'Jf': l Na planinah. Gotovo ste že večkrat slišali, da se 6ni del sveta, kjer mi živimo, ime-nuje EvrOpa, ki je sicer najmanjši a najlepši in do zdaj tudi najsrečnejši del zemlje.-V Evropi je podnebje najbolj zdravo, zemlja najlepše obdelovana, ljudstvo najbolj ornikano, in sveta vera najbolj razširjena. Evropa ima mnogo zel6 Tisokih gorž, a najvišje med ?semi so tako imenovane Alpe ali bele ' g.ore, ki je sploh tudi planineali snežnike imenujemo. Alpe so tedaj pravo jedro eyropejskih visokih gora. Eazprostirajo se po vsem Švicarskem, po jugovzhodnem Francoskem, po severozapadnej Italiji in po južnem delu Nemčije; potem se Tlečejo po ATstrijskem čez Tirolsko, Solnograško, Ko-,roško, Kranjsko in Štirsko, ter segajo cel6 na Hervatsko, kjer pa nijso ve6 tako visoke. Alpe pokrivajo Tse dežele od reke Dunava malo ne do jadran-skega morja, in od velike ogerske nižave do Svicarske meje. Končne veje srednjih Alp in'skoraj vse vzhodne Alpe so razrasene po avstrijskem svetu; zato tem tudi primerno pravijo avstrijske Alpe. Dolgost vseh Alp iznaša okoli 120 mirijametroT. Naše kranjske gore, ki vam so vsaj po imenu znane, kakor: Stol, Grintovec, Koren, Ljubelj, Triglav i. t. d.-nijso nič druzega nego po-samezni vergaci vzhodnih AIp, ki je tudi Karayanfee imenujemo. Po nekaterih — 160 — nizkih gorab. v južnih deželah rastejo drevesa in vinska terta. A na Švicar-skem in Tirolskem, kakor tudi po drugih krajih, koder so planlne zel6 visoke, tam ue raste vinska terta. Po najvišjih veršacih alpinskih gorL leži sneg po zimi in po leti. Da si po Tisokih planinah vino ne rodi, in se tara Ijudje ne morejo tako radovati, kakor po južnih deželah, imajo vendar tudi na visokih planinah ljsdje prijetno življenje. Njihove zabave so posebno lov na divje koze in reja goveje živine. Kakor nam Slovencem največ dobička verže poljedelstvo in vino-reja, tako daje prebivalcem visokih Alp največ koristi goveja živina, ki po kjer Se vse PlaninsM prebivalec v Tirolah. vodi Živiao na planino in jeseni s planine v dolino, postaja živina nemima po hlevih. Krave veselo mukaj6č, zbirajo se in veselo poskakujejo. Največjej iA najlepšej kravi, ki je vsej čredi vodnica, obesijo okoli vratii ta zvo-nec na lepem traku, iu med roge se jej priveže Šop cvetja. Tudi dmge krave dob4 zvonce, nekatere večje, nekatere manjše, in pastir pazi posebno na to, da se glasovi lepo Tjemajo. Pervi pred čredo gre pastir, ves okinčan s cvetjem in pisanimi verbcami, tak6j za njim gre krava vodnica, potem druge krave, . v aredi med njimi gre bik, kateremu med roge privežejo s pisanimi verbcami in cvetjem okinčan jednon6že"n molzea stolček, na katerem moizič ali molzica sedi, kadar molze. Za čredo gre drugi pastir in jeden hlapec, ki nese molzno posodo. Vso drugo pripravo, ki je na planinah potrebna, recimo: posode za , — 161 —. mleko, sir i. t. d., naložč na konja in pošljejo tja. Živina je jako rada na planinah. Čisti planinski zrak jej bolje de, nego smerdljivi in zaduhli hlevi. , Tukaj je, kadar se jej poljubi; v višavah. tudi nij ,take vročine, kakor po do-linah, in sitne mulie in obadi jo toliko ne nadlegujejo. Zat6 je živina na pla-ninah bolj čversta, zdrava in vesela, in v tem času boleznim manj podveržena nego y hlevih. Planinska krava pozna na planini vsak germ, vsako mlako; ve, kje je najboljša paša; vL, kdaj je čas molžnje; že od daleč pozna pastirjev glas. Njej je znano, kdaj je čas iti h koči ali na vodo, razločuje škodljiva zelišča od dobrih iu sluti nevihto. Na planiui si naredi pastir k6čo, v katerej celo leto pridno dela. Krare se pas6, koder se jim poljnbi; a ko pride čas molžnje, zjutraj in zvečer, za-trobi jim pastir v svoj veliki rog znano pesnico, in tak6j se zber6 vse krave na molznem mestu. Zjutraj polmozene krave odidejo in se pas6, dokler jih pastir na večer zopet ne pokliče. Takih koč ali kolibic je po plauinah jako mnogo, ker povsod, kjer je kaj paše, tja puste živino. Po takih krajih, kjer planine aijso preveč sterme, pase se goveja živina, a kjer so plauiue presterme . in kameuite, onod se pasejo koze. Ali vsaka čreda dobro pozna glas svojega pasfcirja, in koze se nikoli ne zber6, ako pastir govedi trobi, niti goveda, ako kliče kozar. Tako prežive pastirji s5 stojo čredo celo poletje na planinah, po katerih se čuje prijetno.pastirsko petje in lepo doneči glasovi roga. A ko nastopi pozna jesen, vračajo se pastkji in živina dom6v, ter nes6 se soboj, kar so na / planinah pridelali. Druga lepa zabava na planinah je lov na divje koze. Divje koze so skoraj tako velike kakor naše domače, ali mnogo bolj žive so, bolj okretne in lepše. Žive po najstermejSih pečinah, a speujajo se in skačejo tako spretno, da se jim človek ne more nikoli dosti načuditi. Po najstermejših Cereh ple-zajo in skačejo neznano hitro in vamo; po dlan širokej polici lete po pečevji, kakor bi je nosil vihar; kraj globokib. prepador, kjer bi človek mislil, da ga nij prostora za Jjjihovo nogo, derve hitro kakor strela. Z jednim skokom puhne divja koza na^ftiri metre visoko stermino, z največjo lehkoto šine preko pet metrov širok preduh in brez vse škode skoči v 8 metrov globoko brezno. V skoku se obderži na skalici, katero bi elovek lehko z roko pokril iu obstre-ljena tudi na treh. nogah pobegne na iiajstermejših robovih lovcu izpred oči. Na jesen, kadar je vreme ugodno za lov, dogovori se kakib. pet, gest ali Se več lovcev, in na vse zgodaj, kmalu po polnoči, gred6 na sterme pe-čine, po katerih se nahajajo divje koze. Lov na divje koze je neizrečeno težaven in nevaren. Lovec mora biti terdnega, rekel bi železnega života, vajen vsakoršnih težav, ne sme se bati večdnevnega truda, kljuboTati mova mrazu, Tiharjem in nevilitam, zrayeu mora biti zmeren, hladnokervea ali kadar treba tudi pogumen in derzen. Eazven dobre in zanesljive pnške mu je potrebna mirna roka, bistro oko, po-sebno pa vedra glava, ki nij podveržena omotici. Ako se lovcu posreei, da ugleda žival, mora se časih dalee plaziti po trebuhu, skrivaje se za skale; a časih mora še hoditi ure in nre, da obide • žival tako, da jo ima proti vetru, kajti lovca za vetrom koza kmalu zavoha ' , " - : f- ' ' \ - lfe - in potem je ves trud zaman. Najbolje je, ako obide pasočo se kozo ter jo prestreže, ko se pozneje s paše vrača proti verhu. Za skalo skrit ali na tre-buhu ležeč čaka koze, da mu pride na streljaj. Puška poči, gore odmevajo strel, zadeta koza skoči k višku, prekuene se in mertva pade na zeniljo, ako je lovec dobro meril. Ali ako nij dobro pogodil (zadel), ter je kozo samo ranil, odvleče se koza med najnepristčpuejše pečine in v tem slučaji je za lovca največja nevamost. Lovec gre za kervavim tragom ter hoče po vsakej ceni, da dobi kozo, ki mu je izpred oči zbežala. Tako se predaleč odstrani od svojib. tovarišeT, a ranjena koza ga mami zmirom dlje na Tisoke in sterme pečine, kjer je že marsikateri lovec našel svoj grob, padši z ostre pečine in zvalivši se y brezen, iz katerega nij vee nikoli prišel živ na dan. Kavno zaradi stermih pečin in globokih prepadov mora vsak lovec imeti posebno obutal, t. j. čižme, na katerih so ostri, podolgasti žreblji v podplate tako zabiti, da ven šterle, ter se lovec s takimi čižmami na stermej pečini lehko zaderži. Yerhu tega ima vsak lovec, pastir, in tudi vsak popotnik, ki gre na plauine, po poldrugi meter dolgo in mocno palico, ki je od spodaj z železom okovana, da izgleda kakor sulica, kar vidite na denašajej podobi, ki varn pred-stavlja planiuskega prebivalca v Tirolali. Na tako palico se človek opira, kadar se spenja po stermiuah, ia kadar hoče, da preskoči kak prepad. — 0—