ki 6e tam mudi na oddihu in zdravljenju, namerava v sobota vrniti v Zagreb. naglo padla, kakor je vstala, ter je v sedanjem času njegov vpliv manjši, kakor pa bi zaslužil tako po svoji krepki epiki kakor tudi po svojih socialnin idejah. Toda zadnja leta XIX. veka moramo imenovati dobo Aškerčevega realizma. Boršnikova je to svojo analizo postavila pc» zgledu svojega učitelja prof. Prijatelja v sodobni socialno politični okvir, povezala njegovo rast z vsem okoljem, v projvad slovenskega liberalizma, s snovanjem slovenske socialne demokracije, slovenskega svetovnega nazornega razkola z Mahničem ter organizacije slov. krščanskih socialcev s Krekom, ki so deloma v Aškercu gledali ne socialno demokratskega, temveč socialno krščanskega pesnika (str. 25). Postavila ga je v slovenske razmero in mu dala pognati iz njih. Toda zdi sc mi, da bi se morala še bolj, kot sc jc, ozreti tudi na takratni evropski okvir, v politiko in na Ma-sarykov pokret na Češkem, od katerega je bil morda bolj odvisen, kot bi si kdo mislil. Ni morda zgolj naključje, da je bil Aškerc najbolj slaven slovanski poet, vreden celo Nobelove nagrade, pri Čehih še davno potem, ko je bil pri nas že mrtev. Pa tudi analogen primer pesnika Macharja, o katerem so danes novejši literarni zgodovinarji (Arnc Novak) približno takega mnenja kot mi o Aškercu, bi bil zanimiv. In ali ni Aškerc zastopal svoj čas našo svobodno misel v Pragi? Tiuli se mi je sprožila misel, kako bi človek notranje utemeljil Aškerčevo parabolično pesnitev domačih razmer v orientalski obleki, ter bi morda zato segel v tedanjo literarno modo parnasizma, začetnega realizma, ki je tedaj obvladala evrojiski pesniški Parnas, ter morda tudi tu našel evropsko predlogo. Toda to je samo vprašanje, ki bi zahtevalo posebne osvetlitve Tudi se m,i zdi konec prehitro zaključen, v primeri s podrobno analizo prvih zbirk. Toda ta sintetična študija, pisana z ve« liko ljubeznijo, poznanjem gradiva in nevsak« Kaj pravite? Ce kdaj, potem je v takem lasu, kot ga sedaj živimo, potreben trezen in miren preudarek za vse, kar slišimo. Ravno miren in stvaren preudarek pa nam pravi, da je vojsko te vedno mogote preprečiti. Za ta cilj z vso vnemo deluje veliko državnikov, ki bi za vsako ceno hoteli odvrniti nesrečo nove svetovne vojne od svojih narodov in vsega človeštva. Pa tudi (e bi se mednarodni položaj poslabšal — česar pa ne verjamemo — kaj bi Slovenci mogli na mednarodnem položaju spremenili. Zalo je najbolje, da ohranimo mirno kri in trezno glavo in da se vsi strnemo trdno odločeni, da se med seboj podpiramo kot olroci istega naroda in iste domovine. Nikar pa ne poslušajmo raznih leni in go-bezdačev, ki pošle prenašajo, delajo zmedo in razburjenje z izmišljotinami, ki jih trosijo okrog kot »informacije iz prvega vira«. Fsi ti nervozneii ali pa zlobneži slišijo stvari, ki se nikoli niso dogodile, in v svoji nesocialnosli in neodgovornosti uživajo nad tem, da povzročajo strah in paniko pri nepoučenem ljudstvu. Ogibajte se takih tipov, ali pa jim s krepko besedo zaprite preširoka usta. Naš lisk informira javnost vestno o vseh dogodkih, ki nikakor niso takšni, da bi bilo treba komu izgubljali glavo. Tombolo v Kranju preložena! Dan igre bo objavljen kasneje! bitev pa bo, v izdelavi modernega pohištva. Začetek tečaja bo v soboto 1. oktobra ob 1 popoldne. Vodil ga bo po odredbi banske uprave priznani tovrstni strokovnjak g. Kregar iz ,Št. Vida nad Ljubljano. Tečaj bo v prostorih kamniške šole. Pričakujejo lepe udeležbe. Najboljša hranilnica Lutz-peči, Ljubljana VIL, tel. 32-52. — Na novoustanovljeni enorazredni šoli na Ilovi gori se je 28. septembra začel redni pouk. Na tej šoli bo poučevala gdč. Olga Madon, ki je bila sem premeščena iz Trbovelj. Na novem službenem mestu ji želimo mnogo sreče in uspeha. V nedeljo 2. oktobra bodo zasilno šolo slovesno odprli. Vaščani prirede novodošli učiteljici lep sprejem. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »F ranz-Josef« greneice. Nepreklicno zadnjikrat! Ne zamudite! Veseli vragi i (Trije artllerci v penzljonatu) KINO MATICA Danes ob 16., 19. in 21. uri' Koledar Petek, 30. septembra: Hieronim (Jerko)", c. u8.; Zofija. ..,„,, r. Sobota, I. oktobra: Remigij, škof; Janez D., spoznavalec. Od začetka tega meseca se je dan skrčil za 1 uro 33 minut in je dolg 11 ur 47 minut. Novi grobovi -}■ G. Janko Cirič, predsednik nadzorstva gor. radgonskih občinskih podjetij, je izdihnil včeraj po kratki bolezni. Pogreb bo v soboto 1. oktobra na pokopališče sv. Petra v Gor Radgoni. Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje! + Indra Josipina, vdova Prokop, rojena Kal-mus, vdova po okrožnem zdravniku, je 29. septembra mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Stari poti 2. Naj ji sveti večna luč! Sorodnikom naše so-žq1 16! ■f Ga. Jožefa Istenič, roj. Grimšič je umrla v Ljubljani in bo pokopana danes ob štirih popoldne izpred mrtvašnice sv. Jožefa. Njeni duši večni pokoj, sorodnikom pa naše sožalje. + Gdčna Angola Ostcrc je 28. t. m. dotrpela v ljubljanski bolnišnici. Togreb bo danes ob dveh popoldne. Pokoj njeni duši! Žalujočim svojcem naše sožalje! __ , , + Videm-Dobrepolje. V torek 27. septembra le mirno v Gospodu zaspal posestnik iz Vidma g. Valentin Hočevar v 80. letu svoje starosti. I\aj mu sveti večna luč, prizadetim naše sožalje 1, Osebne vesti = V Kamniku sta se poročila gdč. Nada De-bevčeva hčerka ugledne kamniške restavraterke, in e. inž. Franjo Dolenc, inšpektor gasilske za-jednice v Ljubljani - iz Kranja. Želimo obilo iKce! = Poročil se je 22. septembra v frančiškanski cerkvi v Mariboru odbornik in vnet delavec nafiih organizacij v Dravogradu Weingerl Rajko občinski delovodja, z gdč. Anico Maček. Poročil ga je njegov brat župnik. Novoporočencema obilo blagoslova 1 KINO SLOGA telefon 27 30 "p"aiednjts Po Krivem obsojena Zgodba o lepi detektivki, v katero Je Kn.1 JilblH-n vodja gangsterske tolpe. - Ob '»• '" »• »"•- I Odhod čeških voj. obveznikov iz Kamnika. Dne 28. septembra je odšla druga skupina čeških vojaških obvezancev, ki so se odzvali klicu domovine. S ponosom so segali v roke svojim prijateljem in znancem v slovo, težje pa eo se ločili oni, ki so pustili tukaj svoje družine. Upamo, da njihova pomoč ne bo potrebna, ter jim kličemo ua zdravo in veselo svidenje! — Spominska svečanost v Žalcu ob priliki 100-letnice rojstva Janeza Hausenbichlerja združena z odkritjem spominske plošče in spominsko razstavo je odložena na nedoločen čas. _ Mizarski tečaj v Kamniku. Zaradi izpopolnitve mizarjev v njih stroki bo v mesecu oktobru tedensko po osem ur tečaj za mizarske mojstre ln pomočnike. Namen tečaja je, da se vsi i/urijo v kalkulaciji del; posebna praktična prido- — Zaradi smrti vrhbosanskega kanonika g. msgr. Bekavca vise v vsem Sarajevu črne zastave. — Mascrski tečaj. Splošna državna bolnišnica v Ljubljani sporoča, da bo letos na ortopedskem odseku 6 tedenski maserski tečaj, ki se prične 15. oktobra 1038. Priglase je poslati neposredno ortopedskemu odseku, kjer se dobe tudi ustna navodila in potrebni podatki. — 96 ur jo igral na biljard kmet Mitar Fili-povič v vasi Stejanovci pri Sremski Mitrovici. Mož je že celih 48 ur bil v kavarni in neprenehoma igral biljard. Kar ga ni bilo domov, ga je čez dva dni žena prišla v kavarno iskat. Velela mu je, naj gre domov, to je pa moža tako ujezilo, da je rekel, da bo sedaj nalašč š« 48 ur igral biljard, kar je tudi storil. — Želva z dvema glavama. Iz 'Andrijevice v Črni gori poročajo: Želvo z dvema glavama je ujel delavec Simo Stevovič, doma iz okolice Pod-gorice. Želva je docela normalno razvita, ima pa dve glavi, kateri obe lahko skrije v svoj oklep. Želva je z usti obeh glav, ki sta enako veliki. Stevovič pravi, da je ta želva dvospolna. — Mcdmurske konje, težke in lahke so začeli kupovati v Čakovcu kupci za Nemčijo. Doslej so iz Medmurja izvozili že 950 konj. Plačevali so jih po 6.000 do 10.000 din. — Pogozdovanje jnžne Srbije. Vsa vardarska banovina obsega 3,900.000 ha. Od tega je 1,200.000 hektarjev obdelane zemlje, drugega zemljišča je 2,400.000 ha, 300.000 ha pa je treba pogozditi. Doslej so pogozdili 11.500 ha. Treba pa bo še 50 let, preden bo južna Srbija pravilno pogozdena. S tem se bo tudi znatno izboljšalo tamkajšnje podnebje. . — Gostilničar !n natakar obsojena. Lansko leto oktobra meseca je gostilničar Radivojevič v Novi vesi pri Zagrebu e svojim avtomobilom do smrti povozil črkostavca Petra Kunsta. Radivo-, jevič je bil takrat pijan. Njegov natakar Vladimir Ralič pa je vse to videl in je zahteval od gostilničarja 10.000 din, sicer bo policiji vse povedal, kako je bilo. Dne 28. septembra je zagrebško sodišče Radivojeviča obsodilo na 6 mesecev zapora, na stroške, medtem ko je natakar Vladimir Ralič za svoje izsiljevanje dobil dva meseca strogega zapora. — Posebno konjsko klavnico bodo zgradili v Osjeku, kakor je sklenil tamkajšnji občinski svet Klavnica bo veljala 87.000 din. — Vodno elektrarno nameravajo zgraditi v Dubrovniku. V ta namen strokovnjaki preizkušajo moč reke Ljute. Ce se ta načrt posreči, bi Du-brovničani plačevali elektriko po 50 par, medtem ko jo sedaj plačujejo po 9 din za kw. V ta namen so v Konaviljah ustanovili vodno zadrugo. — Potomka Zrinjskih v mestni ubožnici. V mestni ubožnici Marijin dom v Vinkovcih živi 70 leta stara Matilda Beidenhof, ki je njen stari oče bil Mihajlo Zrinjski iz rodu slavne hrvatske rodovine. — Žrtve krvnega maščevanja. V vasi PraSa v Rogatiškem okraju v Bosni so 27. septembra tamkajšnji pravoslavni kmetje obhajali slavo. Pri tej priliki so se spopadli člani dveh rodovin Majkalo-vičev in Cvorov. Eden izmed Majkalovičev je bil v boju ubit, drugi pa hudo ranjen. Ti dve rodo-vini že dolgo vrsto let živita med seboj v velikem sovraštvu in se vsako leto krvavo spopadeta. V dvajsetih letih je bilo tako v obeh rodovinah ubitih že devetnajst ljudi, devet Cvorov in deset Majkalovičev. Sovražiti so se začeli pred dvajse- danjim temperamentom, daje saimo sintetični prerez rasti in preloma Aškerčevega socialnega mišljenja, ko je stal z eno nogo v socialni demokraciji, ne da bi poznal njen gospodarski ustroj in bistveno razliko od liberalizma, z drugo nogo pa v liberalizmu, v njega borbi za svobodno misel in slovanstvo, in to je dosegla v odlični meri. Varoval Ivi se samo pred raznim g on etra lizi ran jem gotovih dejstev, kot^ na pr. takih trditev, da je »višek realizma XIX. st.«, »vrhunec naturalizma«, »tedaj se je prvikrat zgrozil« itd., ne zato, ker bi to morda ne bilo res, temveč zato, ker ni dokazano tor jc lc stilistična finesa. Toda to samo mimogrede. Disertacija ge. dr. Marje Baršnikove je odličen donesek k slovenski moderni literani zgodovinski znanosti sociološko-psihološ'ke smeri i, — Večerni trgovski tečaj na znanem trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ustne in pismene informacije ter novi prospekti brezplačno na razpolago. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8 ure.' • > • ••>• ~ — Ifova avtobusna proga Tržič, Kranj, Cirče, Hrastje, Trboje, Smlednik, Vikerče, Brod, Tacen, Šent Vid, Ljubljana prične z rednim obratom v ponedeljek dne 3. oktobra, z odhodom iz Tržiča ob 7.30, Kranja 8.10, Smlednika 8.35, prihod v Ljubljano 9.10. Povratek iz Ljubljane ob 15.30, Smlednika 16.—, Kranja 16.30, prihod v Tržič ob 17. Avtobus vozi zaenkrat samo ob delavnikih. Cenjeno občinstvo ob tej progi vljudno naprošam, da se poslužuje te prepotrebne zveze v čim večjem številu, da mi omogoči redno in točno obratovanje. — Avtopodjetje I. Goričan, Tržič. — Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. — Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti s jmukom doma vsega potrebnega znanja potom Dopisne trgovske šole. Navedena šola nudi vsakemu posameznemu bodisi pouk celotnih rednih dopisnih tečajev, ali dopisne dvoletne trgovske šole ali posameznih trgovskih predmetov in jezikov. Šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno dopisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno ali osebno v pisarni zavoda dnevno od 9 do pol 1 in od 4 do pol 8 zvečer. Izvenljubljanskim reflek-tantom pošlje vodstvo zavoda prospekt z vpisnico, potom katere se more učenec polnoveljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago. — Zopet Vam lahko postrežemo z lepimi, okusnimi, namiznimi jabolki, kg 3.50, 4.—. t— Fr. K h a m , Kongresni trg 8. žane akademske vstopnice. V svojem pozivu izražajo domnevo, da smo ukinili znižane akademske vstopnice v pričakovanju, da bomo s tem kaj pridobili na vstopnini. Prizadetim lahko zaupamo, da nikakor ne računamo s to okolnostjo. Žal le piedobro vemo, da je v Ljubljani več takih ljudi, ki si težko kaj privoščijo, kot pa tistih, ki si lahko. Vemo, da je približno takšno razmerje tudi med akademiki. Zato prav gotovo ne pričakujemo, da bomo s to ukinitvijo kaj pridobili. Da smo se pa kljub temu odločili za ukinitev, so bili merodajni prav tehtni razlogi. Ugodnost znižanih vstopnic se je namreč prav pridno izrabljala od raznih ne-upravičencev, katerim bi se sicer ne bilo potreba posluževati takšnih sredstev. Vsako opozorilo z naše strani, da se te ugodnosti ne smejo zlorabljati, pa je dosledno vodilo le do prerekanj in včasih celo do zelo neprijetnih scen. Tudi sicer obnašanje tistih, ki so bili deležni teh ugodnosti, Ui bilo vedno akademsko in smo morali zaradi tega slišati mnogo pritožb od ostalega občinstva. Da sa.,izognemo vsem tem neprijetnostim, smo bili končno prisiljeni, da ukinemo to ugodnost. Nam samim to ni ijubo, toda žal nismo imeli drugega izhoda. — Lastniki ljubljanskih kinematografov. Strašna smrt šestletne deklice V vasi Domaslovec pri Samoboru se je zgodila družini kmeta Ferkina huda nesreča. Šest let stara Ferkinova hčerka Jana je šla na vaško gmajno krave past. Da je na paši ne bi zeblo, je od doma nesla lonec žerjavice, da bi ee ob njej grela in pa da bi morda v njej opekla tudi kak storž koruze. Jana je na paši takoj hotela narediti ogenj. Ker pa je suhljad od jutranje rose bila še vlažna, ji ni hotelo goreti. Otroče se je balo, da bo žerjavica ugasnila, zato je začela netiti ogenj s tem, da je nad žerjavico mahala v svojim krilcem. Naenkrat je šinil iz suhljadi in žerjavice plamen, ki si je prijel Janine obleke. Ko je dekletce videlo nesrečo, je začelo bežati in klicati na pomoč. Ko so drugi pastirčki videli, kaj se je zgodilo, so tudi oni pobegnili. Na bližnjih njivah so kmetje zaslišali kričanje in so brž pritekli otroku na jjomoč. Pogasili so ogenj na njeni obleki in jo prenesli domov. Toda njene opekline so bile po nogi, trebuhu, prsih in rokah tako hude, da je bil ves prednji del života ena sama rana. Otrok je v najhujših bolečinah umrl. turo in sociologijo Bratko Kreft, gospodarstvo dr. Jože Lavrič, zamejno književnost dr. Lavo Cermelj in Mile Klopčič, prirodoslovje in pomožne stroke asistent Gabrijel Tomažič, filozofijo docentka ga. dr. Alma Sodnik, pedagogiko dr. Karel Ozvald, zemljepis in zgodovino prof. Maks Miklavčič, planinstvo dr. Arnošt Brilej, slovenske pisateije v tujih prevodih urednik Borko, revije prof. Stane Melihar, samozaložbe g. Ivan Matičič in J. Suchy, leksika in jezikoslovje prof. Janez Logar, rokopise v dobi od 1918—1938 umrlih pisateljev bo uredila prof. dr. Marja Boršnik, bibliofilski oddelek pa dr. Silva Trdina. Načrt za razstavno dvorano je napravil prof. inž. Miro Kos, knjige pa je dalo na razpolago nad 70 slovenskih založb in izdajateljev ter okrog 50 samozaložnikov. Tiskarna Merkur je oskrbela brezplačno svarilne napise in napise s citati naših pisateljev in pesnikov, mestna vrtnarija zelenje, tvrdka Klein je posodila steklo, tvrdka I. C. Mayer je dala društvu po izredno ugodnih pogojih na posodo juto za prevleko stojal, tvrdka Rajko Turk je brezplačno pripeljala velike vitrine za rokopise in bibliofilske izvode, vitrine pa je posodila uprava velesejma. Največjo žrtev pa je doprineslo Združenje trgovcev, ki je dalo za to pomembno kulturno prireditev brezplačno na razpolago dvorano in pomožne prostore, tajnik g. L. Smuč pa je društvu pomagal z neštetimi nasveti in uslugami. Razstavo sta znatno podprla tudi g. ban dravske banovine in g. predsednik mestne občino ljubljanske. Tako je ta razstava skupno delo mnogih naših sil, ki so se 7. ljubeznijo in požrtvovalnostjo strnile okrog naše besede. Ker je prostor precej majhen, bodo imeli pristop k oficlelni otvoritvi samo vabljeni gostje, sicer pa bo odprta razstava nepretrgoma od 9. do 17. ure od 2. do 15. oktobra. Vstopnina bo samo dva dinarja. Društvo slovenskih književnikov bo o priliki razstave izdalo majhno publikacijo, ki jo bo uredil predhodnik prof. Francr Knblar, bodo pri blagajni po štiri dinarje, V zvezi z razstavo bodo tri predavanja, in sicer bo v ponedeljek, 3. oktobra ob 20 predaval o povojni slovenski književnosti docent dr. Anton Ocvirk, v sredo ob 20 dr. Lavo Cermelj o zamejni književnosti, v petek, 7. oktobra ob 20 prof. Anica Cernejeva o mladinski književnosti. V ponedeljek, 10. t. m. se bo po vsej verjetnosti vršil recitacijski večer, ki bo posvečen v tej dobi umrlim pisateljem in bo še posebej objavljen. Vabimo vse prijatelje slovenske knjige, da 6i ogledajo razstavo in se v kar največjem številu udeležijo prireditev, ki so v zvezi z njo. Delo olomuških dominikancev. ^ Olomuški dominikanski samostan je znan vsem češkoslovaškim katoličanom pa tem, da izdaja izbrano duhovno hrano ter da daje iniciativo za duhovno življenje po vsej državi. L. 1925 je ustanovil p. dr. Silvester Braito O. P. revijo za duhovno življenje »Na globoko« (Na hlubinu), ki je našla takoj velik odmev v občinstvu ter je bilo treba prve številke takoj ponatisniti. »Na hlubinu« je takoj zbrala krog sebe najnaprednejše in najboljše sodelavce iz vrst rodovniških duhovnikov pa tudi iz svetne inteligence, med katero se je prvi odzval veliki pisatelj Jaroslav Durych, polkovni zdravnik, ki je odslej za vsako številko napisal kakšno liturgično premišljevanje velike duhovne in slogovne vrednosti. Zdaj je ta revija priznana za najboljšo duhovno revijo na Češkoslovaškem, ter lepo spremlja in rešuje vse duhovne probleme za današnji čas. Kot njeno praktično glasilo sa dominikanci začeli izdajati časopis »Vitezi« (Vitezove), zbirko življenjepisov ljudi, ki so se v življenju odlikovali pri širjenju evangelija. Tudi ti življenjepisi so zelo priljubljeni in imajo veliko bralcev, Urednik lista je p. Dr. Prokop Svach O P. L. 1929 je bila katoliška javnost prijetno presenečena s prvo tevilko revije »Filozofska revija« (Filosoiicka revue), ki jo urejuje p. Dr. Metod H a b a f O. P. Ta revija zaradi velike svoje znan' stvene vrednosti pride celo v vrste, kamor navadno nabožni listi ne prihajajo ter je deležna velikega priznanja, »Filozofska revija« pomeni veliko delo na uveljavljanju češkoslovaške filozofije na osnovi phllosophiae perennis. Velik korak k napredku pomeni tudi izdaja prevoda celotne Summae svetega Tomaža Akvinskega. Prevod izhaja v sešitkih. Urejuje ga prof. Emil S o u k u p O. P., prevajajo pa ga skoro vsi profesorji dominikanskega zavoda v Olomucu. Založba »Kristal« izdaja dobre knjige !z duhovnega življenja in to izvirne ter prevedene. Izmed izvirnih del naj omenim na pr. Verouk za laike, ki ga je spisal dr. Reginald D a c i k O. P. Še dve stvari olumuških dominikancev zaslužita omembe v našem listu, namreč višji verski tečaji ter akademski tedni. Višji verski tečaji so predavanja iz dogmatike in moralke, svetega Pisma in cerkvene zgodovine, ki jih prirejajo profesorji dominikanci na različnih mestih v republiki ter pred izobraženim občinstvom. Akademski tedni pa se vrše samo na dveh mestih, namreč v Brnu ter na Svetem Kopečku pri Olomucu, kjer obravnavajo akademiki in bogoslovci zlasti filozofske in teološke probleme. Ne predavajo pa samo dominikanci, temveč tudi izobraženi katoliški kulturni delavci in znanstveniki, da omenjam samo pisatelja Durycha, Čepa, ki danes predstavljata največje današnje češke pisatelja, pesnik Zahradniček, ki ga smatrajo za pravega dediča Brezinove poezije, ter znanstvenika takega ugleda, kakor je univ. prof. Miloš W e i n g e r t iz Prage. Tako sem skušal podati v kratkih Sesedali delovanje olomuških dominikancev, ki je lahko tudi za zgled našim kulturnim delavccm-katoliča-nom, zlasti kar se tiče izdajanja liturgičnih časopisov, stoječih na sodobni višini in iz sodobnega katoliškega duha,