URN_NBN_SI_DOC-2HAQB4K3

N E K A T E R E D R A G O C E N O S T I P O K R A J I N S K E IN S t u d i j s k e k n j i ž n i c e v m u r s k i s o b o t i Jože Vugrinec, M urska Sobota Vsaka večja knjižnica pri nas doma in po svetu se rada postavlja s svojimi dragocenostmi, med katere sodijo stare ali izredno stare knjige, potem take, ki so redkost v drugih knjižnicah, stari rokopisi ali rokopisi priznanih književnih in drugih ustvarjalcev, stare listine ter drugo gradivo, ki se je ohranilo skozi burne čase zgodovine in nam zdajšnjim generacijam priča o duhovnem bogastvu nekega naroda ali pokrajine. S take vrste dragocenostmi se ponaša tudi Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti. Že leta in leta jih zbira, strokovno obdeluje, proučuje, daje v proučevanje ter skrbno čuva v svojih trezor­ jih ali na policah. Mednje sodi največ knjig starejšega prekmurskega protestantske­ ga in katoliškega slovstva, knjig, ki so pisane v dialektu in ki torej poleg vsega drugega pom enijo tudi pravo zakladnico jezika naših (prekmurskih) prednikov iz 18. in 19. stoletja. Črkopis v njih je m ad­ žarski, toda prilagojen glasovom iz narečja. Izmed njih naj na prvem mestu omenim N uovi zakon ali testa­ m entom Števana Kiizmiča (Halle 1771) - najpomembnejše in najob­ sežnejše ohranjeno delo prekm urske protestantske književnosti. Knjiga je dolgo vrsto let močno vplivala na razvoj slovstvene dejavno­ sti na našem področju, imela potem takem poleg verskega tudi kulturni in celo narodnostni p o m e n .1Zelo zanimiv in pom em ben v njej je Pred­ govor (vendar ga najdem o le v 1. izdaji, podpisal pa ga ni Kiizmič, temveč Jožef Torkoš, čeprav je verjetno pri njega nastajanju sodeloval tudi prevajalec sam), iz katerega med drugim npr. izvemo, kako potrebno je, da med Muro in R abo »prebivajouči Sloveni« dobijo pre­ vod svetega pisma, saj tudi njim »zapovidava Gospodin Boug šteti; da

RkJQdWJsaXNoZXIy