Novice izhajajo v Ljubljaiiijj vsak teden dvakrat, nam- Y; řeč v sredo in saboto. ođskih řečí Veljajo začelo leto po pošti scer 3 fl., za pol leta Odgovorni vrednik Dr. «fanez Bleiweis. ||2fl. popošti,scer l fl.30kr PM ;. * i RfflPlP-' m H v 1 : IÍ---------= Tečaj 'XL saboto 10. septembra 1853 jList TS Se nekaj lem : kako delati kis (jesih) iz sadja. bukvicali V Zganj slovo T jskó ki so ravno na svitlo prišle , sim naznanil, da se iz enega krit čem _ sikteri Ljubljanski vinski kis. Pozimi, ko je peć bolj gorka ? 5 spet dolije s sadním moštom. Lahko pa re da je tako narejen kis gotovo bolji, kot mar 5 se mora cio večkrat z vodo zalivati, da se ne vje to vižo dobimo iz mernika ali pol vagana sadja 10 bokalov jesiha dá lahko rajta, 11 bokalov dobrega kisa in napraviti tem je v omenjenih bukvicah doka 22 bokalov ? ne pa do ka, skor se iz vagana zano, da bi žganjarji več, kot pol več dobička Poskusili smo tudi m mel , Ce vi jcoiii uciaii, iiíruic»iu ua Zidanje ivu— viís iu ^ ui « * u j a u ^ x n. <* , m puiva/íčtiu se je, u Dokazano je tam, da iz 14 mernikov sadja z gnjiiimi je dosti manj delà in tudi se pri mer "if w 1 • , M- « v • v « t " i <1 I • v _ i « é^ I 1 • _ vir 1 t ř haj bi jesih dělali, natnesto da zganj ku čist d j a b e 1 k gnjile, drugi pot in pokazal se je da se prodá za 5 gold, in 15 kr. žganj 5 ce bokal niku en polič ali H maslice več kisa dobí žganja clo po 40 kr. prodá; nasprot pa se dobi Da bi pač žganjokuharji svoje oči odperl m kis iz 14 mernikov, če bokal le 2 groša veljá, prerajíali, koliko zgube imajo, ko sadje v strupeno 14 gold pijaco kuhaj Vém • I» U * HV I* i«J ▼ Oil UJitllU da iz jabelk je že clo malo Cpe vic Je pa v teh bukvicah rečeno, da en mernik žganja, več se hrušek v žganje potratí, toda u agana) dá 10 bokalov kisa. V 69. listu „N ške dajo pa tudi več kisa pa berem ? da „vagan fmecen) gnjilega sadj vzame, če mernik dá 8 do 9 bokalov jesiha".*»*) No, sim si inislil, zdaj A á adj ? tako 9 da se prav lahko dá v kis v žganje kuhanega 40 kr me bodo zganj arj vagan 8 do 9 bokalov dá 10 bokalov jesih žgali, ker po „Novicah dá kal kisa le arej enega kot gold 5 bo g! rajta 5 paterdim, da že mernik in veliko manj stroskov ? koliko je pa manj delà Že sim mislií. da bom moral besedo nazaj vzeti in povedati, U( i nuit nicudjiciu j «-čunil. Še enkrat natanjko poskusimo. Naměřili smo • V 1 V f 1 1 V • « • I f * da Tudi se moram povedati 5 da prenapeto po nasvetu N vse kmalo sognj lansko jesen ? jabelka v pešek djali, toda so kaj 5 mernik pober »juny , vaaivi/ pmůc jauom ^ aivui jjuiu- °riWT 'J1"^ 111 T víco je bilo s ognji tih) zverhoma (sadje se zver- ni nič pomagal vsake baže jabelk (sk polo spravlj in vse je bilo natanjko spolnj ). Bile so zdrave 5 pa homaimeri): vse smo stolkli ? ? v žakelj in vse skup Horjulu kimovca 1853 J.V v preso djali, in kaj mislite, koliko smonaprešali? Enajst bokalo za očistenj in 5 poštene mere 5 če bi se e poldrugi bokal vzelo, toda ni potreba še 10 bokalov ostane iz enega mernik 5 Jezikoslovni pomenki. 8e nekaj od „skutnika Pri nas pa potem s sadnim kišom takole de Naprešamo polni sodec, več ali manj (ta, ki Ko je ] âDl 0 • JL ^ ii jJ 1 VWI« 111 Js/Vllll UUU\ / V/ ^ ▼ W Uli II J fl I smo ga zdaj naprešali, derži 50 bokalov) sodec poln tega mošta, se pusti na hladném, od mašen ; zdaj zacnè precej kipeti, zato smo pustili še dva 5 5 v ali k večem 3 bokale mošta, da se vedno Ze v 50. listu „Novic" leta 1849 je g. Poženčan po razlaganju in pomenu besede skutnik vprasal, kar se mu je za neko zgođovinsko razjašnjenje potrebno zdelo. pa noben počelo pomen zaliva, da vso nesnago izmeče, kar kake 14 dni Vec razlagavcov se mu je bilo men beaeile ni v zgodovinstvo repa, nim. oglasilo, segal, terpi očišeno spravimo na kraj zalivati se pa mora tako, da je sodec ved Če se delj zaliva, bolj se sčisti. Potem tako ki ga je nekdo skutniku ali skutu dal, je, me g. Poženčan le prisiljeno v poslovenjenje imena Sky 5 kje tov porabil. Po tem je bila ta reč zaspala. Letos se je vnovič pričkanje zavolj te besede pri nas ga postavimo na hladin kraj pri miru ostane; pri čelo. Bodi tudi meni, nekdanjimu belimu Krajncu To se ve se jesih ali kis, je pa popolnoma čisto 5 da 5 hiši voljeno na peči imamo pa dežo, ki kakih 9 5 bokalov derži in ima blizo srede, nekoliko nižej, pipo. V to dežo od na 55 dru^ro done scer, da se med una dva vtaknem, ker ampak da skutnika" prav za prav nič ne vem besedo opomnem > ki „skutnikovo" slovstvo po v kteri je že matica , denemo zdaj tako očišenega v i # i i • a i t v a « t vr tii 9 Novice" so naznanile lani pokladanje sadja v pesek in sadnesra mošta, in kmal je nar boljš kis Kolikor se ga porabi, se od verha, kteri je, se vé da po Ob oje zna gotovo biti. ker razlienosti v km et ij skill skušnjah so velike, in v napravljanju kisa iz sadja je velik raz-locek : kakoršnega plemena je sadje, bolj sočno ali bolj pusto, ali je bolj ali manj gnjilo, ali so jabelka ali hru-ške itd. Po ti skušnji iz Horjula tedaj zamoremo reci. da se pridelk kisa iz 1 vagana sadja od 8 do 22 bokalov spre- tnima Vred. priporočile to ravnanje, ktero je po obilnih skušnjah po-terjeno in v Ameriki sploh v navadi, zato se tudi „amerikanska šega" imenuje. Ce pri vas ni ta po skušnja enkrat dobro stekla , moramo vprašati : jeli ste pesek po sonenempre-peku do dobrega posušili, ker le popolnoma suh pesek je za to připraven, in ali ste sadje rahlo z drevés pobírali in ga po tem berž t pesek položili? Zraven še znane skušnje opomnimo, da lansko sadje je že v sebi neko ne-n a va dno nagnjenje imelo gnj it i , ker se vé da se ne more z nobenim pomockom odverniti. Vred. jas ni ti utegne, in je gotovo nar boljša in uaravnost voda na Poženčanov malin. (febr.) 1768 v Moskvi; izrejen je bil v T kamor bo se bili stariši iz Moskve preselili V Tveru Od mladih nog je meni namreč beseda oku tati je žive! deiaje pri mestnem pog lavarstvu do leta 1785 se in s kita ti se znana, in menim, da jo se zdaj v Od ondi je sel v Petrograd, kjer je več let pri sođnih Adlešički fari poznajo in rabijo. Oboje pomeni eno s kita ti" je, i toda 55 mislim, bolj v navadi kot „skutati s e u y ďasiravno mi je zadnje tadi od nekdaj znano. Skntati in skitati se pomeni tam to, kar scer oblastih sluzil. Leta 1802 postane tajnik vojaškega ■ tomera v Rigi. Leta 1811 ga izbere cesar Aleks der za knižničarja očitne cesarske knižnice Pet radske, ker je ondaj že za e» po drugim Krajnskim, vlačiti, klatiti se, beschafti- gledališčnih in basen (fabul) slul. izverstnega pisavca iger gungslos herum ziehen, vagabundireu. „Kod si se ski ta I?" so me pokojna mati včasi otroka se kregali, ako sim se bil kam poklátil, to je: wo bist da herumgezo- » K kade mij basniku je dospěla 1818 cast, da gaje 5 to je j učena družb k z a k y ktere delavni ud je bil od 1811, z zlato gen 9 Malopriden čio vek", bi rekli v Adlešičih, tinjo osvetinila v znamnje velike koristi njegovih basin skita se sem in tam, pa se ne poprime nobe- za jezik in slavo domovine, kakorsno je bil že tudi Ka- r> niga delà! s kit es je!" ramzin za svojo ,,istorij< : Đ Ako je ta beseda „skutniku" kaj v žlahti ali ne, Naj slavnejsi pisavci: lecki, Kapnist, O sijskago gosudarstva" dobil iavin, Neledinskij-M y y b y Zukovski, B a t j u s k naj drugi presodijo ; očevidno pa je, da naravno in eti-mologično ime Skytham dajè, zakaj Skythi so bili zares ski teži, Nomadenvolker ohne feste AVohnplâtze, in se jim je znalo reći tudi s kute s i ali celo skutniki, mu bili prijatelj kakor se dandanašnji še pravi skitati in s ku tati se. od kraja hvalilo; priljubile so Dmitrijev, Karam Gnêd ski j y K V jâ z e m Delvig, Baratynskij, Pušk Nj gove so basui je mahom izperva vse rodovini carski ( ne Ali so pa Skythi ali s kite ši bili Slaveni ali ne spričuje, pač pa si moramo mi vski). Iz nje se iz te ira nič lostlj je cesarica Maria Fed basni „Vasilek" se vidí, kako mirovna za-nj v bolezni sliti, da bo terdno vstanovljeni Slaveni svojim se skita- njegovi skerbela. Do groba je hranil cvetlice, ki mu jočim sosedam to ime dali, in prav lahko je res, da so jih je v raznih prilikah pošiljala. Oba cara Alek bili sosedi tudi Slaveni, in samo v razloček od nase- d in sedanji Nikolaj P sta ga posebno ljenih bo se ski teš i imenovali. Greški pisarji so morali slala in zavoljo izverstne glave prav po carski darovala, samo od Slavenov to ime slišati, in so ga po duhu Tudi druga rodovina carska mu je v vsaki priložnosti svojiga jezika pisali. In pisali so skut in skit ga z vadi ali pa zato duha Tudi druga ker so pokazovala, kako njegovo prebrisano glavo poštuje. Kako y y tudi skut slišali. kakor je Slavenam rado v na Uraberski. basni tudi drugim narodom godile, priča to so Krilove da je bilo leta 1825 veliko njegovih basin v P V v a 55 Kupa « ali 55 Kolpa 9 na francosk in tali ans ki, pozneje tudi na m » Kupe rekel, da piše „Kup njegovi misli iz „kupeti (kipeti) 55 d ski jezik po naj boljših pesnikih prevedenih. Francosko in laško prestavo je dal 1. 1825 v Parizu grof Orlov Novícah" je bilo že več lepih dopisov Eden izmed poštovanih gg. dopisavcov mi je na svoje «troske prekrasno natisnjene, z izvirno rusko zato ker izhaja ta beseda p u besedo poleg, na svetio. Bakvar S mi a din je plača! Ali to je pomota. & i Vsi Slovenci, kteri govore ji pravijo Kolpa (Kovpa), ali pa in y k (vovk),p Petr ogradu za osem zvezkov basen 40.000 V z k 55 Kop u rublov. Na Ruskem niso bili še spisi nobenega pisavca Horvatje tolikrát in tako obilno tiskani, kakor basni K njimi vred Poljanci na Krajnskem, ki govore: su nce, D0 smerti njegove so razprodali po Rusii 77.000iztisov (kakor tudi muž, ruka namesto m , puz govoré dosledno tudi „Kup itd.) da se je v tej besedi, kakor v besedah : „sunce y k Iz tega se vidi Krilov je basni svoje iz zgodovine in narodovega V • y u "VJ wv-wv»*., »HI1VI » UVUWUU11 , JJUMIJVV , , JEJÍUV OU DC JI« IUUI I1H1UUH pilJl/UlUtU. T UIIRU IIUUHU« UHOI slovenski stařeji glas ol v jugoslovenski u njegovih je zdaj narodu ruskému v pregovor. Od po vuk" vljenja jemal; tudi jezik je narodov 5 prost y ne učen. „puž" itd Zato so se pa tudi naroda prijemale. Veliko naukov basin spremenil, da se ime Iv u p a tedaj ne smé izpeljevati 55 kupeti u prejšnjih znanstvenih del k basnim je přešel takole V y pisati Kolp in da je po tem takém v slovenščini bolje Moskvi se soznani (leta 1806) z Dmitrijevim 1 — kot —« - - -- - ------ J---- 55 Kupa Mik Kterega korena je pa Kolp v • v s kteri sim se zastran Po misli gosp. dr. Kril f ont gar basni so tako v čislih kakor njegova druga ► ci-dela tega menil, je to ime, bojč iz latinskega Col a pis narejeno. Njemu vsaj hoče za poskušnjo dvé (francoski) basni L vi na ruski jezik prevesti, ktere Dmiti je dja i ni nobena slovanska kor m J pokaže. Dmitrijev vidi berž, da ima mož glavo ime Da smo od Latincov, ki so nekdaj po naših krajih veli V • zi za to, ga jako pohvali y in ovarja, se te pesmenije 5 živo poprijeti. Tako je bil Krilov napeljan na pot, kteri več imen sprejeli, je znana reč. Kdor more do- je do tolike slave pripeljal. Med tem pa ni stara kazati, da so tod poprej S reki ime dali, naj dokaže kopati stanovali in oni p ljubezon k gledališčnim delom Krilovu povse ugasnila. Iz besede u yy se to ime ne smé izpeljevati y dasi nekteri govoré tudi 55 Kopa « y ker je gledé na la Leta 1807 je bil dal natisniti svoji dve veseli igri: „Mo-dnaja lavka" (prodajavnica novih nóš) in ..urok dočkám" tinsko in nemsko ime „Colap cc je 5 » Kulp(a)" očitno 5 da (nauk hčeram), kakor tudi svojo ___* : „cc i,: ™ K;1/> ; ,ynn 55 spevoigro: 55 Hij B k y pozneje izpadel, kakor se že govori tudi sonce, namesto po starem : gat y ki so bile vse igrane. Pervi dve ste se dolgo P 5 polž, volk, sol (po latinski Raj • v « gla dolgo priljubljale; „modno lávko" še dan danes igrajo 'umv WÊM HHHj kot se priraščajo in vraščajo, na priliko r---y -----7 ----- i u ut iv» , nui»« ov^m» iu ni« odpadajo in izpadajo, Pozneje se je Ie z basni pečal kako šegav in kratkocasen je bil Kril J cévo itd., namesto tnost y tnost nj 5 crevo itd. po starem Navrati 1 Pervi pot so bile basni v posebne bukve natisnjeno leta 1808. Bilo jih je samo 23, ali dovolj, da so nje- P Življenje slavnih Slovanov ga XXI. Krilov govo slavo oznanovale. A1 e k s a n d je zato obilno daroval, in cesarica Maria Federovna je celô s prošnjo počastila, da bi ji hodil svoje spise sam prebirati, kar se je potem tudi godilo Leta 1838 so Krilova o de m de setem goda A Krilov (Ivan Andrejevič), přeslavní basnik ru- po svetu sîavnega pev rusk Žukovske e» vezovali s sovski, se je rodil po starem računu 2., ^o novem 14. predra gimi cr O ostijami, ktere so naj imenitnejši gospodje 291 iq naj učenejši možje s svojim pohodom počastili. Cesar Nikolaj mu je veselje svoje in čast s tem skazal, da ga je z redom sv, Stanislava poslavil. Umerl je Krilo v leta 1844. v Hl Šege po Slovenskem skem Kader p manejo v Savinski dolini na Stajer se mnoge sege imajo, ktere so menda tudi se ostanjki malikovavskih časov naših sprednikov. Ko se noč naredi, pridejo od sosedov mladi možki in ženske k enemu g cati. )spodarju ter začnejo proso man-Ko je delo že skoro dokončano in le prosnico se iztresajo, počnejo iz parne po semasto oblečeni mozki s popačenim govorom po gospodarju vprašavati. Ko se jim • « • • v «t i -«b ■ r al gospodar, ali namesto njega k tega delà oglasi ga prijazno pozdravijo in prasajo: al bi hotel kaj živine, ki je proso izmamala, jim prodati, in scer jalovke bi začnč dolga barantija, sme- &ar raji kupili Na to se sna pa tudi zaseglj Ko si jalovko fen ensko) ^beró in se za njo pogodijo, zvezejo nekaj snopov pro senice močno v skop, na tistega se vsede mozki, ki oblečen kot Kurent vkrotiti dolgo ? roge na glavi, rogljato pali D Je in kožuh narobe enako semasto oble- ? čena kupleno jalovko vzameta v sredo, in trije vstric vlačijo Kurenta na škopu sedejočega od kota do kota po skednji (podu) in pravijo, da za proso orjejo. Za in mo keršenco in spet pra-Neketri go- njimi se proso v kote pometa , slama preč spravlja kadar je že dosti prostora, Kurent s kuplj ? plese naj poprej druge šeme za njim i vijo da za proso orjejo ali brazde delaj spodarji se včasi cio pijace tim oracem dajo, in prazno vero imajo da kakor pustni dan za dober plod rep se mora pri mancanju plesati za obilinj pridelk p prihodnjem letu. v H k Zlati izreki Kdor starosti ne poštuje, se v žalosti stara; jo ljubeznjivo podpěra, živí sladko, sladkeji umira Bolj se sveti poštenje, kakor rumeno zlato. kdor Puhla slava brez dobrih del je kakor klas brez zernja. ' - Teško je proti vetru jadrati, še bolj teško iz praz-nega verča piti. Ni večje svitlobe od solncne, ne večje milosti od mateme; ako mati kaznuje, je mati mila. Hudobneza ne gerdi, ali ogni se ga ko ga srečaš Naj nesramnisi plačílo je zlo za dobro vračati. Varuj se psa, ki ne laja; on rad popada. 'IV. Tp \t< V Novičar iz slavenskih krajev Iz Maribora nam piše slavni naš gosp. prof. Ter tenjak, da se je 6. t. m. domů povernul iz potova nja i d ktero smo v „Novícah" naznanili, in da je jak z b1ago m, kt m J b Radostno naznanimo to veselo novico, ki nam je gotova priča za nove in važne pridobitke v povestnici domaći. Ker ima profosor še nekoliko prostih dní, bo še nekoliko po gosp. slovenskem Štajaru se ogledal. Tako bo iskreni domoljub ves cas soiskega oddahníla veledušno žertoval velikemu delu nabirati gradiva za dogod v » • domačo. Slava Iz Tersta nas o uobeni drugi reci toliko septembra. Poslednji čas se ar 5? , ni pri ovorilo , kakor od tistih šesterih morskih somov, ki so pri Citti nuovi, poleg Pi- rane v plitvo morje zašli, da velikáni niso mogli ne naprej , iz začetka od njih velikosti govorilo , in so eni terdili ne nazaj, in da so se tako sami vjeli. Ko se je da so somi drugi da so ostrozobni háji ali morski psi, se je tukaj sploh mislilo, da je ta govorica bosa. Al ko so podnj peljali ki je t enega tih velikašev v Terst pri d e m lj k ni vec dvomilo. Gosp. dsželni po varha tukajšnje se nad resníco je gosp. Freierja, muzeuma, po pismu povabil v Citto nuovo in mu dovolil zmed njih po volji enega za Ter zaski muzeum zbrati, drug zeum odloeil. Gospod Freiei v Lloydovem arsenalu krog se je za Dunajsk se zdaj z velikim ve mu- eljem velikana suče in ga za mu zeum pripravlja. Velik hram bo moral biti, v kterem bo tak zmaj razpostavljen, ki meri po dolgosti čez do ■ v ■■■■■ ■ ^hhi^h^^mibh sežujev, po obsežku pa čez 4. — Nek Benečan brega stanu in znan zavolj svoje zares Štempiharske močí, ki je od Benetk v Mestre z razpeto dežnico v roki plaval, je přišel přetekli teden z nalašč naprav- ljeno i le 4 cevljo dolg in čevelj široko pleh iz Benetk v Terst. Tri dní in nocí je bil prederznež na morji, in da ni lakotě terpel, je privezal na svoj čudni colo bresna. Celo dolgo pot je moral stati, da se je v ravnovagju obderžal. Šlo je za veliko stavo, ktero jo dobil za nezaslišano prederzno delol Novičar iz mnogih krajev O. k. ministerstvo kupčijstva je za vožnjo ljudi in blaga po železnici določilo nove postave, ktere o vsih svetih moč zadobé; eno naj važniših določil je ? da si po kakosni okoljsini zaderzani popotnik smé vozno karto zamenjati za novo, s ktero se z drugim poznejem vozom peljati zamore. — Po naukazu c. k. ministerstva nauka bojo računske bukve za ljudske (normalne) šole vse drugač od dozdanjih; bukve za učence bojo obsegle le računske naloge (Aufgaben) s kratkim navodom vodil (regelc), u či tel j i pa bojo imeli svoje bukve, vkterihbo učilo razloženo. Po izvedi c. k. ministerstva se v na šem cesarstvu, razun Laškega , letošnja letina ne lz Celja 6. sept. Po večdnevni hudi vročini je more sploh slaba imenovati; krompir letos manj Od 1. maja do zad- naposled pohleven dežek zevajočo zemljo namočil in ohïa- gnjije; na Laškem bo rajža dosti, dil. Okrepčal je posebno cvetečo hajdino in zoreče groj- njega julia je v celem cesarstvu letos na 925 krajih go zdje, ter že nekoliko pobito nado kmetovavcev in vino rednikov vnovič povzdignil. relo. Dunajska vojaška sodnija jo zavolj vdeležtva Kakor se kaže ? bi utegnila tista grana železnice, deržavne prekucije na Ogerskem obsodila unidan frau » čiškanarja Gaspariča k smerti, Andreja Rotha, mestnjana ki bo štajarsko deželo s koroško vezala, iz Celja \z Pešta, k delanju okopov na 15 let, Mihela Ajerja na Gorotansko peljana biti. Ker je namreč že več kra- kondukterja, na 12 let, Alojza žl. Pankerja, korporala, jiu preiskanih bilo, skozi ktere bi se tjè dala železná na 8 let, njegovo sestro Rozalio Magocsyovo pa na 5 pot napraviti, so poslednje dní tudi okoli Celja merili, let. Na Francoskem Trna vlada sedaj veliko z d r a 1er mnoge hřibe in medgorja ogledovali in preiskali. Ob gin o žita opraviti; ljudstvo po več krajih s silo terja tej priîiki se je pokazalo, da bi nar bolj primerna pot nižji ceno kruha; vlada je zavoljo tega kupila veliko žita za to železnico bila tista, ki bi od zapadne strani Celja proti Sálogu, Velenju, skozi Hudo luknjo Slo venograda, poleg Misi in do Drave do in odtod v druzih deželah , in je pekom veléla, da naj peko kruh na prodaj po starem, zgubo jim bo ona doplačala. Zdej se je še le za gotovo zvedilo , v čem obstoje ti-naprej na Koroško šla. Kakor se čuje, je nek to na- gte prenaredbe, ktere je turška vlada napravila čertje tudi na Dunaji pri dotičnih uradih narveči dopa- v pomirivno pismo, ktero je bilo od zastopnikov austrian denje zadobilo. J. ske t angleške > francoske in pruske vlade na Dunaji 292 osnovano, da naj ga rusovski car in turski sultan po-terdita in na ti podlagi po tem mir skleneta. Bilo jeto pismo Obertnijstvo domače Izdelal nam je za našo zalo cerkev nove orgle gosp. Ja kakor je bravcem „Novic" že znano, rusovskemu nez Mandlin, učenec slavno znanih gospodoy: P. Rumpel-na v Kamniku, L. Moser-ja v Salcburgu, G. Froš-a v Munakovem. caru in turškemu sultanu poslano ; car rusovski je od- da je s pogodbami tega pisma zadovolin, ako ga turška vlada skoz in skoz vzame za svoje pismo govoril , UIUUUUVU J JU. X, » V^ ^. J » -------■ S " 1 — - ---— . --------- ------ B. Slimbacli-a v Vircburgu, H. Berger-ja v Bambergu itd. Imajo te orgle 22 spreminov, in so tako prijetnega in čistega glasu, da se to pervo delo mlađega moj stra lahko z naj slo večimi deli te-Turska vlada je pismo poterdila , tode na ne- verste meriti zamore. V imenu cele fare zamoremo izverstnemu kterih krajih ga je prenaredila, med kterimi přena- delu Janeza Man dli na zasluženo hvalo dati in ga vsim gosp. redbami pa nektere niso take malenkosti, kakor se je duhovnom in cerkvenim predstojnikom živo priporoëiti, kjer novih orgel ali poprave starih potrebujejo. Gotovo povsod bo delo spervega govorilo. Ker je od teh prenaredb veliko govor jenja 7 hoćemo naznaniti važniši 5) Če so rusovski cari" m oj s tra hvalilo. stoji v Dunajském písmu r> vsaki čas naj veči V imenu Tře banov Emanvel Tom sic. Pri nobenem delu ni toliko pazlivosti in marljivosti potreba kakor za izdelovanje ur. Star mojster bo uro clo zkazil, ako pažljivo ne izdeluje. Taka se je v Trbovljah godila. Novo drago liro od kedaj scer slavnega moj stra izdelano smo pred 4 leti dobili. ki je bila pa žalibože! že spervega za nic. Vec kot 10krat je mojster jo popravljal, pa zastojn, ura le ni šla. K sreći pride Janez Oblak k nam (že dvakrat v Novicah pohvaljen samouk iz Zučen na Gorenskem), on uro razdene in jo v treh tednih skoro čisto prenaredi pa popravi, da dvé leti od tište dobe brez opotike vedno dobro gre in prav kaže. Iver je Janez Oblak letos k eni naših podružnic tudi novo uro po nizki ceni prav lepo in umetno. in privilegij tega bogočastja in te cerkve na Turškem zvesto in stanovitno izdelal, mu gré za to reč pravična in očitna skerb za ohranjenje svobodnost in privilegij starovérske cerkve na Turškem razodevali, tako se za svojo stran sultani niso nikdar branili teh pravic poterjevati z očit-nimi djanji, ktere so vselej spričevale staro in stanovitno dobrovoljnost turške vlade do kristianskih podložnikov". naMiMiMce Ti stavek je prenaredila turška vlada takole eo cesarji rusovski vsaki cas zvesto skerb imeli za bo-gočastje (kultus) starovérske cerkve na Turškem, tak sultani niso nikdar opušali, nad ohranjenjem svobodnost cuti itd. vlada noće nič Cilj in konec te premembe je ociten: turska vediti od tega, da rusovski cari imajo skerbeti za ohranjenje svobodnost in privilegij starovérske cerkve na Turškem. Turška vlada pripusti, da rusovski car skerbí za bogočastje starovérske cerkve, — al pravice mu ne more dovoliti, da bi on na Turškem (tedaj v drugem cesarstvu) skerbel za ohranjenje svobodnost in privilegij svoje Dalje je v tistem stavku, kjer je od pravíc sta- vere. roverske vére govorjenje, namést „se zaveže u vila „izreče a posta- Stavek Dunajskega pisma, kteri pravi: 5? da turška vlada besedám in duhu pogodb v K utš u k Kainardii in Adrianoplu sklenjenih in brambo kri-strianskega bogočastja zadevajočih , boće zvesta ostati", je prenaredila takole : „da hoče turška vlada besedám in duhu pogodbesklenjenevKutsuk-Kainardji in poterjene po pogodbi v Adrianoplu itd. zvesta ostati", ker se sultan boji m 7 da 7 če bi stalo „pogodbam v Kutsuk r.l«U v, : ~ ~ .. Kainardji in Adrianoplu", bi se utegnilo misliti, da se je v Adrianoplu se k a j več zagotovilo , kakor v pogodbi Kainardjiski, in da bi se znalo meniti, da ima rusovska Tam, kjer Dunaj da bogočastje sta vlada še kakošno posebno oblast, sko pismo pravi: da sultan dovoli rovéřsko ima kakor bogočastje vsih druzih prebivavcov kristianske vére po pogodbah ali posebnih do govor i h dovoljenih pridobitev deležno biti", je prenaredila turška vlada takole: „pridobitev, ki so dovoljene ali se bojo dovolile drugim sultanu podverženim kristian-skirn občinam, imajo popolnoma tudi starovérci deležni biti". Izpušene so tedaj v tem sostavku besede „po pogodbah ali posebnih dogovori h", ker turska vlada meni, da se nasproti svojim podložnim ne more in ne smé zavezati po nobenih pogodbah; zato je po besedah „prebivavcem , ki so kristianske vére", pristav-Ijeno kaj govorjenje le od po dl ožni kov turških, ne pa od tacih prebivavcov, ki stojé pod varstvom kakošne druge velike vlade. dovih barkah iz Carigrada, pravijo, da pred 13. dne vom t. m. se ne more ondi car sprejel te prenaredbe turške vlade, in da vse tište 5? sultanu podverženih", da je očitno, da je tu Poslednje novice, ki so prišle po Lloy nič vediti, kako je rusovski srovorice. ki so se že do 29. augusta zatrosile po Tur skem, da je car za ver gel to prenarejeno tursko pismo, ker ne telegraf ne golobja so na vsako vižo prezgodne, posta ništa v stanu iz Petrograda v prinesti naznanil. Carigrad tako hitro hvala. V Iz Trbovlj na Stajarskem. J. Hašnik, fajm. ? Delitev (Serbska poslovenjena.) Mesec graja mi danico zvezdo: Kje si bila, o danica zvezda? Kje si bila, kje si dan gubila? In danica njemu odgovarja : Jaz sim bila, jaz sim dan gubila Tam nad belim gradom Beligradom 5 Gledala sim čudo preveliko, Tam délita brata očetvíno Jakšić Dmitar in Bogdane Jakšić. Lepo sta se brata pogodila, Ocetvino svojo razdelila : Dmitar vzame zemljo Karavlaško , Karavlaško in Karabogdansko , In Banat vès do Donave reke 5 Bogdan vzame sremsko zemljo ravno Sremsko zemljo in Posavlje ravno Ino Serbske do Užica grada ; Dmitar vzame doljne dele grada Ino grad na Donavi Nebojšo ; Bogdan vzame gornje dele grada, In Rožico cerkvo nasred grada. Pa o malém sta se sperla brata, Le 0 malem, da ni imena vredno , 0 konjicu vranca in sokolu, Dmitar hoče* konja vranca imeti Vranca konja, sivega sokola; Bogdan njemu 11e da, ne jednega. Kadar se je zjutraj dan napočil, Dmitar vzame vranca velikega , Ino vzame sivega sokola, Pa odide na lov u planino In pokliče ženko Angelijo : Angelija . moja zvesta ženka! Zavdaj bratu mojemu Bogdanu, Ako njemu pa zavdati nečeš , Ne pričakuj me u belem dvoru. Ko to čuje ženka Angelija, Ona sede skerbna , nevesela , Sama misli, sama beseduje: Kaj li če ta sinja kuko vica ! Da zavdala svaku svojemu bi. Je pri Bogu velika pregreha, Ï11 od ljudstva graja in sramota, Reklo mi bo malo in veliko : Glejta tam-li uno nesrečnico Ki zavdala svojemu je svaku. Ako li mu pa zavdati nečem Ne smem moža čakati u dvoru. 7 7 7 (Konec sledi.) Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.