59. STEVURa. I LlBtlliil, t pmttliik, 13. nna 1916. XLIX. leto .Slovenski Narod« velja v Ifnbl'ani na dom dostavljen: v »pravništvu prejeman: cek) leto naprej pol leta m lem leta m m mesec • K 24-— cek> leto naprej pol leta „ četrt leta „ na mesec - 22»— 11*— 550 1-90 "Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snauova ollca it* 5 (v pciuičju levoj teUlon it 34. Isfcafa vsak dan ivećer lsviemtl nedelfe In pravnike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t 4« to je administrativne stvari. *>■_—— Posamezna številka velja 10 vinarjev. —^—— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon it 85. »Slovenski Narod" velja po poM: za Avstro-Ogrsko; ■ za Jteničljot celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta m m m • m 13"— četrt leta . „ • • . 650 na mesec m • • • • 230 celo leto naprej • • • 1C 3lr—> za Ameriko in vse druge dežele?) celo leto naprej • « • • K3S.—i Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Vpravniitvo (spodaj, dvorišče levo), Enallova nlica it 5, ielefon 4L85- V VERDUNSKI BITKI SO NEMCI VJELI NAD 26.000 FRANCOZOV TER UGRABILI 1S9 TOPOV IN 232 STROJNIH PUŠK. Berlin. 12. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 12. marca. Severovzhodno od Neuviile smo uspešno razsireljevali in vdrtine zasedli. V okoli zapadno Mase se ie sovražnik z velikimi izgubami popolnoma brezuspešno trudil napadati naše nove pozicije. Na višinah vzhodno reke in v ravnini VVoevre se ie bojevanje omejilo na več ali manj ljute artiljerijske boje. V poročilih od 29. februarja in 4. marca navedene številke vjetnikov in plena za čas od začetka dogodkov v okolišu Mase so se zvišale medtem na 430 častnikov. 26.042 mož nera-njenih vjetnikov, 189 topov med njimi 41 težkih, 232 strojnic Pri Oberseptu se Francozom navzlic opetovanim napadom tudi včeraj ni posrečilo se ustaliti v njihovi prejšnji poziciji. BIH so krvavo odbiti. Vrhovno armadno vodstvo. SAKSONSKI POLKI SO ZAJURI-ŠALI POZICIJO VILLE AUX BOIS PRI RELMSU. Berlin, 11. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 11. marca. Zapadno bojišče. Saksonski polki so zaiurišali > prav majhnimi izgubami močno izgrajene pozicije v gozdovih jugozapadno in južno od Vifle aux Bois, 20 kilometrov severozapadno Reimsa, kakih 1400 ra na široko in do 1 km na globoko. Neranjenih vjetnikov nam je padlo v roke 12 častnikov, 725 mož, vpienili smo 1 revolverski top, 5 stromic, 13 metalcev min. Na zapadnem bregu Mase smo Izčistili v Bots de Corbeaux in Bois de Cumieres zadnja gnezda, v katerih so se Francozi še držali. Sovražni protisunki, ki so jih poskušale izvršiti močne sile proti južnemu robu gozdov in proti nemškim pozicijam dalje proti zapadu, so se v našem obrambnem ognju zadušili. Na vzhodnem bregu je prišlo do zelo živahnega delovanja ar;i!-erije, zlasti v okolici severovzhodno od Bras, zapadno vasi. okoli trdnjave Vaux In na več točkah ravrine \Yoevre. Odločilnih infan'erijskih boiev ni bilo. po noči smo krvavo zavrnili francoski poskus napasti vas Blanzee. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 11. marca popoldne. Severno od Aisne so prodrli Nemci, ko so včeraj več ur obstreljevali naše pozicije med Trovonom in Bery au bacom. Pri Ville aux bois so napadli izbočeni kot naše črte pri gozdu Buttes. Po zelo živahnem boju smo vrgli sovražnika na severo-zapad-irem delu gozda, katerega se mu je posrečilo se polastiti. Zapadno od Mase so Nemci tekom noči silno napadli naše jarke jugovzhodno od Bethincourta, ki potekajo ob cesti iz Bethincourta v Chattancourt. Takoj izvršeni protinapad nam je dal neki važni zvezni jarek, v kateri so bili vdrli, nazaj. V vzhodno od Mase je podvojil sovražnik svoja prizadevanja med vasjo in višino utrdbe Vaux. Obstreljevanje je trajalo vso noč z veliko silo. Infanterijski naskoki so se pomnožili proti vasi. ki ie popolnoma razdejana. Sovražnik se ie polastil nekaj hiš vzhodno od cerkve, vse njegovo prizadevanje proti zapadnem delu vasi. ki ga še vedno držimo, pa se je izjalovilo. Vsled nekaterih napadov na višino forta so Nemci nekoliko napredovali na pobočjih, vsi njihovi poskusi priti do žičnih ovir. ki se razprostirajo pred fortom. na so se ponesečili v našem ognju. V Woevni silno bomb; iira-ftje v okolici Fi\a in Moulainv a. V Lotaringiji je napravil naš art serijski ogenj mnocro škode na ne iskih napravah pri Embermenilu. T Yo-gezih so bile baterije zelo dela\ ne v dolini Thjre in vzhodno od Tlianna. NEMŠKI USPEH PRI REIMSU. Pri Verdunu so morali zbrati Francozi toliko čet, da jim primanj- kuje na ostali fronti moštva za katerokoli uspešno akcijo. Med tem pa so nemške saške čete pri Reimsu zopet izvojevale uspeh, ki ima lahko velike posledice. La Ville aux bois leži blizu ceste iz Laona čez Aisno v Reims, severozapadno od Berry au baca in jugovzhodno od Craona. Tam je bila francoska fronta kakor kij zagvozdena v nemške črte. Ta del so jim Nemci iztrgali ter so se saksonske čete približale Aisni. BOJI PRI VERDUNU. Curiški »Tagesunzeiger« piše o položaju pred Verdunoni: Pred Ver-dunom traja nemško bombardiranje z veliko silo, zlasti vzhodno od Mase. Zapadno od te reke Nemci intenzivno prodirajo. Zopet se posrečuje Nemcem nasprotnike držati na zapadu, na severu in v zapadni smeri pa silnejsc obkrožati. Francoski listi priznavajo, da je bila pri Verdunu uničena elita francoskih čet, zlasti iz severne Francoske, ki so se odlikovale že v bitkah ob Yseri. Štirje bretonski polki so bili skoraj popolnoma uničeni. rPetit Midi« piše, da oroblem za Francoze sedaj ne obstaja v tem, da se drže. namreč v tem. da zasedejo fronto, ki jo mislijo definitivno držati, sicer je vse fzgubljeno. Senator Humbert zastopa v > Journalu« še vedno prepričanje, da bo Verdun odločil o usodi republike. Sicer pa vprašuje časopisje splošno, ali je pri Verdunu in St. Mihielu zgrajenih zadosti mostov, čez katere bi se mogle francoske čete umakniti. Podpolkovnik Rousset se pritožuje v listu »Liberte < nad Angleži, da pri Verdunu ne pomagajo, češ, da naj delajo Francozi sami čudeže, dočim zlasti z angleške fronte nT slišati o nobenih pomembnih dogodkih. 102 zračna bojna pri Verdunu. V poteku boja pri Verdunu sta se izvršila do 10. t. m. 102 zračna boja. Iz Berolina poročajo, da so izgubili Francozi 8 letal. Nemci pa nobeno. Ententni vojni svet. Novoje Vremja« poroča, da se je vršila v francoskem glavnem stanu važna konferenca, katere so se udeležili tudi ruski delegati generalnega štaba in angleški vrhovni poveljnik Haig. Šlo je baje za rusko ofenzivo in za akcije Angležev, da zmanjšajo nemški pritisk na Franco- sko. Baje se je sklenilo tudi generalu Sarrailu dati povelje, da prične z ofenzivo iz Soluna. Centralni vojni svet v Parizu se je baje nato na nedoločen čas od-godil. Kriza na Francoskem. »Frkft. Ztg.« izve iz Berna, da se razvija v Parizu resna politično-vojaška kriza, pri kateri ne gre samo za osebe, marveč za temeljito razjasnitev med vojaško in civilno oblastjo. Narodna obramba. Francoski vrhovni svet narodne obrambe se je glasom poročil iz Lyona 10. t. m. sestal pod predsedstvom Poincareja. Francozi in poročevalci. Iz Ženeve poročajo, da so bili poročevalci francoskih in nevtralnih listov na francoski fronti poslani nazaj v Pariz, kar se je baje zgodilo na posebno željo vrhovnega poveljnika. Pariška trgovinska konferenca. Iz Londona poročajo da izraža-i jo angleški liberalni listi svoje zadovoljstvo, da ima pariška trgovinska konferenca samo posvetovalni namen in da ne bo nikogar glede po-» znejŠe trgovske politike vezala. Naše čete se bližajo Valoni. prodiranje v albaniji. ~ naše Čete ob vojusi. Dunaj, 11. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Italijanske čete, ki so ostale še na dolnjem toku Semenija, so se predvčerajšnjem, ogrožane na vzhodnem krilu, po malo topovskih strelih, ki so jih oddale, hitro umaknile. Mimogrede so se ustavili še na višinah severno od Ferasa, kmalu pa so zapustili tudi te ter so se umaknili na južni breg Vojuse ter razdrli za seboj vse prehode. v Severni Albaniji in Crni gori vlada slej kot prej mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ho fer. fra!. NAŠE NEDELJSKO URADNO POROCI i O Dunaj, 12. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Ničesar posebno pomembnega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. If ofer, fml. 9 9 NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 12. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 12. marca. Balkansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 11. marca. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 11. marca. Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo. PRED VALONO. Med tem, ko so naša uradna poročila dan za dnevom javljala: Na Balkanu nič novega, so se naše zmagovite čete pomikale po osvojitvi Drača vedno dalje proti jugu. Uradna brzojavka nam prinaša sedaj raz-i veseljivo in presenetljivo sporočilo, da so naši hrabri polki prekoračil! reko Semeni in da stojijo neposred-! no ob Vojusi — 20 km pred Valono. Ob reki Semeni se je nahajal ekspo-i niran italijanski detašma, ki pa se je moral grozečemu napadu naših od Drača in Berata prodirajočih umak-< niti čez Vojuso. Mesto F e r a s, ki je omenjeno v našem poročilu, se nahaja blizu izliva Vojuse (Voise), kakih 5 km nad reko. Od Vojuse do prvih valonskih utrdb je Še 10 do 15 kilometrov. Italijani so trdili, da bodo branili Valono z vsemi sredstvi. Vederemo. Dunajski listi poročajo o ital. načrtih: Italijani očividno se ne bodo branili na skrajnih svojih črtah pred Valono, marveč so se umaknili na notranji pas utrdb. Zunanje utrdbe drži samo kakih 3000 Srbov. Itali- LISTEK. Zločin v Orcivalu. Francoski spisal E. G a b o r i a n. (Dalje.) XXV. »Prvi uspeh je sijajen,« je govoril detektiv, ko je s Plantatom prišel na cesto. »Kar se tako srečno začne, navadno tudi srečno konča. Če pojde vse dobro, bo vsa stvar v osmih dneh rešena,« V določeni gostilni so že čakali trije agentje, ki jih je bil Lecoq poslal poizvedovat, kje je Tremorel kupil pohištvo. Eden agentov je mnogo dognal. Povedal je sledeče: »Tapetnik Rorhe v ulici Saint Peres je po fotografiji spoznal, da je dotični gospod kupil pri njem za 18.000 frankov pohištva. Polovico tega zneska je kupec naprej plačal, drugo polovico je po prevzetju kupljene oprave prinesel sluga. Kupec je rekel, da mu je ime James Wilson, a ni izgledal prav nič angleški. Stanovanje je imel v ulici Saint Lazare Štev«...« »Ga že imamo.« je veselo vzkliknil detektiv, »oče Plantat — imamo ga!- »Mg, ne, - se je hitro oglasil policijski agent, »gotovo to še ni.* Zakaj ne?« »Ko sem izvedel naslov, sem šel takoj v dotično hišo in tam sem dognal, da se najemnik stanovanja pač piše Wilson, da pa ni tak, kakoršen je na sliki« »Kako pa to veste ?« »Govoril sem s slugo. »Nesrečnik,« je vzkliknil Plantat. »Gotovo ste nam vse pokvarili!« »Nič se ne bojte, je posegel vmes detektiv. »Ta mož je iz moje šole in zna svojo stvar. Torej — kako je bilo?« »Speljal sem hišnika v sosedno gostilno in mu dal piti. Postala sva hitro dobra prijatelja. Med pogovorom sem pustil fotografijo pasti na tla* jo zopet pobral in jo tako mimogrede pokazal hišniku. Ta je ni poznal. Začela sva potem govoriti o ljudeh, ki so si podobni in hišnik mi je povedal, da je gospod VVilson gladko obrit, da govori dobro francoski, s svojo ženo pa da govori angleško.« »Zna li Tremorel angleško?« je vprašal Lecoq očeta Plantata. »Prav malo.« »Na pravem sledu smo vendarle. Tremorel se je pač popolnoma obril.« Detektiv je pohvalil agenta za njegovo spretnost in ga izpraševal, kako je z vhodom v hiši, kjer stanuje Tremorel in kako so razvrščene sobe ter potem poslal redarje v gostilno na vogalu ulice d' Amsterdam z naročilom, naj tam počakajo, da pošlje ponje. »Kaj bo zdaj?« je z napeto radovednostjo vprašal Plantat, ko je bil z Lecoouom prišel v ulico, kjer je po agentovih poizvedbah stanoval Tremorel. »Zdaj bova počakala do večera,« je odgovoril detektiv. »Še dve uri imava časa. Pojdiva v gostilno.« Lecoq je naročil agentu, naj se obleče za tapetnika, da bi ga portir ne spoznal, in naj se vrne čez dve uri, sam pa je šel s Plantatom v gostilno, kjer je brez odlašanja začel pisati. Končavši pismo, je dejal: »Prvo je, da prideva do gospodične Lavrencije, ne da bi naju grof videl. Treba je, da se ž njo pomeniva, sicer se zna še vse izjaloviti.« »Tremorel Je ne bo niti asa minuto samo postil,« Je zavzdihnil oče Plantat I »Z malo zvijačo ga že odpravim. Poslušajte, kako pimo mu pošljem: »Blagorodni gospod VVilson! Odšteli ste mi za kupljeno pohištvo 10.000 frankov, toda štirji izmed teh tisočakov so ponarejeni. To so mi povedali v banki. Će ne pridete najkasneje do desetih zvečer ta slučaj pojasnit, naznanim vso stvar državnemu pravdništvu. S popolnim spoštovanjem — Roche, tapetnik.« »Izvrstno,« je dejal' Plantat. »Tremorel se mora bati vsakega stika z oblastnijami.« Zapustivši gostilno, sta detektiv in Plantat naletela na moža, ki je izgledal kakor tapetniški pomočnik, ki bi ga pa še Lecoq ne bil spoznal, da ni mladi mož zaupno pozdravil. »Evo me!« »Dobro si se kostumiral. Slušaj torej. Najemi voz in poišči v znani gostilni enega civilno oblečenih redarjev. Z njim se pelji k hiši, kjer stanuje takoimenovani gospod Wil-son, in oddaj to pismo hišniku, češ, da je jako nujno. Potem se s tovarišem skrij v bližnji veži. Će zapusti Wilson hišo, mi to sporoči po svojem tovarišu. Sam pa se pelji za Wilsonom. A pazi dobro, da morda spotoma ne skoči z voza. Lahko bi ti ušel. Najbrž se bo pehal k tapet- | niku Rochu, mogoče je pa tudi, na kolodvor in se bo odpeljal. Ostani mu za petami in brzojavi mi, kar se zgodi.« »A če bi se od tapetnika vrnil domov?« »Ostani mu za petami. Cim prideta pred hišo. zažvižgaj dvakrat s piščalko in čakaj name pred hišo z vozom. »Prav.« Molče sta detektiv in Plantat korakala po ulici, ko fitna je prihitel nasproti drug agent. »Wilson je ušel; Palot mu sledi.« »Peš?« »Ne, z vozom.« »Pojdi k drugim in reci, da se naj pripravijo.« »Hitiva, gospod Lecoq,« je silil razburjeni oče Plantat. »Le počasi! Nama ne gre le za to, da bova mogla govoriti z gospodično Lavrencijo, nego treba je tudi, da naju Tremorel pri svojem povratku tudi zaloti pri njej.« Pri Wilsonovem stanovanju so že čakali civilno oblečeni redarji« »Vi ostanite tu, dokler vas ne pokličem; na moj klic, pridite v hišo a zastražite izhod.« Detektiv je pozvonil in ko so s* 70 15 it jansko poveljništvo ve prav dobro, da bo moglo Valono držati kvečjemu ^0 do 12 dni, zato je storilo vse, da Jzprazni mesto, če treba, v najkrajšem Času. Bolgarija in Albanija. Oficijozni bolgarski »Echo de Bulgarie« poudarja v posebnem Članku, da Bolgarija nima v Albaniji in ob Jadranskem morju nobenih aspiraoij, ki bi ogrožale integriteto Vojna ARTILJERIJSKI BOJI NA ITALIJANSKI FRONTI. Dunaj, 12. marca. (Kor, urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Včeraj dopoldne je pričela sovražna artiljerija živahno obstreljevati pozicijo goriškega mostišča, južni del mesta Gorice in Doberdobsko visoko planoto. Ta ogenj je trajal čez noč. Tudi ob koroški fronti je Ualijan-ska artiljerija živahnejše delovala, zlasti proti Lancovim severozapadno od Paulara. Do infarterijskih bojev ni prišlo nikjer. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. NAŠE SOBOTNO POROČILO. Dunaj, 11. marca. (Kor. urad.) Uradno se razglaša; Italijansko bojišče. Sovražni artiljerijski ogenj ie bil včeraj ob primorski fronti proti navadnim točkam zopet boli živahen. V odseku Doberdobske viso-ie piano-ie Se prišlo do bojev z metali min in bojev z ročnimi granatami. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Kofer, fml ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 9. m a r c a. V gorovju traja slabo vreme, katerega škodljivo učinkovanje za nas skuša sovražnik še povečati. Tako je provzročil včeraj v ozemlju Lagacio, gorenja dolina Travenanzes, z granatami viseke eksplozivne moči plazove v naše pozicije, ni pa napravil škode. Navzlic surovemu letnemu času in zahrbtno-$ti sovražnika vztrajajo naše čete drzno in z veseljem v svojem delovanju, tako da se jim je te dni posrečilo, zasedene črte v odseku med prvim in drugim vrhom Tciane malo potisniti naprej in doseči nekaj uspehov v dolini srednje Soče v odseku pri Zagori, Naša artiljerija se je včeraj na vsej fronti živahno borila s sovražno, je razpršila sovražne čete, ki so vršile vtrjevalna dela in je obstreljevala uspešno rezerve v taborišču barak za fronto. Iz bojev ob goriškem mostišču. Iz vojnoporočevalskega stana se poroča: Dne 2. marca je poročal padorna. da je neka italijanska baterija, katero so spravili drzno v ugodnejšo pozicijo, nepričakovano otvorila ogenj na naše barake in kantoniranje za Podgoro in jih učinkovito obstreljevala. To poročilo se mora popraviti tako, da so Italiiani vkopali dva gorska topova v svojo infanterijsko črto pred levim krilom mostnega okopa, o čemur pa smo bili mi informirani od dveh italijanskih pribežnikov pešpolka št. 2S. že odprla vrata, je bilo videti, da je hišnik sam v svoji sobi. *Ali je gospod VVilson doma?« »Ne, gospod je šel z doma.« »A gospa je doma?« »Ne, tudi gospa je odšla.« »Bom pa pri njih v stanovanju počakal.« Hišnik je hotel nekaj ugovarjati, a ko je detektiv poklical svoje ljudi, je spoznal, da se pripravlja nekaj posebnega in se je brez obotavljanja vdal. Detektiv je postavil na dvorišče šest mož, a tako, da jih je bilo iz oken prvega nadstropja razločno videti, ostalim pa je naročil, naj počakajo na drugi strani ulice in naj hišo od tam natančno opazujejo. »Vi, moj dragi,« je potem detektiv rekel portirju, »pa nikar ne mislite na to, da bi dali gospodu VVilson u kako svarilno znamenje. To bi imelo za vas prav slabe posledice. Kadar je treba, sem nem in slep,« ie izjavil hišnik. »Koliko služabnikov je v hiši?« »Samo trije, a zdaj ni nobenega dema.« Detektiv je prijel Plantata za roko in ga popeljal po stopnicah, šepeta je mu na uho: »Vse kaže, da se bo načrt dobro ofcne^ej.f {Konec TtrthfHlntti \ in neodvisnost Albanije. To da je izjavil ministrski predsednik Rado-slavov tudi na Dunaju in potem v sobranju. Nasprotna poročila so banalne izmišljotine. Novi zapovednlki romunske armade. Iz Bukarešte poročajo: Za poveljnike romunske armade bodo prihodnje dni imenovani generali Ave-rescu (pri 1. armadi), Cotoscu (2. armada) in Presan (3. armada). dne 29. februarja. Ko sta zače!a ta dva topova dne 2. marca streljati na naša zavetja na zapadnem pobočju Podgore, nista nam prizadjala nikake škode, naša artiljerija pa je razstrelila popolnoma pozicijo onih topov. Od takrat dalje ta dva italijanska topova nista več streljala. Italijanske laži o zračnem napadu na Ljubljano. Iz vojnoporocevalskega stana: ^Gazzetta del Popolo« je pisala, da število žrtev napada italijanskih letalcev na Ljubljano, znaša po uradnih avstrijskih poročilih S00 med temi dva oficirja generalnega Štaba. »Secolo« je poročal, da italijansko bojno letalo, ki je bilo prisiljeno spustiti se na tla, je strmoglavilo poprej jeden naših aparatov z dvema oficirjema. Najprvo se moramo začuditi, kako je dobila »Gazzetta« v roke taka avstrijska uradna poročila, ki so nam popolnoma neznana. Pol-uradno se je poročalo, poleg uradnega poročila o ponesrečenem italijanskem poletu, da je bomba v Ljubljani ubila jedre^a dečka, z drobci so bili ranjeni konji, vpreženi v voz in da se je na cukrarni rnzpojilo par Šip. Italijansko bojno letalo ni strmoglavilo mkakecra našega aparata. Italijanski voini izdatki. Italijanska vejna uprava je dobila, kakor poroča službeni list, ponovno 200 milijonov lir v vojne namene. Ker pa je leden del te vsote namenjen za preskrbo družin vpoklicanih, ostaja za prave vojne svrhe samo okoli 175 milijonov. Službeno se javlja, da je vlada prisiljena, da daje za sedaj manjše vsote, ker so se znamo znižali zneski, ki so bili stavljeni državni blagajni na razpolago, pa se tako morajo pričakovati toliko veči' zneski iz tretjega narodnega posojila kakor tudi iz davkov, določeni z dekreti, prej nego se zopet izdajo večje vsote za vojne svrhe. Italijanski parlament. Oirih, 11. marca. Včerajšnja seja italijanskega parlamenta se je pričela z govorom v spomin smrtnega dne Josipa Mazzinija. Zbornica je potem nadaljevala razpravo proračuna stnvbinskega ministrstva. Minister C u f f e 11 i je poudarjal da je bilo treba štediti pri železnicah in ustaviti promat številnih vlakov. V železniških delavnicah se pri<'no iz-lelnje vojna municija. Vlad 1 skrbi kolikor more, za saniranje iznosih nedostatkom v gospodarskem življenju, ne pušča r>a izpred oči nalog, ki io čakajo po sklenu miru. Predsednik Marcora je prečita! potem predlog socijalista Twatija na ministrskega predsednika, ali je res, da ima udeležba vladnih razprav svrho vzročitve izvenparlnmentame krizf\ Salandra ie izjavil, da je takoj pripravljen odgovoriti in ie rekel, da priporoča poslancu Tttratiju, da naj ne verjame govoricam, ki so brez podlage. Turati je rekel, da je dolžnost vlade. dq podpira pravice parlamenta in je zahteval vzpričo važnosti stvari točen odgovor, ki naj napravi konec nevarni igri izvestniri parlamentaričnih skupin z ogniem. Salandra ie odvrnil: Zagotav-Jiam vas. da ministrstvo ukrene kaj šele po snovanju parlamenta. To določno izjavo jc sprejeta zbornica z živahnim odobravanjem. Na to je sledila ožja volitev za eno podpredsedniško mesto. Vladni kandidat Ar-lotta je dobil 145 glasov. Oualitierotti pa 141. Torej je izvoljen Arlotta, ki je ožji pristaš Salandrov in Son-ninov. Kriza v italijanskem ministrstvu. Italijanski listi se baviio skoro izključno z notranjim politiškim položajem. »Popolo d' Italia« pravi, da je že nastala ministrska kriza. V kabinetu vladata dve struji, ali se ima ostati pri izključno narodni vojni z jedno jedino fronto, ali se imajo zavezniki na ostalih frontah podpirati z italijanskimi četami. Demisija vojnega ministra Zupellija in ministra neosvobojenih krajev Barzilaja se more smatrati za gotovo. — »Avan-t»« poroča, da J&arzilai m ni mpecl udeležiti zadnjega ministrskega sveta, ker je moral biti navzoč v seji nekega republikanskega kluba v predmestju, kjer se je razpravljalo o pravicah kralja in naroda. Klub je izrekel svojo zadovoljnost, da je dal republikanec Barzilai demokratski vladi svojo značajko ter da tudi kot kraljev minister zastopa republikansko stvar. Intervencijonistične stranke so izkoristile zase položaj, ki je nastal med Salandrom in socijalisti. Sklenile so, da bodo zahtevale od Salan-dre obveznih izjav glede njegove zunanje in notranje politike. »Times« poročajo iz Rima, da gibanje v prilog rekonstrukcije kabineta narašča. Salandra je v Turinu sicer izjavil, da mora ostati kabinet neizpremenjen ali pa mora ves de-misijonirati, vendar pa se sodi, da je mogoča izprememba njegove politike, zato se pričakuje z napetostjo debat, ki se bodo vršile ta teden v zbornici. »Idea Nazionale« izjavlja, da se Salandra ne sme čuditi opoziciji, ki je nastala proti njegovi politiki, ker jo vzročil sam s svojo slabostjo v vodstvu vojne in s političnim in di-plomatičnim vodstvom vojne. Kriza, ki ni le ministerijalna. marveč kriza vojne, je otvorjena. Govori se že o ministru Orlando - Nitti, o demisiji Barzilija in vojnega ministra Zupel-ljia. Boji na morju. RUSKA TORPEDOVKA PRI VARNI POTOPLJENA. Sofija, 10. marca. (Kor. urad.) Včeraj je zadela ruska t o r-pedovka »Poročnik Pu-ščin« južno od Varne ob mino in se potopila. 4 č a s t n i -kein 11 mož posadke $0 bolgarski vojak i. O potopljeni torpedovkl poročajo druga poročila, da je bil to tor-pedni rušilec »Poročnik PuŠčin« (?) * 356 tonami, ki ie vozil s hitrostjo Iflterveacijonisti silijo v ministrstvo. Več intervencijonističnih poslancev vseh frakcij je poslalo k ministrskemu predsedniku poslanca Bi-solattija, ki ga naj pregovori, da naj že pred razpravo v parlamentu porazdeli nekaj portfeljev intervencijo-nistom in ožjim pristašem, da tako bolje izkaže svojo smer v notranji politiki in vojnem vodstvu in pokaže svojo sposobnost, glede katere se sedaj dvomi na mnogih straneh. Salandra je sicer sprejel Bisolattija, ali obljubil ni nič. — Poslanci so na to izjavili, da preidejo v opozicijo. So-cijalistična frakcija, ki jc to izvedela, je imela takoj sejo, v kateri so sklenili, da se poskusi vsak odpor proti izvenparlamentarični krizi in v slučaju potrebe podpira celo Salandrov kabinet kot manjše zlo. Italijanski ministrski svet. Rim, 11. marca. (Kor. urad.) Včerajšnji ministrski svet je odobril Salandrovo osebno postopanje v zadnjih zborničnih sejah in določil temelje za izjave, ki se jih ima podati v prihodnjih gospodarskopolitičnih zborničnih debatah. Ministrski svet je določil ceno za krušno žito s 40 lirami za meterski stot in je povišal državno subvencijo za državne železnice. Storili so tudi ukrepe, da se prepreči sleparsko postopanje v svr-ho odtegnitve vojaški službi. 26 milj na uro. imel 67 mož posadke in bil zgrajen leta 1906. Torpednl rušilec »Poročnik PuŠčin« je bil po mornariškem seznamu že leta 1915 potopljen. Očivkino je bil lani samo močno poškodovan ter se je posrečilo Rusom ladjo zopet popraviti. Kal se le godilo pri Varni? Preko Bukarešte poročajo iz Konstance dne 11. t m.: Včeraj zjutraj je plulo več ruskih vojnih ladij mimo Konstance v smeri na Varno. Kmalu nato je bilo slišati živahno streljanje topov, ki ie trajalo eno uro, T^js&ZVP K$& & se Je Vfr Sila pomorska bitka med ruskimi m sovražnimi ladjami in da je bilo baje 7 ruskih ladij potopljenih. Drugo poročilo pravi, da so Rusi potopili več turških transportnih ladij. Zopet tretje poročilo pravi, da so Rusi začeli ob 5. popoldne obstreljevati Varno. Potopljena angleška pomožna kri« žarka. Angleška admiraliteta razglaša: Pomožna križarka »Fauvette« je zadela ob severovzhodni obali ob mino; 2 častnika in 12 mož je izgubilo življenje. Poostrena vojna podmorskih čolnov. »Baseler Nachrichten« poročajo iz Londona: Glasom angleške statistike 9. marca, je bilo v prvem tednu marca za 30% več angleških ladij potopljenih, kakor prejšnji teden. Potopljeni parniki. Pred Havrom je bil potopljen italijanski pande »Luisiana« (4983 ton). Moštvo baje polnoštevilno rešeno. —- Vsled eksplozije neke mine je baje zletela francoska ladja »Ma-rie« v zrak. Angleški parnik »Her-matrice« je bil, kakor poročajo iz Kodanja, 1 km pred pomolom v Bou-Iogne sur mer torpediran. Neki podmorski čoln je v petek po2S., da med najzvestejše podanike treba prišteti prebivalce »della Schiavonia«, ki so izkazovali ob vsakem času in vsaki priliki s svojimi prsi ti krvjo pravo zvestobo in uda nos t. Preživeli in pretrpeli so marsikaj .. . Ako bi bila ostala Benečija v avstrijskih rokah, bi se bili dosedaj že krasno razvili, tako pa jih je nova Italija potlačila in jih hoče do zadnjega poitahjančiti. Bridko ironijo je zapisala o njih že prod tridesetimi leti »Slavia itaiiana« rekoč, da pišejo Italijani o njih: »Per farli amare quella grande Patria Italiana che h ha in altri tempi accolti e che ha da-to ora ad essi ia liberta« (da jih pripravijo, da vzljubijo ono veliko italijansko domovino, ki jih je sprejela v drugih časih in jim je sedaj dala svobodo). »Svoboda« pomeni pri Italijanih ponovo asimilacijo z italijanskim življem. (Dalje prih.) !talP*ns!w vojno p3T8£l!r o Niki pri OTsl Pred 50. leti niso bili Italijani nič boljši, kakor so sedaj, kar se tiče poročil z bojišča. Cadorna sc jc učil pri njih. Dne 20. julija lboo je premagal avstrijski admiral Tegctthoff s svojim brodovjem, doŠlim iz Puija, italijansko bro-ovje pri Visu, katero je bilo v premoči napram avstrijskem*. Avstrijska admiralska ladja »Ferdinand Maks. . kateri je poveljeval kapitan pl. Sterneck, jc pogreznila italijansko admiralsko ladjo »Re d' Ita-lia^, italijanska oklopnica »Paiestro« pa je bila pognana v zrak z vso posadko. Italijanska oklopna mornarica, kateri je poveljeval admiral Per-sano. je morala opustiti boj. ker sta bili še dve ladji nesposobni za vojevanje in se je skrila v pristanišče v Jakinu. Italijansko uradno poročilo se je glasilo: »Casal Lissa. 20. julija: Včeraj so forcirale nekatere naše oklop-nice pristanišče Sv. Jurja. Danes zjutraj se je pričelo izkrcavanje. ko so vedete signalizirale sovražno eskadro. Italijansko brodovje jej je šlo nasproti, nakar se jc vnela bitka. Persano je razvil admiralsko zastav vo na ladji »Af:ondatore Emanu-ekf. Oklopni čoln »Pa!estro<- je začel goreti. Moštvo in poveljnik sta se branila, zapustiti ladjo, bila je pognana v zrak. Nobena draga ladja ni izgubljena in ni prišla sovražniku v roke. Admiral je ponovit na^ad na avstrijsko eskadro, ki se je odtegnila, ne da bi čakala na naše ladje. Ita-manska mornarica je ostala gospodarica r?a morju. Skoda sovražsfke-va je znata*.« Adm'rala Persana so pc taviH pred vojno sodišče, ki je sklenilo, da se jra oafetavi iz službe. Urad- o poročilo o bitki se nič kai ne Iti nja z razsodbo vofnetra sodišča. Darila. XXIV. zaznamek prispevkov, ki so jih v poslali c. kr. deželnemu pred-sedništvu naslednji darovalci: (Ione.) V korist pomožnega zaklada za vdove ki sirote celokupne oborožene moči: Obresti hranilnice do 1. januarja 1916 24 K 75 vin.; ga. Antonija Kastner. mesto nagrobnega venca za umrlega gosp. c. kr. deželnovladnega svetnika Bogomira Friedricha, 20 K; okrajno glavarstvo v Kočevju, darilo gosp. Alojzija Naberle iz Lubna, 10 K; c. kr. črnovojniška železniška stražna stotnija v Borovnici, 58 K; gosp. poročnik Benedikt Reismger 20 K; c. in kr. mestno poveljstvo, prepustitev najemnine po gospodični Ani Lasnikovi, 20 K 65 vin.; učenci nemške državne gimnazije v Ljubljani, donesek obramb, ščita, 47 K 20 vin.: c. kr. črnovojniška železniška stražna stotnija v Borovnici (častniki in moštvo) v čast v službi ponesrečenega nadporočnika gosp. Franca Ooilija, 100 K. Znesek 300 K 66 vin.; zraven znesek prejšnjih seznamov 2950 K 69 vin. Skupaj 3251 kron ,^5 vin. V korist za preskrbo vračajočih se bojevnikov: Obresti hranilnice do 1. januarja 1916, 110 K 25 vin.; gosp. profesor teologije dr. Janežič 5 K; c. kr. črnovojniška železniška stražna stotnija v Borovnici 58 K; delavski zavarovalni zavodi proti nezgodam v Trstu 400 K; uredništvo »Slovenca«, darilo Alojzija Rojsa, vojna pošti 602. 20 K. Znesek 593 K 25 v; zraven znesek prejšnjih sezna.nov 24.13S K 28 vin. Skupaj 24.731 kron 53 vin. V korist za preskrbo oslepelih bojevnikov: cestni magistrat v Ljubljani, hranilniČna knjižica mestne hranilnice št. 100.964, 100 K, Neimenovan i 50 K. gospa Marija Blci-\veis pl. Trsteriška 10 K. skupaj 160 kron: učiteljsko osobje c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani, 34 K 80 vin.; okrajno glavarstvo v Logatcu, darilo gosp. župnika M. Sušnika v Rovtah. 10 K. zbirka gospe Antonije Žagar in Mariie Škerbec iz Laz 217 kron 02 vin., skupaj 227 K 02 vin.; okrajno glavarstvo v Črnomlju, zbirka. 178 K 17 vin.; župni urad v Beli peči 366 K 40 vin.; učenci in učenke iz Pudob, Ijndske šole Igavas, done-j sek gledališke predstave, 14 K;j mestni magistrat v Ljubljani, darilci gospođa Josipa Poikva, mesarja vj Ljubljani, mesto uagroknega vencaj za umrlega gosp. nadporočnika Gol-j Uja, 20 K. Znesek 990 K 39 vin.; zraven znesek prejšnjih seznamov 717o kron 6S vin. Skupaj 8166 K 07 vin. V korist damskeia kronskega zaklada: Gosp. Jakobina Naglas, šolska voditeljica v Ljubljani, 10 K; mestna nemška dekliška šola v Ljubljani 5 K: okrajno glavarstvo v Čr- mlju, zbirka, 86 K 08 vin.: okrajno glavarstvo v Kamniku, zbirka pri dobavi živine, sena in srame, 95 K 86 vin. Znesek 196 K 94 vm.; zraven znesek prejšnjih seznamov 2619 K 79 vin. Skupaj 3016 K 73 vin. Doneski iz nabiralnikov: Okrajno glavarstvo v Ljubljani 65 K 56 v; finančna deželna blagajna v Ljubljani 118 K; davčni urad v Krškem 8 K 94 in.; davčni urad v Ljubljani z okolico 31 K 14 vin.: davčni urad v Idriji 11 K 80 vm.; davčni urad v Lazah 71 K 31 vin.; davčni urad v Litiji 49 K 65 vin.; davčni urad v Metliki 30 K 40 vin.; davčni urad v Črnomlju 30 K 86 vin.; davčni urad v Črnomlju 20 K 18 vin. in 40 K 48 vin.; zbirka okrajnega glavarstva v Logatcu 855 K 32 vin.; zbirka okrajnega glavarstva v Logatcu 315 K 72 vin.; davčni urad v Ljubljani z okolico 27 K 87 vin.; davčni urad v Višnji gori .57 K 20 vin.; davčni urad v Tržiču 100 K; finančna deželna blagajna v Ljubljani 114 K; davčni urad v §kofji Loki 63 K 27 vin.; davčni urad v MetKki 56 K 17 vin.; davčni urad v Kranju 104 K 50 vin.: okrajno glavarstvo v Ljubljani 55 K 89 v; davčni urad v Kostanjevici 60 kron 12 vin: davčni urad v Ribnici 46 K 56 vin.; davčni urad v Idriji 18 K 49 vin.; davčni urad v Tržiču 150 kron; finančna deželna blagajna v Izubijani 85 K: davčni urad v Rudo!tovem 184 K 98 vin; davčni urad v Ljubljani z okolico 33 K 56 vin. Zrezek { 2806 K 83 vin.; zraven znesek prejšnjih seznamov 4658 K 16 vin. Skupaj 7464 K 99 vin. Za v jetnike na Ruskem: Okrajno glavarstvo v Ljubljani, izid zbirke župnega urada v Bevkah, 24 K; okrajno glavarstvo v Kranju 287 K: okrajno glavarstvo v Tržiču 142 K 40 vin.: okrajno glavarstvo v Logatcu, zbirka občin. 449 K. Znesek 902 K 40 vin.: zraven znesek prejšnjih seznamov 215 K. Skupa* 1117 kron 40 vin. * — Rdeči križ. Izkaz darov, ki so bili doposlani meseca februarja 1916 centralnemu skladišču Rdečecra križa v Ljubljani: Gospa Elza pl. Ma-lasz 2 protezni obvezi: ga. Roza pl. Bleiweiss 6 proteznih obvez; ga. Pavla Samassa knjige; ga. ces. svetnika pl. Račič 7 palic, 3 klobuke, 1 par hribolazkih čevljev, 1 par štuc-ne, 2 volnene jopice, 12 parov nogavic, 7 srajc, 2 cele obleke, Vojno-oskrbovalni urad Budimpešta ogrske knjige; šolsko vodstvo v Krškem 1 žakelj sahega sadja; šolsko vodstvo Žalna 1 zaboj jajc; gospod in gospa Raimnnd Schischkar 6 hlač, 6 srajc, 12 parov nogavic. 20 K za rekonv. Asyl; deželna žandarmerijska postaja v Postojni 4 zavitka šarpija; lekarnar Piccoli 50 steklenic železn. vina: okrajno glavarstvo v Kranju 27 Žakeljnov suhega sadja; Anton Sraj, Metulje, Nova vas 24 palic i gdč. Fridrich 12 prsogrelcev, 12 pasov, 2 para žilogrelcev; gospa Greti Steinmetz 5 parov nogavic; gospa polkovnika Praschniker 10 parov rokavic; gospa Beti pl. Laschan 2 steklenici malinovca, 6 parov nogavic: lekarnar Piccoli 100 steklenic železn. vina; gdč. Fridrich 4 pare nogavic: Anica Michelčič, Loko-vice - Metlika 1 z^boj suhega sadja: župnija St. Jur na Kumu 1 zaboj suhega sadja: crosoa Mebenfiihrer 3 pare nogavic; gozdarski urad v Kočevju 150 palic: gospa pl. Schontz 4 pare čevljev. 8 parov nogavic, 3 Mače, 5 rsajc, 6 žepnih robcev, 1 bluzo. ^boljšo istan sKirifs svojim Invm na beilšča, It jih narečiis na „Slovenski Tftro3", ker !e na ta način redno kbivajo poročila iz Bomoviae. l v več nego stotisoč zahvalnih pismih in od mnogo zdravnikov priporočenega bolečine tolažečega, poživljajočega rastlinskega esencaega fluida z zn. sili dar nlatoD b MSt. Vam odstrani bolečine. 12 steklenic franko 6 kron od lekarnarja E V. Feller. Stubica. Elzatrg št 238 (HrvaŠko). Vporabhamo ga zlasti pri revmatičnih in bolečinah vsled prehla-jenja, krr stori d Herbafcajjev podfosf.rokisli IH It M Cene za novo veteplvie Igralen s Vi srečka ■ 100-—, »/t srvOke K eo--, V4 srečne s ee—, »/• % ssantnine od vlog na knjižice plača banka sama. v vsak drtavak, smCajeje se točno in nai^alanine|e. Stran 10. .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. marca 191«. 58. štev. * 09 dobrih Stanu strojev ujbaJS t ,GritzD8T' in ,Af rana4 Edina tovar, zalaga šivalnih strelov. JOS. PETELINC, Ljubljano, za vodo, blizu franćiSk. mosta, levo, 3 hiša. Sv. Petra nasip štev. 7. Poljska orodja setveni stroji, otagi, valjarji, brane, taMvatorfl Žetveni stroji za ketaie trave ln t i ta, vosaloi snopov, grabijo, obratovale! sona strofi za mlatev z navadnim in dvojnim čiščenjem, motorji na bencin, lokomolsili na bencin, kakor tndi vse ostale poljedelske stroge in orodja izdeluje in dobavlja v priznano na?b»yši izdelavi: PH. MAVTARTH & Co., Dunaj !< Taborstrasse Nr. 71. Katalog ?t. 826 gratis in franko. 602 /fajvečja tovarniška zaloga nr, zlatnine, srebrnike in briljan-tov ter lepa darila za vsako priliko po najnižjih sedanjih cenah. Vljudno vabi za obilni obisk Prešernova aRa št 1. Naročite novi patriotični St. 1168. Srebrni prstan „Sveiovca ^afna" r#|fka izbera bril an 'st s koledarjem 1W6 tudi lepo emajliran S 2-30. fOT ?0 nlxkm po pošti gratis. ALFONZ BREZNIK učitelj Glas. Mitiee in edini ziprrse-ženi strokovnjak e. kr. dež. sodišča Lgnitlfaaa, Kongresni trg 15. 858 (Nasproti nunske cerkve-) Največja in najsnosofrcejša tvrdka in izposejevkk.*:\:a klavirjev ln harsisonijov na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga ?sejja giaateecoeja orodja, stran in nrazTkalij. Edfnt založnik rivornih in komornih tvornic B53en-derfer, Hotel & Heitzmann, Forstcr, Ehrbar, Getrfldcr Stingt, Rud. Ste I z h ara mer, Czapka, Lauber^er & Cross. HofmanTl in Hofberg (amerikanski harmoniji;. Obroki od K IS*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah Oelefte si klavirje z angleško ponavljajočo mehanik') 10 letna postavno obvezna garancija. Na. Priporoča se sK občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim Škriljem z asbest-ceiRentiiin! sirri?j8fl (Brat) pitati Hatstlrek z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. En ie tatajska sprava. tafetljMa posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. modni otelile : za gospode : L]nfelfana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške s uniforme: po meri v najkrajšem času. L MIMIKI. LjaMjana, Mestni trf 15 priporoča svojo veNke bber aaftalkev ta ■■liiHnn— Popravila se izvršujejo točno in srtMao. Nad SO let obstoječa parna barvarija in kemično snaženje oblek 124 apretura sukna —~ £^.. Anton Boc Poatroiba vootn* in točno. Glince, Bnrska Trtica 46. Najnilje ceno. Najnovejša izbera — umetniških in drugih - razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA fjubljana Prešernova ulica stev. Z. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. J^&arstvo. 8 Popolna spalna oprava. 2 postelji, 2 omari, 2 nočni omarici in 1 umivalnik z marm. ploščo in ogledalom Jamči se za solidno delo* Cene konkurenčne. Zahtevajte naj-novejši katalog, lusteri obsega nad 300 modemih slik. 8 5 T5T - Otrojffa vozički, -nisnr* J. Pogačnik. Ljubljana, Marije Jeremije cesta št. t3—18. 120 Posrečilo se mi je preskrbeti si iz gotovih virov ogromno množino spomladanske konfekcije in zato tudi lahko svoje cenj. odjemalce postrežem še z najboljšim blagom po starih najnižjih cenah in sicer: ^ m - m ^» m kostume v svili in blagu, ža dame m deklice. radičm paleWjey dežne in potovalne plašče, posamezna krila, bluze, nočne halje itd. od preproste do najboljše kakovosti v najmod. barvi tn obliki, t 7 ~/ obleke, smoking, prome- za gospoae m aeci^e: nadne in Športne, štucerje in raglane, gumijeve plašče, najboljše znamke. 5? • U uniforme, nepremočljive gumijeve plašče 2£Ct VOJCtr\Q. ^ ^r pnj iz zanesljivo dobrega, trpežnega blaga in izdel/ca. 795 2a mnogobrojen poset 5« priporoča §. pernatome, Sjabljana, Mestni frg S-6. IPriporočano.© žipeclialno domsko in otroško konfekcijo zelo solidne tvtMfke Krištof ič-Bučar L«ubljanay Stari trg atav. S. — Lastna hite. •Mtke Otriiti illikiu i ikleke a ila.ei.ii 59. Stev, .SLOVENSKI NAROD*, dne 13. marca is#i6. Stran 3. Jfemško-portogalska vojna. Kako namerava en t en ta v porabiti portugalsko armado. »Journal de Gene ve« poroča iz Pariza: Ententa namerava vporabi-ti portugalsko armado tako-le: Portugalske čete naj predvsem nadomestijo vsa v kolonijah se nahajajoča francoska in angleška krdela, ki odidejo na zapadno fronto. Glavna sila portugalske armade — govori se o 100.000 možeh — ter cela portugalska artiljerija, se vporabi tudi na zapadnem bojišču. Anglija prevzame vse vojne stroške Portugalske. V nasprotju s temi vestmi poudarja »Corriere della Sera«, da udeležba Portugalske pač ne bo imela za entento drugega haska, kakor da bo lahko sedaj vporabljala onih 75 nemških ladij, ki so bile v portugalskih pristaniščih konfiscirane. Pač pa obstoja na Španskem struja, ki zagovarja aneksijo Portugalske. Toda četverozveza da je še dovolj močna, da lahko ščiti svojo najnovejšo zaveznico pred takimi aspiracijami. Ustanovitev narodnega m?nfstrstva na Portugalskem. Iz Lizbone se poroča 11. marca: V kongresu je priznal zunanji minister da je Anglija zahtevala konfiskacijo nemških ladij ter je prečkal nemško vojno napoved. Ministrski predsednik je izjavil da je ministrstvo pripravljeno odstopiti da omogoči ustanovitev koncentracijskega narodnega kabineta sestoječega iz zastopnikov vseh strank. Predlagal ie, da naj se vladi podelijo potrebna vojna pooblastila. Voditelji vseh strank so izjavili, da hočejo vlado podpirati in kongres je odobril ustanovitev nacijonalnega kabineta. Seja se je končala s teatralično proslavo \ erdunskih junakov. Iz Portugalske so odSH vsi Nemci. Iz Berolina poročajo: S tem da je izbmh vojne s Portugalsko za neka] dni zavlekel je nemška vlada omogočila da so vsi na Portugalskem se nahajajoči Nemci deželo za-rustili ter se pravočasno spravili v Španijo na varno. Nemški diplomati v Madridu. Iz Lizbone poroča »Agence Ha-vas«: Nemški diplomati v Lizboni r- 3 brez vsakega incidenta odpotovali V iVJadrid. Avstrija in Portugalska. Berlinski listi poročajo: Ker Portugalska nI konfiscirala avstrij-sl h v portugalskih pristaniščihsena-'niajočih ladij, ni za enkrat nobenega -■ovoda za pretrgan je diplomatičnih odnošajev med Avstrijo in Portugalsko. Spor me! tenke in Mm. Lansing o nemški spomenici. Novi Jork, 12. mar^a. (Kor. ur.) • Associated Preteč javlja iz \Va-shingtona: Državni tajnik Lansing izjavlja, da je prečita! priloge k nemški spomenici, da pa zaenkrat odklanja vsako izjavo o njih. — V državnem departmaju pravijo, da bo amerikanska vlada, predno stori nadalj-iie korake, predložila faksimile znanih angleških tajnih ukazov, ki je priložen nemški spomenici, angleški vladi, da se o njem izjavi. WHson bo vpraša! Anglijo. Kakor poroča neki amsterdamski list, potrjuje »Associated Press«, da bo \Vilson, predno bo odgovoril na nemško spomenico, vprašal Anglijo za podrobnosti navodil oboroženim trgovskim ladjam. Holandski listi poročajo iz Novega Jorka: V podučenih krogih so prepričani, da ne bo prišlo do skrajnega. Kljub temu je položaj še vedno zelo napet. Bryan proti Izdelovanju munic'ie. Francoski listi poročajo iz Wa-shingtona, da je Bryan zaprosil klub naciionalnih ekonomov, da naj ne izdelujejo za bojujoče se države nobene municije več. Sam bo prepotoval Ameriko, da bo agitira! proti vojni in proti izdelovanju municije. M\i\m Mm ifl Melita. Kakih 500 do 1000 mehikanskih roparjev je prekoračilo te dni pod poveljnistvom generala Ville, znanega izza zadnje mehikanske vstaje, mejo Zedinjenih držav ter napadlo mesto Columbus v Novi Mehiki, katero je šele leta 1912. vlada Zedinjenih držav inkorporirala svojemu teritoriju. Ameriške čete so dobile povelje, da prepode roparje ter so na zasledovanju te čete prekoračile tudi mehikansko mejo. Mehikanci so baje izgubili nad s« mjivih ia 209 ca tkitft strani pa je bilo ubitih 16 ameriških vojakov ki civilnih oseb. Ameriški vojaki so se vrnili zopet na mejo, ko so bili pregnali Mehikance kakih pet milj od meje Zedinjenih držav. Na povratku so imeli še trikrat boje z roparji ki so dobili ojačenja. Kakih 200 pristašev generala Ville je ropalo tudi v Ostburnu v Arizoni, šest eskadronov konjenice je pripravljenih, da zasledujejo Villo. Vprašanje Mehike danes posebno razburja javno mnenje v Zedinjenih državah. Sicer gre za enkrat samo za zasledovanje roparskih čet, vendar se je z vprašanjem bavil tudi že kongres. Senator Falk iz Nove Mehike je namreč predlagal, da se dovoli vladi 500.000 mož, da poseže v neurejene mehikanske razmere ter pomaga vladi mehikanske republike napraviti v svojih deželah red. Baje je predsednik Wilson za enkrat še proti odločnejšemu nastopu proti Mehiki, ki bi imel namen pomiriti vso deželo, kaj pa bodo prinesli najbližji dnevi, se zlasti vzpričo padanja ogleda mehikanskega predsednika Caranze, ne da povedati. Zatrjuje se, da nameravajo Ze-dinjene države zaprositi Caranzo, da dovoli Zedinjenim državam poslati v Mehiko ameriške čete, da vjamejo roparje generala Ville. Kazenska ekspedicija že na potu. Wash?ngton, 12. marca. (Reu-tcr.) Listi poročajo, da je kazenska ekspedicija v Mehiko že odšla. Vojni urad pa še ni objavil nobenega sporočila. Trije polki so dobili ukaz, da takoj odrinejo na mejo. Državni tajnik za vojno označuje ekspedicijo v Meksiko kot obramben ukrep. Razne politične vrti. = Narodno premožene Avstro-Cgrske znaša, kakor je izračunil budimpeštanski profesor Fellner 12625 miljard kron, od katerih odpr.de na avstrijske dežele 84*73 miljard, na ogrske pa 41-52 miljard. Celokupna letna dohodnina avstrijskega narodnega gospodarstva znaša po istem avtorju 12564 milijonov kron, ogrskega pa 6741 milionov, razmerja med obema državama monarhije je torej 6508 : 34*92. Iz tega računa prof. Felinerja gleda konjsko kopito tkzv. kvote. K skupnim stroškom prispevate namreč obe državi monarhije po nagodbi iz leta 1907, v razmerju 636 : 364 (kvota). Profesor Fellner hoče očividno dokazati, da prispeva Ogrska preveč, ker so njeni dohodki manjši, kakor pa njen prispevek za skupno gospodarstvo. Felinerjevi računi imajo torej predvsem dokazati, da bi bila svota 6a08 :34*92 v bodoče edino pravična. Dejansko pa priznavajo vsi objektivni poznovalci razmer, da je sedanja svota za Avstrijo krivična in da bi imela Ogrska prispevati več, kakor pa prispeva. Ureditev kvotnega vprašanja bo ena najtežjih nalog pri obnovitvi avstro-ogrske nagodbe. = Narcdno-poiitična koncentracija na Ćeškstru Pred par dnevi je razpustila tudi Češka realistična stranka svojo lastno organizacijo ter se je pridružila jednctni naprcd -i narodni stranki, katere proviz rični eksekutivni odbor že posluje. Cehi pripravljajo sedaj jednotno \ sena-rodno zastopstvo, ki naj posli kot vrhovni narodni odbor in v katerem naj bodo zastopane vse češke tran-ke. Češki agrarci so se žc izja- i, da se udeležijo te koncentracijske organizacije, pa tudi socijalni demokrati so pripravljeni k sodelovanju. V oficijalnem glasilu češke socijalne demokracije »Pravo Lidu< je izšel te dni članek poslanca drja. Soukupa, ki pravi: Češka socijalna demokracija se zaveda, da je češko delavstvo navezano s tisočerimi vezmi na usodo naroda in da je njega eksistenca odvisna od narodne bodočnosti. S tem je rečeno, da smo dolžni pri narodnem delu sodelovati in tudi prevzeti soodgovornost. S svojim narodom pojdemo usque ad finem. Češka klerikalna stranka se k sodelovanju sicer še ni formalno odločila, pač pa je izvršila po vzoru naprednih strank notranjo konsolidacijo s tem, da je proklamirala združenje dosedaj ločenih krsjansko-soci-jalnih in klerikalno-konzervativnih organizacij v »jednotno katoli-š ko stranko-. = Revolucija na Kitajskem. Iz Petrograda poročajo, da se je v Šau-siju pridružilo 20.000 vojakov revolucionarjem in da se revolucija tudi v provinciji Chonani, kjer je Juanši-kaj doma, vedno bolj širi. V vrstah vstašev se bori baje tudi mnogo Ju-anšikajevih sorodnikov. V Pekingu so očividno v zadnjem času opustili vsako misel na proglasitev monarhije ter rabi vlada za to določeni denar za vojno proti vstašem. Pekinška vlada je oblastim v Sangaju strogo prepovedala stopiti v oficijelno zvezo z japonskim generalom Ao-kijem, ki je bil poslan od svoje vla- 4»ti* d* £0o£ft * prinžaja 3flad» generala Aokija tudi strogo nadzoruje. Juanšikajeva vlada ie poslala nadalje nad 200 agentov na Japonsko z nalogom, da vjamejo kitajske revolucionarje. Na glavo voditelja republikancev je razpisala kitajska vlada 300.000 dolarjev. Med Kitajsko ki Japonsko vlada sploh velika napetost ter je glasom zadnjih poročil poslala Japonska del svojega tretjega brodovja že v severoki tajske vode. = Znližanje med Japonsko in Ameriko. Pri nekem svečanem dine-ju v Tokiju dne 6. t. m., katerega so se udeležili veleposlaniki Zedinjenih držav, japonski ministrski predsednik in zunanji minister, je zadnji iz-pregovoril o japonsko-ameriških od-nošajih: Razmerje med Japonsko in Ameriko ni bilo nikdar bolje ali tako dobro, kakor danes in od leta do leta prihaja to razmrje bolj idealno in bolj prijateljsko. = Francoska, haliia in Maroko. Iz Pariza poročajo uradno: Ministrski predsednik in zunanji minister Briand ter italijanski veleposlanik so predvčerajšnjem podnisali pogodbo, v kateri se odreče Italiia svojim pravicam in privilegijem, ki jih imajo italijanski konzuli, ne kateri podaniki in nekatera podjetja na podlagi kapitulacij. V veljavo stopijo tudi tam pogodbe, ki veljajo med Italijo in Francosko in sicer z 19. marcem. M iz priifffi imi Južni del goriškega mesta so zopet ijuto obstreljevali Italijani, kakor naznanja sinočno uradno poročilo. Ta del mesta ob južnem kolodvoru. Korzo, proti Tržaški cesti, je že od prvega početka vojne največ trpel, od tam je najprvo zbežalo prebivalstvo. Napadi na ta del mesta se ponavljajo in Italijani uničijo počasi ves »Borgo d' lialia«, »italijansko predmestje«. Ves ta prostor je viden daleč naokoli, zato tam pač ni ničesar, kar bi vzbujalo posebno pozornost italijanske artiljerije, ali ta strelja le prečestokrat kar na slepo, kamor se jej ravno zdi. Gorica seveda trpi vedno več od dneva do dneva radi ljutega sovražnega obstreljevanja. Majhne poškodbe se popravi, velike so take, da treba še ostalo podreti, da se preprečijo nesreče. Cerkev za reformirance na Do-berdobski planoti. Na inicijativo vojnega kurata reformirancev Antona Vassa so zgradili na doberdobski planoti tnalo cerkev za reformiran-ce, za katero je prispevalo obilo moštvo nekega pešpolka z Ogrskega. Cerkev je bila posvečena 5. marca. Kurat se je obrnil za potrebno kritje na škofa dr. Baltazarja; »bratovščina« v Debrečinu je zbrala potrebne darove in jih poslala na doberdobsko planoto. Poslance Dobcrnig v Trstu. Dne 8. marca t I. se je vršilo v Trstu zborovanje, katero |e sklical znani poslanec Dobernig in katerega se je udeležilo 150 nemških zaupnikov; vsi stanovi, vsi poklici v Trstu in celem Primorju so bili zastopani. Na zborovanju se je govorilo o potrebi, kolikor mogoče ozke gospodarske zveze med osrednjima državama, taka zveza se je označala za živ-Ijenjsko potrebo obeh v bodočnosti in da taka zveza je tudi v posebnem interesu prčevita Trsta in prometa na Adriji. Zaupniki so izrekli dalje tudi nujno zahtevo, da se morajo strniti vsi Nemci brez razlike politične smeri in socijalne vrste v skupno slo;rno delovanje v dosego svojega cilja, ko treba v velikih sedai-jih tre-notk':h našo domovino notranje nanovo z^rraiiti in vstvariti tudf nemškemu narodu v Avstriji temelje za veljavo, ki mu pristoja. Umrl ie dne 6. marca bivši re-stavrater postaje Herpese - Kozina g. Rnuer, v starosti 65 let. Bil je splošno priljubljen. N. p. v m.! Kdo kaj ve? Za naslov gospoda Avgusta Gabrijelčiča iz Ložice pri Gorici prosi Anton Oabrijelčič, Spe-zialheilanstalt des Roten Kreuzes, Wien L, Backerstrasse Nr. 10. Koze v puljskem okraju. Ker so se pojavile koze v puljskem okraju, priporoča trdnjavski komisar prebivalstvu, naj stori vse kar mogoče proti razširjenju bolezni. Poziva se vse one osebe, ki niso bile cepljene lani proti kozam ali cepljene brez uspeha, da se dajo nemudoma cepiti. Dnevne vesti. — Nadvojvoda Evgen častni doktor inomoške univerze. Univerza v Inomostu je imenovala nadvojvodo Evgena za častnega doktorja. Isto čast je podelila tudi generaloberstu Conradu. — Odlikovani«. Srebrno hrab- rostno svetinjo L razreda so dobni: mmđtđk Anton Kina, četovodja Jo- sip Hren ter inlanterist Franc Petelin, vsi 27. črnovojniškega polka; četovodja 4. domobranskega pešpolka Ivan Vodenik in četovodja 4. domobranskega pešpolka Peter Grohar. Drugič je dobil srebrno hrab-rostno svetinjo IL razreda četovodja 27. domobranskega pešpolka Ignacij Grič ar. — Srebrno hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak 3. domobranskega pešpolka Ludvik Segula, rezervni praporščaki Luka Cap, Fran Križanič in Karel Šetina, enoletni prostovoljec narednik Jakob Reber-nak, četovodji Franc Čuk in Alojzij Sterban, korporali Franc Hrga, Josip Kolar, Josip Mikolič, Anton Novak, Štefan Plahuta, poddesetnik Franc Blažič ter infanterist Ivan Kl a ko čar, vsi 26. domobranskega pešpolka; korporal 5. domobranskega pešpolka Franc Jure in korporal 17. Mihael Okorn; sanitetni kadet Josip Se kula, četovodja Franc Ramovš, enoletni prostovoljec korporal Danilo Fon ter infanterist Anton Brulc, vsi 27. domobranskega pešpolka; prapor-porščak 5. domobranskega pešpolka Karel Suša, naredniki Leopold Tre-ben, Ivan Kuhar in Josip M avle, korporal Ivan II o v ar, poddesetnik Ferdinand Gori še k ter infanteristi Karel Turk, Ivan Skulj in Tomaž Sever, vsi 27. črnovojniškega polka; praporščak Ivan Trdina, narednika Franc Ti čar in Ivan Boštjančič, korporala Vinko Perovšek in Josip Kavs, poddesetnik Ivan Zupan, infanteristi Alojzij Bambič, Florijan Stare in Mihael Hribernik, vsi 27. domobranskega pešpolka; poddesetnik Josip Kl i nar pri 7. črnovojniškem bataljonu; oficirski namestnik Ludovik Svoboda, štabni narednik Florijan Pere, narednik Ivan Lepre, četovodja Ivan Trošt in poddesetnik Anton Glavič, vsi 27. domobranskega pešpolka. — Kraniski duhovniki _v_yojni^ službi. Kakor poroča uradni »Cata-logus clerici« ljubljanske Škofije se nahaja izmed 728 posvetnih duhovnikov in 344 redovnikov, ki jih šteje ljubljanska škofija 16 duhovnikov v vojni službi (kot kurati pri četah in v bolnišnicah). Redovnic šteje ljubljanska škofija 634. ^ — Mnogo pozdravov pošiljajo slovenski fantje z zasneženih goriških gora. Pišejo da je sedaj tam več snega, kakor ga je bilo lani v Karpatih. Filip Taučer iz Polzele, Franc Ačeto iz Ljubljane, Franc Žerovnik iz Kranja In Ivan Novak. — Naši vo^ki za Ciril-Metodovo družbo. Z bojišča nam pišejo dne 29. februarja: Po poštni nakaznici pošiljamo 5 kron „Družbi sv, Cirila in Metoda", katero vsoto darujemo kot mesečni dar naši narodni šolski družbi slovenski topničarji tukajšnjega odseka. Na moj poziv v ^Slovenskem Narodu", so mi izročili štirje topničarji Slovenci, vsak po 1 krono, kar bodo tudi zanaprej mesečno storili. Malo nas je Slovencev v tem odseku, toda radevolje darujemo kolikor nam je mogoče. Prepričan sem, da se bo tudi na drugih bojiščih našel marsikateri vojak - narodnjak, ki bo tudi daroval malenkost za našo prepotrebno narodno šolsko družbo. Prisrčne pozdrave vsem znancem in prijateljem pošiljamo z visokih tirolskih snežni-kov slovenski topničarji in kličemo vsem „Na veselo snidenje po slavno končani vojni v naši lepi slovenski domovini!44 — w Rudolf Pompe iz Sevnice, Spod. Štajersko; Alfonz F u-n a, iz Štajk, Primorsko; Ivan Vidmar iz Idrije; Franc Nar din iz Šlandreža pri Gorici; Marko Deržič Mali Obrez pri Brežicah. — Iz ruskega vjetništva se je po enem letu oglasil poddesetnik Leopold Demšar iz Gline pri Ljubljani. Preje je bil v Ashabatu ob Kaspi-škem jezeru, sedaj je pa v Staria Gostovska, zavod Metalova, guber-nija VVjatka. Zdrav je in pozdravlja vse sorodnike in znance ter prosi, da mu kaj pišejo. Dopisnica je bila tam oddana dne 6. februarja t. 1. — Svarilo. Kljub opetovanim pozivom nosi preko državnih mej potujoče občinstvo še vedno knjige, brošure, časopise, korespondence in spise vsake vrste s seboj. Iz tega izvirajo pri pregledovanju potnih listin in prtljage zadržki, kameri imajo pri dotičnikih prav dolgo trajajoče potne zamude za posledico. Svari se tedaj znova, da se ne jemlje spisov katerekoli vrste na potovanje preko državne meje. — Sladkorne karte. Z razpisom c. kr. deželne vlade z dne 8. marca 1916, št 8922, se v nedeljo, 19. t. m., vpeljejo sladkorne karte, ki bodo veljavne za štiri tedne. Oddajale se bodo kot krušne karte pri vseh desetih krušnih komisijah, katere bodo vsled tega prihodnjič poslovale dva d n i, in sicer v petek dno 17. in pa ▼ soboto dne 18. marca, vselej od osmih zjutraj do ene popoldne. Sladkorna karta se glasi za osebo na en kilogram sladkorja z osmimi kuponi .po eno osminko kilograma. Pravico do ie kade ima vsaka x Unhliani stanujoča oseba, ki hrani v svoji do-» mači zalogi manj kot 2 in pol kilograma sladkorja. V ta namen bodo morali podati lastniki gospodarstev pred komisijo pismeno izjavo, koliko oseb da prehranjujejo in da nimajo v, svojem gospdarstvu več kot 2 in pol kilograma sladkorja za vsako oskrbovano osebo. Potrebne tiskovine za to izjavo se bodo dobivale pri komisijah. Kdor ima več zaloge, nima prej pravice do karte, dokler se njegova zaloga ne skrči pod zgoraj omenjeno količino. Prestopki proti tem določbam se strogo kaznujejo. Delne polovične ali pa zvišane racije pri sladkornih kartah ne veljajo. — Popisovanje krompirja. Ker se je po zadnjem popisu krompirja že marsikaj izpremenilo vsled porabe ali od prodaje, je c. kr. deželna vlada odredila vnovič splošen popis krompirja po stanju 15. t. m., da se dobi jasen pregled, kolike so še zaloge krompirja v deželi in kako je treba urediti nadaljno aprovizacijo. Ta popis bo obsegal, kakor zadnjič, vse poljedelske ter obrtne oziroma trgovske obrate. Pri zasebnih strankah se torej krompir ne bo popisa-val. V to določene komisije bodo zaloge krompirja popisale v LJubljani na lici mesta. — Oddaja krompirja pri mestni aprovizaciji. Jutri, v torek od 2. do 5. popoldne bo mestna aprovizacijai pri Muhleisnu zopet oddajala krompir. Na vrsto pridejo št. 1141 do 1200. — Prodaia iajec v mestnih voi-nih prodajalnah. Po vseh mestnih vojnih prodajalnah se zopet prodajajo jajca in sicer od 8. do 11. ure dopoldne ter od 3. do 7. ure popoldne. — Centralo za tečna hranila je ustanovil deželni odbor kranjski, da na ta način odpomore pretečemu po-manjkanju krmil za živino v deželi. Centrala ima svojo pisarno v hiši kmetijske družbe v Ljubljani (Turjaški trg št. 3). Na Vrhniki je vzel deželni odbor v zakup del tovarne, kjer bo pripravljal različne vrste tečnih krmil, Krmila se bodo prodajala po lastni ceni, ker hoče deželni odbor s tem kar mogoče nadomestiti ogromno pomanjkanje žita in sena ter odvrniti nevarnost stradanja domače živine. Dobivala se bodo krmila v prvi vrsti za molzno živino, teleta in prašiče. Živinorejci naj se pridno poslužujejo te dobrodelne naprave. V vseh tozadevnih vprašanjih naj se interesenti obrnejo naravnost na pisarno centrale« — Pirika (tudi perenka ali pir* niča kot krmilo. Pirika je plevet k! vsebuje mnogo kroba, gumija sladkorja, ter daje izborno krmilo zat konje, ki je posebno na Francoskem v rabi. Ta sicer za poljedelca zelo nadležen plevel povzroča take posledice kakor oves in se poklada v približno takih množinah kakor oves, seveda mora biti prej osnažen, posušen in zrezan. Najbolje je, če se pirika dobro opere. Pirika se povsod dobi zlasti sedaj, ko se začne cbde^ iovanje polja in se s prav majhnim trudom lahko pripravi za živinfke pokiajo. — Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani* Ima v oew delto, dne 1°. marca 1916 ob pol 2* uri. p:)po'C'ne v restavraciji pri »7'la* toroju« Gcsposka nlica svoj rednj občni zbor s tem-le dnevnim redom?. Poročilo račelnika. Čitanje in odo* brkev .arisnika. Poročilo blagajni-* ka. Porodile računskih preglednikov. Dopomilna volitev odbora >n namestnikov Volitev računskih rre« glednikov in namestnikov za letd '916 Risati predlogi in nasveti. — Potres. Včeraj v nedelj*) zju-> t^aj ob 4. uri 25 minut je prestrašil LJubljano močen potresni sunek. Zlasti v višjih nadstropjih je bilo čuitf prav močno zibanje. Ljudje so se vz-* budili iz spanja in prižigali luči. Opazovalci pravijo, da je prišel sunek v smeri sever - jug in da je trajal do 5 sekund. Ponovil se ni. Škode ni bila nikjer nobene. — Ljubljanska potresna opazovalnica je zaznamovala potres ob 4. uri. 24 minut in 19 sekund zjutraj s središčem v oddaljenosti kakih 200 km. Pričetek drugega sunka so zaznamovali instrumenti oh 4. uri 24 minut in 40 sekund, maksimum! ob 4. uri 25 minut 1 sekundo, konea ob 4. uri 30 minut. Največja horfeon-* talna komponenta je znašala 3*4 mrn, največja vertikalna pa 1 mm. Središče se nahaja najbrže kakih 100 km od Pulja v Jadranskem morju ter je bil tam sunek najbrže 8—9 jakosti. — Iz Metlike nam poročajo 12. marca: Danes zjutraj ob 4. url 20 minut smo čutili precej močan, več sekund trajajoči potres. Zbudil nas Je. Škode ni nobene. — V Spodnji Slšlri Je umrla včeraj zjutraj gospa Ivana Menart, rojena S1 o š a r, zasebnfca, v starosti 43. tet. Pogreb je bil danes. Naj v miru počiva! — Balkan. Zadnje tedne vlada nat Balkana nekako premirje med armadami, ki se tamkaj nahajajo, todtt vsakemu m iaanp, &vHzt$A*& zadnja beseda v zgodovini tega polotoka, ki je pravzaprav prvi vzrok nastale svetovne vojne. Od septembra sem so se zgodile na Balkanu vsled vojnih operacij velike pre-membe. Te nam predočujejo nov zemljevid, ki je izšel v znani založbi G. Frevtag & Berndt na Dunaju, VIL, in ki velja 1 K 30 v, doposlan s pošto. Dobiti ga je tudi v »Narodni krjigami«. — Prvi spomiadanji dan je bil po ljudskem računu včeraj, na Sv. Gregorja dan. V tem času začne kmet obdelovati polje. V tem času že tudi marsikje začne pičlo hoditi z živežem, saj je še danes po deželi znana kitica: O svetem Gregoriju kmet dolgo njivo orje, po strani klobuček nosi, pa stare žene kruha prosi. Ta dan imenujejo tudi »ptičja oh-cet«. No, letos je bila res. Oglasil se je kos, ščinkovec že davno prepeva »gričev« in tudi seničice se pogosto oglašajo, mali stržek. naznanjevalec snega, je pa že utihnil. Zaželiena spomlad je tu, da bi bila le dobra in nam zajamčila vseh pridelkov v zadostni obilici! Samomor. Ustrelil se je 30!etni posestnikov sin Andrej ?krl iz Kleč. Lansko leto je bil v deželni umobolnici na Studencu. Roparski umor pri Bogenšper-Icu. 741etni Jakob Repina iz Dove, občina Šmartno, je šel na semenj dne 6. tTm."zjutraj s svojo hčerjo, poročeno Okorn. Hotel je kupiti v Ro-dohovi vasi kravo in ie zato vzel seboj 1000 kron. Kupil je kravo za 830 kron. Hči je gnala kravo domov, oče pa je ostal v Rodohovi vasi in se je peljal potem z nekim ključavničarjem iz Ustja domov. V Temenici je prisedlo na voz še nekaj fantov, nato so se peliali skupno do Jakličeve gostilne v Pustem javorju. Od tu se je peljal Repfna s ključavničarjem in neko posestnico iz Ustja do Bagen-šperka. kjer je stooil z voza in šel peš v Kostrivnico. Drugi dan sta ga našla posestnik Anten Hauptman iz Jelš in neki hlapec na cesti mrtvega z zevajočimi ranami na glavi; ležal je na hrbtu, poleg klobuk in palica. Suknja in telovnik sta bila odpeta, manjkala je denarnica z okoli 174 K. O storilcu še ni ne duha ne sluha. V Clevelandu v Ameriki je umrl 10. svečana t. L ugleden slovenski rojak in večkratni hišni posestnik Alojzij S t r o j i n. Zadela ga je kap. Pogreb je bil veličasten, saj ga je vse spoštovalo, kar ga je poznalo. Rajni je bil doma iz Ajdovca pri 2u-žemperku in je bil v Ameriki 26 let. Dasi ni prinesel v Ameriko drugega nego dve zdravi roki, si je vendar pridobil lepo premoženje, tako da je postal večkratni hišni posestnik. V novi domovini zapušča žalostno ženo in osem otrok. Lahka mu zemljica elevelandska, »Dijaški dom« v Mariboru priredi po od borovem sklepu dne 17. sušca ob 6. zvečer v Posojilnici v ravnateljski sobi svoj redni občni zbor, h kateremu se tudi zunanji udje vljudno vabijo. »Moderni Faust.« žaloigra Marjetice v štirih dejanjih. Ta največja nordiška učinkovitost se z i je se predvaja od jutri, torek 14. do četrtka 16. t. m. v tukajšmem kino »Ideal«. Slika, o koji umetniški pomembnosti smo izpregovorHi ob nnliki ocene igralca glavne vloge, gosp. Gunnar Tolnasa, je modernizirana žaloigra Marjetice in se popolnoma naslanja ha Goethejevo pesnitev. Zlasti tehnična izvršitev slike in krasna inscenacija razveseljujeta oko. — Za mladino neprimerno. — »Ideal.« Kino Ideal predvaja danes zadnjič veseloigro »Mušketir Katzraa-rek« in nordiško dramo »Otroci s Finkerode«. — Jutri: »Moderni Faust«, žaloigra Marjetice, v Štmh dejanjih, v glavni vlo^i Gunnas Tol-nas. Le v »Kino Ideal«. — Srebrn vojni prstan je bil najden. Dobi se Pod trančo št. 2, 3. nadstropje, levo. Najden je ščipalnik. Gospod, ki pogreša ščipalnik. se obvešča, da ga dobi v kavarni »Evropa*. Mzne stvori * V Berlinu sta trčila v petek ponoči dva tramvajska voza tako nesrečno, da je bilo 25 oseb težko ranjenih. * Železniška nesreča na Francoskem. V soboto ponoči sta trčila v gosti megli na progi Brest - Chartres osebni in tovorni vlak. Sedem oseb je ubitih, 50 ranjenih. * Umrl je v Pragi profesor on-dotne nemške univerze, dr. Emil PfeiscUe, ki je bil za časa grofa Ba-denija tudi državni poslanec in je pri takratnih spopadih v parlamentu imel v rokah — nož. * Hrvatske učiteljice v Belgra-du. V Belgradu bo v kratkem usta-no\ Ijena dekliška strokovna šola. Na to šolo ste bili pok^cani učiteljici Aleksandra in Zlata IJrm}y iz Zagrete*. * Volna poroka v nemški cesar* ski rodbini. Z Berlina poročajo 11. t m. V gradu Beiievue pri Berlinu se je danes vrš'la vojna porjfci princa Joahima Pruskega s princezinjo Marijo Avgusto AnhaHsko. * Rodbinska drama. Iz Budimpešte poročajo: V okoliški vasi Er-zebethfalva se je spri kmet Fruka s svojo sinaho. V razburjenosti Je za* grabil revolver ter je nanjo trikrat ustrelil. Ranil jo je težko. V obupu nad svojim činom se je na to Fruka sam ustrelil. * Sila portugalske armade. Po računu nemškega vojaškega strokovnjaka majorja Morahta ie portugalska armada močnejša kakor se splošno sodi. Novi portugalski brambni zakon določa, da znaša število mobiliziranih čet prve linije 225 tisoč mož, ravno toliko naj znašajo rezerve, črna vojska (teritorijalna armada) pa naj šteje 180.000 mož. To bi bilo skupaj 6S0.000 mož. Toda v resnici reorganizacija portugalske armade v zmislu novega brambnega zakona še ni izvedena in major Mora h t računa, da bi mogla Portugalska postaviti na fronto kvečjemu 200.000 mož. Portugalska infanterija ima puške modela 1904, katerih kaliber znaša le 6*5 mm. Artiljerija portugalske armade je sicer precej modema, toda majhna. Steie le 240 poljskih topov in nekaj težjih baterij. Država je na znotraj zelo neurejena, sicer bi morda lahko bolj izrabila vojaško silo svojih prebivalcev, katerih I šteje nad Šest milijonov. Današnji lisi obsega 4 strani. Izdajate!? in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. unumoD lili I kHJttll Bergauuua & Ko., Deda na Ubi je vedno bolj priljubljeno in razširjeno spričo svojega priznanega učinka proti pegam in njega dokazane neprekos-ljivosti za racionalno gojenje polti in lepote. Na tisoče priznalnih pisem. Mnogo odlikovanj. Pozor pri nakupu. Pazite izrecno na označilo »s konjičkom« in na polno firmo! Po 1 K v lekarnah, drogerijah in parfumeri-jah itd. Istotako je Bergmannova lilijska krema »Manera« (80 h lonček) čudovita za ohranitev nežnih damskih rok. 954 Prešlim s kavo. Ker so odredili naši sovražniki zaprtje morja, se je dovoz kave znatno zmanjšal, dočim je konzum tega predmeta vsled vojne jako poskočil. Da zamoremo tudi v bodoče z zmanjšanim dovozom izhajati, je treba, da prebivalstvo utesni svoje potrebe glede kave, kar se zgodi na sledeči način: 1. Z manjšo uporabo kavnih zrn. 2. Z dodatkom kavnih surogatov. Z ozirom na obstoječe razmere sem bil primoran odrediti, da dobi v bodoče vsak odjemalec le 1/a kg kave. Na ta način mi bo omogočeno, da