Gerkvene zadeve. Blagoslovljenje bandev v Dobovi.  Dasiravno obhajamo poslni čas, vendar je bila za nas druga postna nedolja polna veselja. Prišli so k nam vj(-i g dekan Henrik Verk blagoslovit treb eerkvenih ban- der. Prvi dve banderi, fvredni 180 gld., sta iz rudečega damasta, na vsaki strani z na platno slikanimi podobami. Nabrali smo denar pri velikonočnemu izpraševanju. Prvo bandero je fantovsko, drugo dekliško. Vsako pa je tako lično, da lepše ne more biti. Kar me je pa posebno zanimalo, sta lepa križa, ki sta še iz 16. sto- letja; umetnik nam ju je v ognju pozlatil in tako smo od svojih starih bander ohranili majhno, pa za umetnost cerkveno velike vrednosti pomenljivo stvar. Toda tudi šolska mladina je imela ta dan svojo slavnost. Ker je bila šolska zastava že vsa strgana, umazana, ni sodila več svojemu namenu. Zavoljo tega so pridni šolarji in šolarico na prizadevanje svojega g. kateheta zbirati začeli za svojo novo šolsko zastavo. In glej, s pomočjo nekaterih drugih dobrotnikov smo spravili 40 gld. skupaj, ter si naročili lepo fino bandero iz belega damasta. Na tej zastavi je sv. Alojzij, patron učeče se mladine in nebeška kraljica Marija, na platnu slikana, tako milo, krasno in okusno, da se mora človek v resnici čuditi umetniku, da more tako duha vdihniti mrtvi stvari. Posebno smo bili željni slišati č. g. dekana v naši cerkvi; kajti odkar so dekan na Vidmu postali, niso še imeli priložnosti pridigovati na Dobovi. (iovorili so: Kaj pomeni cerkveno bandero? Spominja nas 1. prisege, katero smo storili pri sv. krstu, odpovedati se grehu in služiti Bogu; 2. pa nas spominja hvaležnosti, da smo to podarili Mariji za spomin; 3. kakšno naj bode naše življenje, da bode ta spomin Marija od nas sprejela. Slišali smo g. dekana prvikrat v naši veliki cerkvi. I.judstvo je neizrečno pazljivo poslušaio govor, ki je bil primerno izbran sedanjim razmeram. Beseda, ki je prišla iz srca, šla je k srcu. Glasno ihtenje malih otroeičev in odraslih je pričalo, da so naš g. dekan zares popularen govornik, misijonar v pravem pomerru. Dobro vedo udariti na najtanjšo struno človeskega srca ter pridobiti hitro tudi še tako mlačnega kristiiana na boljšo pot. Ako povem še, kako lepo, ubrano so peli šolarice in šolarji to nedeljo pri službi božji in kako lepo jih je spremljal g. nadučitelj Pirc z orgliami, moramo reči, da ni bilo kmalu kedaj v naši cerkvi takega duhovnega veselja.