ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 29. junija 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 11 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija DAN DRŽAVNOSTI IN POSLOVILNI VECER RAST 51 V soboto, 25. junija, je Republika Slovenija slavila 31 let neodvisnega obstoja. Kot vsako leto je slovenska skupnost v Argentini, pod okriljem krovnega društva Zedinjena Slovenija, ta datum obeležila s slovesno prireditvijo, ki se je po dveh letih premora zaradi epidemije spet vršila v Slo­venski hiši v Buenos Airesu. Sveta maša Slavje smo zaceli ob 19.30 s sveto mašo za domovino, ki jo je daroval novoimenova­ ni delegat za slovensko dušno pastirstvo, g. Franci Cukjati. Prisotni so bili veleposlanik Republike Slo­venije, Alain Brian Bergant, svetovalec na veleposlaništvu Igor Šef, predsednik društva Zedinjena Slovenija Jure Komar, ter zastopniki slovenskih društev in organizacij v Argentini. Posebni pecat je mašni daritvi dalo navdu­šeno petje mladih skupine RAST 51, ki so se dva dni zatem že odpravili v Slovenijo. Sveto mašo smo zakljucili s prošnjo Materi božji v mogocni “Marija skoz’ življenje”, da bi Ona še naprej varno vodila domovino. Poklon padlim Po sveti maši je predsednik društva Zedinje­na Slovenija, Jure Komar, skupaj z veleposla­nikom Republike Slovenije Alainom Brianom Bergantom položil venec pred spomenik pa-dlih. Z minuto molka smo se poklonili vsem, ki so dali svoje življenje za domovino. V dvorani Sledil je program v dvorani škofa Rožmana. Zaceli smo ga s prihodom zastav, slovenske, argentinske in evropske, ki so jih nosili ucen­ci Slovenskega srednješolskega tecaja ravn. Marka Bajuka. Nato je vsa dvorana zapela argentinsko in slovensko himno ter spoštljivo poslušala akorde evropske. Navzoce je pozdravil predsednik društva Zedinjena Slovenija: Dragi rojaki Slovenija danes vstopa v novo leto življenja, samostojnega življenja in razvoja. Cas v ka­terem se je treba nauciti živeti v demokraciji in zavzeti svoje mesto med narodi sveta. Dolga leta so naši predniki želeli in sanjali imeti samostojno državo priznano na medna­rodnem podrocju. Iz srca so želeli, saj kakor je rekel slovenski mislec »srce je sedež naše iden­titete, istovetnosti in samostojnosti. Danes se veliko govori na vseh podrocjih o krizi identite­te. Tako živimo navzven, da ne vemo, kaj smo, kaj nam pripada, kaj prav za prav hocemo. Kdor živi iz srca , pa nasprotno ve, kdo je, in kadar vemo kaj smo in od kod smo in kam gre naša pot, hodimo po trdnih tleh, kar nam budi resnicen ponos in nam daje pogum«. Dosegla se je samostojna država kateri pri­padamo, saj tam so korenine naših predni­kov, tam je del naše zgodovine in to zacutimo v srcu ko stopimo na slovenska tla. Današnji vecer se poslavlja 51 Rast teca­ja Ravnatelja Marka Bajuka, naše hcerke in sinovi bodo obiskali našo drago Slovenijo in bile price del slovenske države ki živi tukaj pod južnim križem. Rast 51: veseli smo in ponosni da dosega­te ta cilj in da nas boste predstavlajali v naši domovini. Kot skupnost vam želimo, da boste lahko zacutili kaj pomeni domovina kjer so naše korenine in jo boste uživali. Rast 51, želimo vam srecno pot in da bi lepo preživeli ta skupni cas v Sloveniji. Zahvalimo se in prosimo našo Marijo Po-magaj naj varuje in popelje po pravi poti našo drago Slovenijo. Bog te živi Slovenija! Sledil je govor veleposlanika Republike Slove­nije. Po koncanem nagovoru je veleposlanik,skupaj s svetovalcem Igorjem Šefom in sode­lavci na veleposlaništvu, slovesno izrocil pri­znanja Republike Slovenije, ki jih je na predlog društva Zedinjena Slovenija meseca maja po­delila tedanja ministrica dr. Helena Jaklitsch. Priznanje za zasluge in prispevek na raznih podrocjih življenja naše skupnosti ob po­membnih življenjskih obletnicah so prejeli: Alenka Jenko Godec, Alenka Prijatelj, Anka Savelli Gaser in dr. Jure Rode. Sledila je podelitev spominskih medalj ob 30. obletnici samostojne in neodvisne slo­ venske države, ki jih je ob tej priliki podelila Vlada Republike Slovenije. Nekateri prejemniki se trenutno nahajajo v Sloveniji, zato so jim priznanja ali medalje bile izrocene kar tam. Govor veleposlanika Republike Slovenije Alaina Briana Berganta Drage Slovenke in Slovenci, spoštovani rojaki, državljanke in državljani, dragi pri­jatelji! Danes praznujemo 31. rojstni dan naše ljube, samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Dobro se spominjam tistega vro-cega poletnega dne, ki smo ga dolgo cakali in je bil poln pricakovanj, hrepenenja in veselja. Zgodovinske sanje našega naroda so se uresnicile, poti nazaj ni bilo vec. Pred nami je bila le pot naprej, pot v demokraci­jo, spoštovanje clovekovih pravic in pravne države, pot enakopravnega vkljucevanja v mednarodno skupnost in pot v evroatlant­ske organizacije. 26. junija leta 1991 je tedanji predsednik Predsedstva republike Slovenije Milan Kucan na slovesnosti na Trgu republike v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije. Dan pred slovesno razglasitvijo samostojnosti je tedanja slovenska skupšci­na sprejela vse potrebne osamosvojitvene dokumente – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. S spre­jemom omenjenih dokumentov je Slove­nija tudi formalno postala samostojna. Na dan razglasitve smo prvic slovesno dvignili novo slovensko zastavo, tedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar pa je na Trgu republike takrat blagos­lovil lipo kot simbol slovenstva. Delo slovenskega naroda se je zacelo na verskem in jezikovnem podrocju že sto­letja nazaj z Brižinskimi spomeniki, s Tru­barjevimi, Dalmatinovimi, Bohoricevim in drugimi deli. Številni pisatelji, pesniki, politiki so v težkih družbenih razmerah zaceli izpostavljati in pisati slovensko be-sedo. Kasneje so ustvarjali in zagovarjali politicne programe, kot je bil npr. program Zedinjene Slovenije, in zastopali interese Slovencev v okviru razlicnih držav od casa Avstro-Ogrske pa vse do samostojne Slo­venije. Naši predniki so za to, da danes obstajamo in imamo svojo državo, umirali na številnih frontah, zato je spoštovanje lastne zgodovine, države in njenih simbo­lov naša trajna zaveza. Vsem nam je dobro v spominu ostal ko­nec govora predsednika predsedstva pred 31 leti, ko je izgovoril znamenite besede: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.” Naslednji dan zacela desetdnevna osamosvojitvena vojna. A enotni smo zma­gali. Prav ta naša enotnost je bila odlocil­nega pomena za nastanek in razvoj naše slovenske države. Zato je danes naš skupni praznik. Mi so uresnicili sanje o svoji državi. Slo­venije je danes ponosna, spoštovana, ug­ledna in zaupanja vredna država v med-narodni skupnosti, clanica OZN, OVSE, EU, NATO, OECD in številnih drugih medna­rodnih organizacij. Med novimi državami clanicami smo prvi predsedovali EU, lani že drugic, prvi med njimi prevzeli evro ter postali del schengenskega obmocja. Sedaj Slovenija kandidira za mesto nestalne cla-nice Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024-2025. Kljub temu, da smo Slovenijo razvili v eno najbolj varnih držav na svetu, nam je ruska vojaška invazija na Ukrajino v osrcju Evrope pokazala, da mir in demokracija nista ne­kaj samoumevnega. Zanju se je treba bo­riti vsak dan. Slovenija skupaj z zavezniški-mi državami od prvega dne stoji ob strani Ukrajini, ji pomaga po najboljših moceh in je ne bo pustila na cedilu. Slovenija je bila mocna zagovornica, da se je Ukrajini na zasedanju Evropskega sveta, skupaj z Mol­davijo, minuli cetrtek podelil status države kandidatke za polnopravno clanstvo v EU. Skupaj z našimi prijatelji in zavezniki, si pri­zadevamo za cimprejšnje koncanje oboro­ženega konflikta in da v Evropi in drugod po svetu zavladajo mir, stabilnost in demokra­cija ter se polno spoštujejo clovekove pra-vice. Demokracija je sveti gral naše države. Po pandemiji novega koronavirusa smo se znašli v novi krizi, vojni v Ukrajini, ki mocno vpliva na ves svet, tudi Slovenijo in naše gospodarstvo. Pred novo vlado je velik izziv soocanja z nevarnostjo prehran­ske in energetske nepreskrbljenosti. Caka­jo nas izjemno zahtevni casi, z zapletenimi nalogami, ki zahtevajo jasno vizijo in so-glasje okoli nje. Toda sedanjost ne prinaša samo obicajnih kriznih negotovosti, skrbi in strahov, temvec tudi preizkušnjo in veli­ko priložnost, da se z inovativnimi pristopi ne samo prilagajamo, ampak tudi dejansko spreminjamo našo Slovenijo, skladno s trajnostnim razvojem in iz te krize odkora­kamo še mocnejši. Vizija zelene in digitalne Slovenije je kot nalašc za našo precudovito domovino, tako rekoc ji je pisana na kožo. Vsi skupaj lahko storimo vec za naše narav-no okolje, za naše zdravje in za kakovost našega življenja. Prav vsak od nas lahko prispeva. Naše misli naj bodo zato usmerjene v pri­hodnost. Kot je dejal nekdanji predsednik dr. Danilo Türk, moramo preseci razlike in koncati politicno uporabo naših bolecin iz preteklosti. Spomin na žrtve vseh vojn in vsega vojnega in povojnega nasilja na naših tleh je treba ohranjati s potrebno pieteto, odkrivanje zgodovinskih resnic pa prepus­titi zgodovinarjem. Zlocini morajo biti kaz­novani, vse moramo obsojati in obsoditi. Mladi so naša prihodnost, zato jih pretek-lost ne sme obremenjevati. Veseli me, da so z nami danes tudi matu­ranti 51. generacije Slovenskega srednješol- (nadaljuje na strani 2) (iz strani 1) skega tecaja ravnatelja dr. Marka Bajuka, ki cez dva dni potujejo v Slovenijo. Želim vam drage maturantke in maturanti, da mesec dni, ki ga boste preživeli v svoji drugi domovini kar najbolje izkoristite za nadgradnjo vašega znanja slovenskega jezika na Mladinski pole-tni šoli v Ljubljani, da uživate ob spoznavanju naravnih lepot Slovenije in preživite nepozab­ne trenutke z vašimi sorodniki. Globoko sem preprican, da bo tudi RAST 51 z nastopi nav­dušila na prireditvi Dobrodošli doma v Novem mestu, pa na 50. Festivalu narodno zabavne glasbe v Novi Gorici in drugih nastopih v Za­ vodu sv. Stanislava v Šentvidu, pa v Šentjoštu nad Horjulom, Logatcu in še kje. Na veleposla­ništvu si dogovarjamo, da vas bodo sprejeli še v Uradu predsednika republike, Ministrstvu za zunanje zadeve in Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Srecno RAST 51! Nekdanji predsednik vlade Janeza Janše je ob 15. obletnici državnosti dejal, da nikoli ne bomo najvecji. Nikoli ne bomo najmocnejši. Lahko pa smo najboljši. Zberimo torej naše najboljše moci in približajmo se temu idealu! Lahko se samo strinjamo z besedami enega naših najvecjih pisateljev Ivana Cankarja, ki je zapisal: Po vsem svetu lahko išcemo, a nik­jer na bomo na prostoru, velikem kot Slove­nija, našli toliko naravnih lepot. Toliko lepih rek, travnikov, gora in jezer. Pa vinskih goric, kraških polj, širnih gozdov in sinjega morja. Res je, imamo nebesa pod Triglavom. Predsednik Borut Pahor poziva k strnjenju vrst, politicni in narodni enotnosti, da zgradi-mo mostove zaupanja, da okrepimo sodelo­vanje in se skupaj vprašamo, kakšno Sloveni­jo hocemo jutri. Danes je praznik naše države. V tej cudoviti domovini je dovolj prostora za vse, ce se bomo spoštovali in vzpodbujali – in ga nikoli ne bo dovolj, ce se bomo prerivali ali celo izkljuce­vali. Tu smo, odgovorni za sedanje in prihod­nje generacije, da skupaj z ustvarjalnostjo, delavnostjo, podjetnostjo, predanostjo, pra­ vicnostjo, odprtostjo, strpnostjo in poštenjem gradimo našo Slovenijo. Ce se bomo pogovar­jali in se slišali, ce se bomo upoštevali, bodrili in si pomagali, ce bomo povezana in solidarna družba, nam je skoraj vse dosegljivo. Drage Slovenke in Slovenci, s tem iskrenim prepricanjem vam iz srca cestitam ob osrednjem državnem prazniku, ki ga ponosno nosimo v svojih srcih, kdorkoli že smo in kjerkoli že smo. Pred nami je nov dan, nove sanje. Zato praznujmo samozavestno, naša država ima svetlo prihodnost. Vse najboljše in srec­no. Naj živi Slovenija! Naj živi Argentina! (iz strani 1) Nastop RAST 51 Po zakljucenem formalnem slavju smo pa uživali ob nastopu skupine RAST 51, ki nam je na odru pokazala kulturni program s kate-rim se bo predstavila v Sloveniji. Naslovili so ga “Dve domovini, eno samo srce”. V njem so v pesmi, poeziji in plesu pokazali, kako so odrašcali v dveh svetovih, slovenskem in argentinskem, in kako so gojili ljubezen do obeh domovin. Izbrali so besede Martina Sušnika, dr. Tine-ta Debeljaka in dr. Marka Kremžarja. Prvo so se predstavili v besedah argentin­sko-slovenskega pesnika in filozofa Martina Sušnika: Otrok sem, rojen pod Južnim križem - a s triglavsko krvjo. Prejel sem dedišcino slovenskega semena, ki je doraslo kot posebnost pod srebrnim soncem. V svojem programu so želeli izraziti tudi poseben poklon dr. Marku Kremžarju, usta­novitelju in dolgoletnemu profesorju Slo­venskega srednješolskega tecaja, z recitacijo njegove pesmi “Slovenija v svetu”, ki je pos­tala naša prava izseljenska himna: Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj! Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija! Recitacije in pesmi so povezali z besedami dr. Tineta Debeljaka: Kje dom je moj? Dom je nam svetilnik ob morju, mimo kate­rega bomo zavozili v ocean z vso svojo mla­dostjo, pa se bomo ozirali v njegovo luc še na visokih valovih in se bomo vedno vracali k njemu, ki izžareva našo mladost. Za plesne tocke so pa izbrali tango in argen­tinsko folklorno pesem ter zapeli slovensko “V meni bije slovensko srce”. Mlada energija je napolnila dvorano in pu­blika jim je navdušeno ploskala in jim tako pokazala, da jih bo v duhu spremljala skozi ves cas njihovega potovanja v Slovenijo. Sle­dilo je še ganljivo pismo staršev ob odhodu na potovanje, ki ga je pripravil in prebral Bine Magister. Družabnost ob prigrizku Kulturnemu delu vecera je sledil družabni, ob bogati kulinaricni ponudbi, za katero so poskrbele družine petošolcev. Zedinjena Slovenija Fotografije: Matjaž Godec RAST 51 Petošolci srednješolskega tecaja prof. Mar-ka Bajuka v letu 2022 so se v ponedeljek veselo odpeljali na študijsko potovanje v Slovenijo. Skupino, ki potuje v Slovenijo, sestavlja 12 petošolcev, natanko 6 deklet in 6 fantov, in skoraj vsi prvic obiskujejo Slovenijo. Vodi­telji, ki jih spremljajo, Pavel Brula, Andrej- ka Selan Vombergar in Marko Koželnik, so temeljito organizirali vsak korak potovanja, da ne bi nic ostalo v zraku. Nekaj mesecev pred odhodom so priredili srecanja, da bi se mladi bolj povezali v prijateljstvu, saj jih je doletel cas epidemije in so zato izgubili kar nekaj osebnega stika. V soboto, 25. junija, so v Slovenski hiši pripravili svoj poslovilni vecer v sklopu dne­va državnosti. Pokazali so nam program, ki ga bodo predstavili v Sloveniji pod geslom: »Dve domovini eno samo srce«. Z njim že­lijo izraziti, kako cutijo, da so res del dveh domovin. Zamislili so si grb, ki predstavlja ta objem dveh kultur, argentinske in slovenske. Izbra­li so simbole obeh glavnih mest: iz Slove­nije, Ljubljanski zmaj, iz Argentine pa bue­nosaireški obelisk. Zmaj predstavlja moc in velicino naših prednikov, ki so odšli na težko pot begunstva in izgnanstva. Niso se predali malodušju in so pogumno vztrajali v svojih vrednotah, ki so jim bile svete. V senci obe­liska so našli svoj dom, zase in za svoje po­tomce, da bi živeli v miru in svobodi. Združi­tev dveh kultur nosijo v sebi kot posebnost, ki jih bogati. S tipicnimi argentinskimi plesi, prepletenimi s slovensko besedo in pesmi­ jo, pokažejo ta objem vsega argentinskega in slovenskega. Profesorji plesne skupine »Pampa y Cielo« so jih naucili dva plesa, kar ni bila lahka na­loga, in jih ob tem spodbujali, naj na odru iz­ražajo tako svojo argentinsko pripadnost kot ponos, da so Slovenci. In uspelo jim je, da so dosegli vec kot so mislili, da so sposobni. V svojem zahvalnem govoru so se dijaki spomnili svojih profesorjev, ki so imeli z nji-mi potrpljenje, ko so po vajah prihajali ut­rujeni na tecaj. Posebno so se tudi zahvalili profesorici Lucijani Hribar Podržaj, ki si je zamislila in uredila almanah, kateri nosi naslov »Pogled nazaj, korak naprej.« V njem jih z vprašanji spretno vodi, da razkrivajo svoje življenje, svoje sanje, razmišljanja in nacrte za priho­dnost. Koncno obliko je almanahu dala obli­kovalka Leila Erjavec in dosegla, da je tisk prikupen in prijazno vabi k branju. Rast bo prva dva tedna obiskovala Mla­dinsko poletno šolo slovenskega jezika. V vsem casu potovanja bodo spoznali veliko znamenitih krajev: Bled, Bohinj, Postojnsko jamo, Slovensko morje, Koroško, Gorico, se­veda Ljubljano, povzpeli se bodo na Triglav, ce jim bo vreme naklonjeno... V programu imajo kar 6 nastopov, na katere ste lepo va­ bljeni vsi, ki se ta cas mudite v Sloveniji. Veseli bomo, da sledite njihovemu potova­ nju na omrežju Instagram in na Facebooku Svobodne Slovenije. Program Bine, oce petošolca je v svojem poslovil­nem pozdravu dal otrokom še zadnje na­potke: »Rast 51, uživajte prelepo naravo, domace kraje, stik z znanci. Ce pa pride do nesporazuma hitro uredite. Naj prevladuje med abiturienti nesebicnost in dobra volja, ki je najbolja!!!! Naj vam pri tej avanturi pomaga in stoji vedno ob strani Vsemogocni Bog zato se k Njemu in Mariji obrnite pri vsakdanji molitvi. Srecno pot!!! Radi vas imamo. Vaši starši Zahvale RAST 51 se zahvali vsem, ki so pomagali pri pripravah za program in potovanje: Lucijani Hribar Podržaj za vodstvo almana-ha, Metki Mizerit, Alenki Cukjati, Marjanu Hribarju in Tonetu Mizeritu za lektoriranje, Tatjani Modic Kržišnik, Ivani Tekavec in Leili Erjavec za sodelovanje. Za program: Martinu Sušniku, VeronikiVombergar Grilj, Andrejki Vombergar Štrfi­cek in Andrejki Selan Vombergar. Za luci in zvok Aleksu Šucu, Matjažu Groz­niku in Igorju Zupancu. Za spremstvo in vodstvo skupine v Slove­niji: Pavlu Bruli, Andrejki Selan Vombergar in Marku Koželniku. Za financno podporo, Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prav tako tudi veleposlaniku Republike Slovenije, dru­štvu Zedinjena Slovenija, Slovenskemu sre­dnješolskemu tecaju, Slomškovem domu in šoli, Slovenski hiši ter Društvu slovenska Pristava. PREJEMNIKI PRIZNANJ Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Anka Savelli Gaser Rodila v Ljubljani novembra leta 1941 starše- Alenka Jenko se je rodila 13. januarja Alenka Prijatelj je bila rojena leta 1941 ma Amaliji Kristan in dr. Juliju Saveliju. Glasbeni 1942, ocetu Jožetu in mami Fridi. Imela v Ljubljani, kot osmi otrok v družini Ivana talent je podedovala kar po obeh. je starejšega brata in dobila še mlajšo Prijatelja, pred vojno cenjenega ravnatelja Pri devetih letih je zacela študirati klavir na sestro. Takrat so stanovali v Straži pri mariborskega in ljubljanskega uciteljišca, ljubljanskem konservatoriju, vsako leto nasto- Novem mestu. Oce je bil pri domobran­ ki je po odhodu iz domovine maja 1945, pila na interni produkciji, kasneje pa tudi na cih. Da bi ga ne ujeli, se je po vojni skri­ vodil tudi slovensko begunsko gimnazijo v javni produkciji v veliki dvorani Slovenske fil- val pri stari mami. Ves ta cas so stražili Italiji, in Kristine Rotovnik. Stara je bila 3 harmonije in na Radiu Ljubljana, v oddaji Mali hišo, prepricani, da se bo vrnil, vendar leta ko se je družina, zaradi strahu pred umetniki izvajajo velike umetnike. je novembra 1945 uspel pobegniti cez komunisticnim nasiljem, odpravila na pot Leta 1954 so otroci z mamo odšli v Argentino, mejo ter se pridružil slovenski taborišc­ begunstva, zato je del otroških let preži­ kamor je kot povojni begunec oce odšel skoraj ni skupnosti v Serviglianu. Alenki so že vela v begunskih taborišcih v Italiji. desetletje prej. ob koncu vojne, ko je bil še v Sloveniji, Po treh letih je skupaj z družino odšla v Nadaljevala je s študijem klavirja pri prof. Jo- rekli, da je oce mrtev. V tem prepricanju Argentino, kjer so si, tako kot mnogi povoj­ žetu Osani. Kot štirinajstletna deklica je prvic spremljala je živela vse do leta 1954, ko so mese-ca aprila z mamo odšli v Argentino. Šele ni politicni begunci, ustvarili novo življenje. Tu je hodila v osnovno in srednjo šolo in Gallusov otroški zbor pri Gobcevi spevoigri Kre­ takrat so ji povedali, da je oce še živ ter na univerzo, socasno pa je sodelovala pri snicek, tej pa so sledile še druge. Vkljucila se je da jim je pakete, ki so jih po vojni pre­ mladinskem odseku nastajajoce slovenske v SDO in že leta 1956 je ustanovila dekliški pev­ jemali, da so lažje preživeli, pošiljal oce skupnosti. ski zborcek, ki je kasneje prevzel ime Slovenske in ne nek sorodnik iz Amerike, kot ji je Bila je tudi del prve skupine dijakov, s Mladenke. Deloval je dolgo vrsto let, seveda z menjajoco zasedbo. vedno govorila mama.Že v Argentini, in v težkem vzdušju do- katerimi se je leta 1958 še v lesenih bara­kah tam, kjer v Buenos Airesu danes stoji Dirigirala je dekliškemu zboru, nato meša­ motožja, se je takoj prva leta vkljucila Slovenska hiša, pod vodstvom dr. Marka nemu mladinskemu zbor SPZ Gallusa, Slo- med prvimi slušatelji literarnega krožka, Kremžarja zacel literarni krožek. Iz te sku­ venskemu komornemu zboru, Mladinskemu ki je par let kasneje prerastel v Srednje- pine se je razvil Slovenski srednješolski te­ pristavskemu zboru in raznim manjšim prilo­žnostnim zborom, ki so popestrili prireditve in šolski tecaj ravn. Marka Bajuka. Skupaj z Bojem Petrickom, Milanom Bevkom, To­ caj ravn. Marka Bajuka, ki še danes deluje.Že leta 1972 je zacela poucevati v Slom­ druge proslave, kulturne vecere ter lepo število netom Mizeritom, Alenko Prijatelj, Meto škovi šoli, slovenski sobotni šoli, ki deluje gledaliških iger. Debeljak in Meto Duh so sestavljali prvo v Slomškovem domu, enem od šestih do- Leta 1987 je za ocetom prevzela vodstvo zbo­ skupino krožkarjev, kateri sta predavala mov slovenske skupnosti v Buenos Airesu. ra Gallus. Med nepozabne trenutke življenja dr. Marko Kremžar in Milan Magister. Leta 1996 je postala voditeljica Slomškove naše skupnosti nedvomno sodi potovanje zbo- Med prvimi dejavnostmi v Argentini se šole, socasno pa je bila aktivna še v raz­ ra v Slovenijo v maju 1991, tik pred razglasitvijo je udejstvovala v DIO, Dekliški Dijaški Or- licnih odborih Slomškovega doma ter v osamosvojitve. ganizaciji, kjer je bila tudi tajnica. Pozne­ društvu Zedinjena Slovenija, krovni orga- Mož Miha Gaser je bil navdušen režiser in je v je je sodelovala tudi v SDO. Tam je bila nizaciji Slovencev v Argentini. Prav tako svoja dela veckrat vkljucil tudi zborovske vložke, tudi pri folklorni skupini. Kot clanica SDO je sodelovala na Srednješolskem tecaju. pri katerih je sodelovala. Med njimi velja omeni­ je bila leta predsednica Centrale, skupaj s Leta 1997 jo je življenje spet popeljalo v ti zgodovinske igre, kot so bile Koroška ohcet, s Tinetom Vivodom. Slovenijo. Po sedmih letih se je vrnila v petjem v pravem ziljskem narecju, ali pa Zadnje V sklopu kulturnih dejavnosti je rada Argentino ter kmalu spet prijela za delo v ustolicenje, z okoli dvesto pevci treh mladinskih sodelovala pri raznih igrah, nastopih in skupnosti, tokrat v Zedinjeni Sloveniji kot zborov (Pristava, Slomškov dom in San Justo). recitacijah, kjer je, v okviru praznova­ šolska referentka. Potem, ko je zbor Gallus prenehal s svojim nja 25. letnice zdomstva, med vajami za Postala je tudi predsednica Zveze sloven- delovanjem, je še naprej rada sodelovala kot Dumo tudi spoznala bodocega moža, skih mater in žena, katere namen je med organistka pri drugih zborih v skupnosti, poleg Frida Beznika. V nadaljnih letih mu je drugim tudi skrb za osamljene in pomoci že omenjenih priložnostnih pevskih skupin, ki vedno bila v oporo v vsem njegovem potrebne rojake. Zvezo še danes vodi. V jih je sama vodila. gledališkem delovanju. letošnjem letu je Zveza, na njeno pobudo Obenem je dolgo vrsto let ucila petje v Prešer- Klub nemalim obveznostim in skrbem in v njeni organizaciji pripravila zelo zani­ novi šoli, vedno pa pomagala pri ucenju spevoi­ za družino si je vedno našla trenutek mivo spletno razstavo z naslovom “Skrinja ger, prirejala razne pesmi, za katere ni bilo not- tudi za sodelovanje v raznih organizaci­ spominov”, v kateri so predstavljeni neka­ nih zapisov, ter ustvarila razne otroške pesmi in jah. Skrb za obstoj slovenske skupnosti teri predmeti, ki so jih slovenski begunci v kar pet celotnih maš (za moški zbor, dve za de­ jo je približal odboru Zedinjene Sloveni- Argentino prinesli iz Slovenije in taborišc. kliški, eno za ženski zbor in dve za mešani zbor). je, kjer je tudi zasedala mesto predse- Alenka Prijatelj je, kot jo opisujejo nje- Leta 2000 je zacela v Prešernovi šoli poucevati dnice med leti 2009 in 2012 . ni bližnji prijatelji, vedno je nasmejana in slovnico. Od tedaj je skoraj neprekinjeno nada- Leta 1998 se je vrnila na Srednješolski pripravljena pomagati potrebnim, danes ljevala s poucevanjem, v zadnjih casih pa se je tecaj, kjer sodeluje kot tajnica nepreki- pa ji je v najvecje veselje in ponos 7 vnukov najvec posvetila sobotnemu tecaju za odrasle. njeno do današnjega dne. in vnukinj. Alenka Jenko Alenka Prijatelj SPOMINSKE MEDALJE “30. obletnica samostojne in neodvisne države Republike Slovenije” VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Marcelo Claudio Brula Štefan Godec Dani Grbec Ani Klemen Jure Komar Lucka Marincek Kastelic Mirjam Mehle Tone Mizerit Dominik Oblak Irena Poglajen Mariana Poznic Nina Pristovnik Díaz Jernej Dobovšek Jože Jan Marjan Loboda Jana Peternel Dobovšek Jure Rode Andreja Kristina Selan Marta Paulina Selan Ani Senovršnik Mirko Vasle Neda Vesel Zdenka Virant Jan Zedinjena Slovenija dr. Jure Rode Rojen je bil v Ihanu 27. 4. 1937. 7. maja 1945 je kot otrok, skupaj z domacimi, sorodniki in nekaterimi vašcani pred komuni­sticno nevarnostjo stopil na begunsko pot, ki ga je skozi Ljubelj vodila najprej v taborišce na Vetrinjskem polju pri Celovcu in nato naprej v Peggez-Lienz in koncno v taborišce Spittal ob Dravi. Tam je obiskoval osnovno šolo. Po treh letih in pol taborišcnega življenja je prispel z domacimi v Argentino 27. decembra 1948. Srednjo šolo je dokoncal na državni gimnaziji v Adrogueju kot notranji gojenec Škofovega zavo­da v Adrogueju, ki ga je ustanovil begunski škof dr. Gregorij Rožman, nato je vstopil v Slovensko begunsko semenišce in bil posvecen v duhovni­ka 8. decembra 1963. Takoj po posvecenju je za-cel sodelovati v slovenskem dušnem pastirstvu. Leta 1975 mu je tedanji buenosaireški nad­škof Juan Carlos Aramburu preskrbel štipendijo za bivanje v Južnoameriškem zavodu v Rimu in študij na Papeški univerzi Gregoriana, kjer je leta 1980 doktoriral iz cerkvenega prava in se vrnil v Argentino. Od leta 1981 do 2013 je pouceval cerkveno pravo na pravni fakulteti Papeške katoliške uni-verze UCA v Buenos Airesu in na isti fakulteti, na Šoli za politicne vede, pouceval teološke pred-mete in teološko antropologijo, nekaj let je pa tudi predaval za podiplomske študije Vzhodno cerkveno pravo na Fakulteti kanonskega prava. Od januarja 1964 do danes deluje pretežno v slovenskem dušnem pastirstvu; daruje ne­deljske svete maše v San Martinu, Carapachayu in v San Justu. Od semeniških let naprej so-deluje pri slovenskem tisku (Duhovno življenje, Oznanilo…). Od zacetka leta 2001 daruje tudi mesecno mašo za primorske predvojne rojake v cerkvi sv. Rafaela v Villa Devoto. Vec let bil hišni kaplan šolskih sester na Paternalu. Pouceval je verouk na osnovnošolskih tecajih in na Srednješolskem tecaju. V slovenski skup­nosti vodi priprave na svete zakramente, daruje nedeljske maše ter obiskuje bolnike, osamele in zapušcene. Vsa leta je sodeloval tudi s Slovensko kulturno akcijo. Bil je soustanovitelj Zveze slovenskih mater in žena, katere delo še vedno spremlja in podpira. Dr. Rode je bil delegat slovenske škofovske konference s potrditvijo argentinske škofovske konference za slovensko dušno pastirstvo v Ar-gentini od leta 2000 do letos. Odlikujeta ga ve­stnost, velikodušnost, preprostost in predanost Bogu in slovenskemu narodu. Vsa leta delova­nja ga vodi skrb za vsakega slovenskega rojaka, nešteto kilometrov je prevozil po vseh predelih Argentine, da je osebno obiskoval sobrate du­hovnike, slovenske skupnosti in posameznike. Vzporedno z delom med slovensko skupnostjo je opravljal naslednje službe: cerkveni notar, branilec zakonske vezi na cerkvenem sodišcu druge stopnje za Argentino, od leta 1986 ge­neralni vikar za katolicane vzhodnih obredov, ki nimajo lastnega Ordinarija, vodja nadškofij­skega odbora za zadeve svetnikov, sodnik na cerkvenem medškofijskem sodišcu v Buenos Airesu. Nekaj nad deset let je bil tudi kaplan pri Argentinski federalni policiji. Slovesno zlato mašo je daroval 15. decem-bra 2013 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši, v krogu sobratov duhovnikov, kjer mu je vsa slovenska skupnost izrazila hva­ležnost za toliko prizadevanja in truda. S pre­danostjo in vnetim delom je do danes skrbel za ohranitev vere med slovenskimi izseljenci v Argentini. Naj mu Bog stotero povrne vse delo in požrtvovalnost! PREDSTAVITEV ZBORNIKA "ZDAJ GRE ZA SLOVENIJO" v Sloveniji in zamejstvu V letu 30. obletnice samostojne in neodvi­ sne države Slovenije je Svobodna Slovenija, v okviru društva Zedinjena Slovenija, pripravila zbornik pod naslovom “Zdaj gre za Slovenijo!” Tiskan zbornik je v Buenos Airesu izšel me-seca oktobra 2021, slovesno smo ga predsta­vili na Slovenskem dnevu, v prisotnosti te­danje ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch, veleposlanika Republike Slovenije Alaina Briana Berganta, zastopnikov organizacij naše skupnosti in številnih rojakov. V marcu/aprilu 2022 se je pa koncno poja­vila prilika, da zbornik glavna urednika, Ma­riana Poznic in Jože Jan -zdaj s stalnim prebi­vališcem v Sloveniji- skupaj s predsednikom društva Zedinjena Slovenija Juretom Komar­jem, osebno predstavimo še v Sloveniji ter med rojaki v italijanskem in avstrijskem za­mejstvu. Prav tako dokumentarni posnetek “Slovenija, zapojmo ti!”, katerega glavna av-torja sta Mirjam Oblak in Martin Selan. V nadaljevanju sledi opis štirih takih sre-canj, ki se pa seveda niso omejila na te naše izdelke: ti so bili povod za širše in tudi globlje pogovore o naši skupnosti, o naši sedanjosti, predvsem pa o perspektivah za bodocnost. TRST, 28. MARCA: V imenu Društva slovenskih izobražencev in Knjižnice Dušana Cerneta nas je Ivo Jevnikar povabil na njihov že tradicionalni “Ponedelj­kov vecer”. Kako je s Slovenci v Argentini? - se je glasilo vabilo na srecanje v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu - Ob pogledu na pretek-lost pa bo v ospredju razgovor s tremi gosti o tem, kako je s Slovenci v Argentini danes, s kakšnimi težavami se soocajo in kako jim v najbolj trdoživi zdomski skupnosti v svetu kljubujejo, da bi bila njena prihodnost cim uspešnejša. Pogovor je vodil Ivo Jevnikar, ki odlicno pozna našo skupnost, saj jo redno spremlja ne le prek naših publikacij in stikov na daljavo, ampak tudi v živo, prek številnih srecanj z rojaki, med katerimi velja izpostaviti že vecletne obiske abiturientov našega Srednješolskega tecaja. Vprašanja so potekala o vsebini in pripra­vah zbornika in dokumentarnega posnetka “Slovenija, zapojmo ti!”, pa tudi o naših so-botnih slovenskih šolah, o težavah pri ohra­njanju slovenšcine, o posledicah zaprtja za­radi epidemije novega koronavirusa, o naših društvih. Za konec smo si skupaj ogledali že omenjeni dokumentarec. Lepo je bilo srecati med obiskovalci nekaj starih znancev iz Argentine, med njimi Luc­ko Kremžar, nekdaj aktivno v naši skupnosti in sedaj v Knjižnici Dušana Cerneta. ki so se približali, da kaj vec izvedo o naši sedanjosti, pa so s svojimi vprašanji in pripombami tudi pripomogli k izpopolnitvi slike naše skupnosti. Po koncanem pogovoru seveda ni manjkalo še lepega druženja ob srecanju. Celotno srecanje so predvajali v živo, obja­vo najdete na tej povezavi. O srecanju sta v naslednjih dneh porocala Primorski dnevnik in Novi glas. CELOVEC, 29. MARCA: Že naslednji dan smo se podali na Koroško. Kar tri slovenska zamejska društva: Mohor­jeva družba z direktorjem Francem Kelihom, Kršcanska kulturna zveza s predsednikom Jankom Krištofom in Narodni svet koroških Slovencev s predsednikom dr. Zdravkom Inz­ kom, so združena gostila Zedinjeno Slovenijo iz Argentine. Kako pomembno srecanje za povezanost med Slovenci okoli po svetu! Prisotnim smo za zacetek opisali okolišcine nastanka našega zbornika, priprave in delo ter vsebino. Pogovor je pa nato stekel še o življenju naše skupnosti v sedanjosti in si po­tem za konec ogledali še naš dokumentarec. Veseli smo bili obiska nekdanje clanice naše skupnosti, Bernarde Fink Inzko. Za or-ganizacijo dogodka je poskrbela Marija Gru­škovnjak, za kar se ji iz srca zahvalimo! O dogodku je porocal spletni casopis Nedelja, pa tudi Narodni svet koroških Slovencev na svoji spletni strani ter Družina. LJUBLJANA, 11. APRILA: V slovenski prestolnici nas je v svoji galeriji sprejela založba Družina. Vodstvo srecanja je prijazno sprejela Jasmina Rihar, ki je uvodo-ma zbranim prikazala nekajminutni posne­ tek iz množicne manifestacije 30. junija 1991 na Plaza San Martin, na kateri smo argentin-ski Slovenci pozdravili novo državo in zahte­vali umik Jugoslovanske ljudske armade iz slovenskega ozemlja. Na tistem dogodku je kot voditelj in napovedovalec nastopil Tone Rode, sedanji direktor Družine. Tudi tu je po besedah o delu za priznanje Republike Slovenije iz strani Argentinske Re-publike, pogovor stekel o problematiki življe­nja naše skupnosti. Seveda je bilo tudi tokrat prisotnihi kar ne­ kaj argentinskih Slovencev, med njimi avtor prispevka v zborniku, dr. Andrej Fink, nekda­ nji predsednik društva Zedinjena Slovenija Franci Žnidar, Pavlinka in Boštjan Kocmur iz društva Slovenija v Svetu, ter direktor Družine in gostitelj srecanja Tone Rode. Obiskal nas je tudi ljubljanski pomožno škof Anton Jamnik, pravkar zadolžen za Slovence po svetu. O srecanju so pisali tudi v Družini. ŠKOFJA LOKA, 13. APRILA: Za zadnje srecanje v tem nizu smo se odpe­ljali v Škofjo Loko, kjer so nas prijazno cakali Helena Janežic in Sandi Iglicar iz Muzejskega društva ter Mihael Habicht, predsednik Kultur­no-zgodovinskega društva Lonka Stara Loka. Vabilu gostiteljev na ta slovensko-argentin-ski vecer se je odzvala tudi tedanja ministrica dr. Helena Jaklitsch. Vecer so odprli pozdravi gostiteljev, pa doma-cega župnika Janeza Šketa in besede ministri­ce, ki je poudarila dejavnosti Slovencev okoli po svetu za priznanje nove države pred 30 leti. Nato je Sandi Iglicar, ki nas je že veckrat obiskal v Argentini, predstavil zgodovino in delo naše skupnosti. Zanimivo in poucno tudi za nas same, da si pogledamo v oci skozi pogled prijatelja. Za njim smo na oder stopili argentinski go-stje. Pogovor je vodila Helena Janežic, ki je pogovor razširila tudi na razne bolj argentin­ske znacilnosti naše skupnosti, ki so za Slo­vence bolj nenavadne. Pokazali smo naš zbornik, ogledali smo si odlomke dokumentarca, ki je publiko nav­dušil. Tudi v Škofji Loki se je zbralo kar ne­kaj argentinskih Slovencev, med njimi bivša pevovodkinja ramoškega pevskega zbora Ex-Corde Marta Selan, do pred kratkem refe­rent Zedinjene Slovenije za šolstvo in voditelj Slomškove šole Marcelo Brula ter nekdanji predsednik Našega doma v San Justu Marjan Grilj. Med publiko je bil prisoten tudi eden od glavnih sodelavcev dokumentarca “Slove-nija, zapojmo ti«, Martin Selan, ki je v tem casu svoje stalno bivališce preselil v Sloveni­jo. Voditeljica ga je povabila na oder, da je tudi on povedal nekaj besed o njem, publika ga je pa nagradila z mocnim aplavzom. Ob zakljucku srecanja so organizatorji izrazili željo, da bi se taka srecanja veckrat ponovila. Da smo se pa resnicno pocutili kot doma, smo koncali z našo pravo izseljensko himno, Slo­venija v svetu, katere prvi verz je tudi naslov dokumentarca, ki smo ga predstavili. Sledilo je skupno fotografiranje, in tudi tu je seveda iz grl spet kot zadnji pozdrav zado­nela pesem: Dókaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi! ZA KONEC: Vsa srecanja so bila prijazna in zanimiva, obenem pa tudi pozitivna za našo skupnost. Našim gostiteljem smo v zahvalo izrocili naš zbornik, v elegantni škatli pa tudi usb kljucek s posnetkom “Slovenija, zapojmo ti!”. Geografska oddaljenost nas morda ome­juje, a v tem globaliziranem casu to lahko premostimo na vec nacinov. Med temi so osebna srecanja, kot ta, ki smo jih opisali, še vedno najbolj rodovitna. Nedvomno je, da naša skupnost potrebuje stike s Slovenijo in s Slovenci, ki žive okoli po svetu. Mi prav dobro vemo, kako velik je izziv nadaljnjega življenja našega “argentinskega cudeža” (ta naziv vedno znova pride na dan na takih srecanjih, ceprav se mu upiramo…) po vec kot sedmih desetletjih. Brez novih pritokov ljudi v vec kot pol stoletja, ob seli­tvi številnih clanov skupnosti v Slovenijo in druge države, moramo nove energije in ide­je crpati tudi zunaj kroga nas samih, da ne bomo stagnirali, da ne bomo obticali v starih navadah samo zato, ker je kljub vsemu to še najbolj enostavno. Mariana Poznic 5 LET Svobodne Slovenije na spletu “Spoštovani bralec, pred teboj je Svobodna Slovenija. Ista, a hkrati tudi drugacna. Cas nezadržno tece naprej, generacije si v njegovem toku podajajo dela, nacrte, naloge. Casopis, ki že skoraj sedem de­setletij diha v Argentini, smo danes prvic uredili Slovenci, rojeni pod Južnim križem. Želimo, da bo Svobodna Slovenija tudi v bodoce ostala glasilo naše skupnosti ter odraz slovenskega življenja v Argentini. Da bo za prihajajoce rodove ohranjala ide-ale slovenstva in svobode, ki so navdihnili njen nastanek. Z veseljem smo sprejeli to odgovornost. Od tebe, dragi bralec, pricakujemo oporo in pozitivne spodbude. In malo dobre volje ob zacetku. Veseli bomo tudi sodelova­nja v obliki pisnih prispevkov ali denarne podpore. Naš tednik bo izhajal tako dolgo, dokler bo med nami živo zanimanje zanj. Vabimo te, dragi bralec, da nas spremljaš na tej poti!” S temi besedami smo v soboto, 24. junija 2017, na slavju dneva državnosti predsta­vili prenovljeno Svobodno Slovenijo, ki je tisti dan prvic izšla na spletu. Veseli in tudi ponosni smo, da danes naš casopis še vedno izhaja, da sporoca o živ­ljenju in ustvarjanju naše skupnosti! ZBORNIK »ZDAJ GRE ZA SLOVENIJO!« NA SPLETU Naš zbornik Zdaj gre za Slovenijo! je že dostopen iz vsake elektronske naprave s klikom na tej povezavi: OkrOgle OBLETNICE | Dnevi slovenske kulture (1992) Pred 30 leti – med 3. in 7. julijem 1992 – so se vršili »Dnevi slovenske kulture«, mogocna manifestacija slovenstva. V buenosaireškem Centro Cultural General San Martín so Slo­venci in argentinski prijatelji vseh pet dni napolnili veliko dvorano z okoli tisoc sedeži. Dnevi slovenske kulture so bili zamišljeni kot predstavitev ustvarjalnosti slovenskega na­roda v maticni domovini in tudi v Argentini. Obenem se je ob prvi obletnici osamosvojitve Slovenije slovenska skupnost želela zahvaliti Argentini za pomoc priseljencem in za naklo­njenost in hitro priznanje nove slovenske dr­žave. Dneve slovenske kulture je priredila Ze­dinjena Slovenija s sodelovanjem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Koordinator dni je bil Lojze Rezelj, Zedinjena Slovenija pa je k sodelovanju povabila tudi staronaseljen­ce. Iz Slovenije so na dneve slovenske kulture prišli prvi predsednik slovenske demokraticne vlade prof. Lojze Peterle in številna kulturna delegacija, med njimi dr. Andrej Capuder, Dra- go Jancar in Alojz Rebula. SLOVESNA OTVORITEV »DNEVOV SLOVENSKE KULTURE« Dnevi slovenske kulture so bili svecano od­prti v petek, 3. julija, s petjem argentinske in slovenske himne – pel je zbor Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser. Najprej je navzoce pozdravil ravnatelj Cen­tro Cultural San Martín, Alberto de Rosa, za­tem so bile prebrane številne cestitke raznih kulturnih in politicnih prijateljev Slovencev, med njimi kardinala Quarracina, pisatelja Ernesta Sabata in argentinskih senatorjev in ministrov. Koordinator teh dni Lojze Rezelj je orisal organizacijo ter pomen »Dnevov slo­venske kulture«. Pozdravni govor je podal predstavnik ministra za kulturo Republike Slovenije Marko Jensterle, nato je predse­dnik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod v nagovoru poudaril prijaznost Argentine do priseljencev in našo hvaležnost za gosto­ljubnost. Iz Slovenije je navzoce pozdravil potelefonu tudi minister za kulturo Borut Šuk­lje. Zadnji govor je podal dr. Andrej Capuder, clan kulturne delegacije iz Slovenije , ki je skupaj z Zedinjeno Slovenijo pripravil to kul­turno sodelovanje domovine in izseljenstva. Za zakljucek te slovesne otvoritve sta Miha Gaser in Luka Debevec recitirala Prešerno­ve Sonete nesrece, Klemen Ramovš pa ju je spremljal na raznih vrstah flavt z glasbeno spremljavo, ki jo je skomponiral njegov oce Primož Ramovš. Vecer sta povezovala Ivana Tekavec in Mar-ko Gaser. V preddverju dvorane in na stopni-šcu sta bila na ogled dve razstavi: umetniška razstava slovenskih slikarjev in kiparjev v Ar-gentini ter fotografska razstava slovenskega izseljenstva v Argentini. GLASBENI VECER V soboto, 4. julija, so se dnevi nadaljevali z glasbenim vecerom, ki sta ga pripravili diri­gentki Lucka Kralj Jermanova in Anka Savelli Gaserjeva. Vecer je pricel slovenski pevski zbor Gallus, ki je zapel vrsto pesmi sloven-skih avtorjev. Iz Trsta je prof. Tomaž Simcic poslal preda­vanje o »Kratki zgodovini slovenske glasbe«. Klemen Ramovš je nato podal »Podobe za kljunasate flavte« Lojzeta Lebica. Sledila je predstava »argentinskih« solistov: An­drej Rezelj, Ani Rode in Luka Debevec so ob spremljavi prof. Ivana Vombergarja na klavir­ju zapeli šopek slovenskih pesmi. Iz Slovenije so prišli godci slovenskih folklornih plesnih komadov Trinajsto prase (to ime so si dali, ker so bili vedno odrivani), ki so obcinstvo navdušili z živahnimi starimi in avtohtonimi vižami. Sledilo je šest vaj za kljukasto flavto Primoža Ramovša, ki jih je iz­vedel Klemen Ramovš. Vecer je zakljucil slovenski pevski zbor Gal-lus por vodstvom Anke Savelli Gaser, ki je zapel venec narodnih pesmi iz razlicnih slo­venskih pokrajin. Celotni spored sta povezovala Sonja Zorko in Marko Gaser. LITERARNI VECER Nedelja, 5. julija, je bila posvecena sloven-ski literaturi. Vecer je imel na skrbi Tine De-beljak, vodila sta pa Alenka Smole in Tone Rode. Organizatorji so vecer morali omejiti na branje odlomkov obširnega opusa slo­venskih maticnih in izseljenskih pisateljev. Prevode so v Sloveniji opravili Irene Mislej in Pavel Fajdiga, v Argentini pa Gregor Papež. Prebrali so Prešernovo Zdravico ter odlom­ke Župancica, Kosovela, Kuntnerja, Pribaca, Balantica, od tukajšnjih pisateljev pa odlom­ke dr. Debeljaka, Korošca, Papeža, Debeljaka ml. in Toneta Rodeta. Slovenski gostje so tudi prebrali odlomke svojih del: Alojz Rebula, Zora Tavcar, Drago Jancar, Aleš Debeljak, Jure Potokar in Andrej Capuder. Sledile so recitacije pesmi Franceta Balan­ tica v izvedbi Stanka Jerebica in ob glasbeni spremljavi Klemena Ramovša. Za konec vecera ja bila prirejena okrogla miza, kjer so pod vodstvom Tineta Debelja­ka govorili Alojz Rebula, dr. Andrej Capuder, Drago Jancar, Aleš Debeljak in Tone Rode o doživljanju litarature, vplivu politicnih spre­memb, sodelovanju z argentinsko literaturo in položaju v zamejstvu in zdomstvu. LIKOVNI VECER Likovni vecer se je vršil v ponedeljek, 6. ju­lija. Vecer sta pripravili sestri Dolinar, pove­zovali sta pa Andrejka Vombergar in Marijan Loboda ml. Osrednja tocka vecera je bilo predavanjeuniv. prof. dr. Darka Šušteršica, ki je v svojem obsežnem pregledu slovenske likovne kul­ture v Argentini predstavil vrsto naših ume­tnikov. Predavanje je spremljal z diapozitivi umetniških del. Zatem je flavtist Klemen Ramovš predvajal barocno glasbo na kljunasto flavto. Zaradi pozne ure sta odpadli predavanji dr. Irene Mislej o arh. Plecniku in njegovi šoli ter arh. Marjana Eiletza o slovenski arhitekturi. V vstopni avli pred dvorano so bila razsta­vljena dela slikarjev Andrejke Hrovat, Marje-te Dolinar in Ivana Bukovca ter kiparjev Ivana Ahcina in Marjana Gruma. FOLKLORNI VECER IN ZAKLJUCEK Zadnji dan slovenske kulture je bil posvecen folklori in zakljucku teh dni. Dvorana je bila nabito polna, po cenitvah je bilo navzocih 1500 ljudi, nekaj stotin pa se je moralo vrni-ti domov, ker niso dobili prostora v dvorani. Vecer je pripravil Lojze Rezelj. Najprej je Mladinski zbor Našega doma iz San Justa pod vodstvom Andreja Selana za­pel vrsto slovenskih narodnih pesmi. Sledili so narodni plesi, ki jih je predstavila folklor­na skupina Pristave pod vodstvom g. Hector-ja Aricoja, Slovenski inštrumentalni ansam­bel pa je zaigral izbrano slovensko glasbo. Godci Trinajsto prase iz Ljubljane so predstavili svojo zanimivo godbo. Za koncno tocko vecera so plesalci iz Naše­ga doma iz San Justa zaplesali folklorno-ba­letni prikaz »Štirje letni casi v Sloveniji« v izdelavi ge. Lole Beck. Za zakljucek se je predsednik Zedinjene Slo­venije prov. Tine Vivod zahvalil tako nastopa­jocim kot obiskovalcem. Posebno je omenil zastopstvo iz Slovenije ter razne osebnosti, kot prof. Lojze Peterle in bivši argentinski predsednik Arturo Frondizi ter se zahva­lil Lojzetu Rezlju za organizacijo celotnega programa in Tonetu Oblaku za pripravo mo-gocne scenografije. »Ti veceri so se koncali v splošno zadovoljstvo vseh. Veseli smo bili povezave starih in novih naseljencev, Sloven-cev tu in onstran Atlantika in republik Slove­nije in Argentine,« je zakljucil prof. Vivod. Dnevi slovenske kulture so imeli izreden uspeh. O njem so redno porocali tudi sloven-ski mediji, med drugimi casopisi Delo, Slove­nec in Ljubljanski Dnevnik, revija Svobod­na misel in Radio Slovenija. Slovenec je 30. junija 1992 objavil intervju z dr. Andrejem Capudrom, ki je o dnevih slovenske kulture izjavil: »Dnevi slovenske kulture v Argentini so prekosili naša pricakovanja. V centru San Martín nismo pricakovali toliko ljudi. Tudi sti­ki z oblastmi so bili na visoki ravni. Istocasno je bil v Argentini bivši predsednik vlade Lojze Peterle, ki ga je sprejel argentinski predse­dnik Saul Menem. Obiskali smo tudi argen­tinskega kulturnega ministra in Nobelovega nagrajenca Esquivela. Posebno pa sem ve­sel srecanja z Ernestom Sabatom, ki nam je kljub bolezni in visoki starosti odprl vrata. Z njim smo se pogovarjali štiri ure.« Pripravil: Jože Jan Viri: Svobodna Slovenija, Zbornik dela v zves­tobi in ljubezni, Slovenec, STA Pozdravljeni v Sloveniji! Prireditev Dobrodošli doma ima že dvanajst let tradicije. Zasnovali so jo na Uradu za Slo­vence v zamejstvu in po svetu in jo približno dve tretjini tega obdobja tudi sami organizi­ rali. Pred nekaj leti so izvedbo poverili štirim organizacijam, ki imajo v svojem programu skrb za slovenske manjšine in za slovenske skupnosti po svetu. Tako je prireditev v Ra-dovljici 2019. leta izpeljala Slovenska izse­ljenska matica, naslednje leto je dogodek za­radi epidemije odpadel, lani je imel osrednjo vlogo za izvedbo v Ribnici Svetovni slovenski kongres, letos, ko bo osrednje dogajanje v Novem mestu, pa je skrb za celotno priredi­ tev prevzela Rafaelova družba. Celotna prireditev Dobrodošli doma pravilo-ma traja od cetrtka do nedelje, casovno pa se veže na dneve okrog izseljenske nedelje, ki jo vsako leto obhajamo na prvo nedeljo v juliju. Letos bo zaradi nedavnih volitev in nove se-stave parlamenta odpadlo vseslovensko sre- canje v državnem zboru, ki ga v cetrtek pred omenjeno nedeljo priredi državnozborska komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako leto znova so udeleženci z vsega sveta ugotavljali, da se mnogo težav in predlogov, ki se na ta dan predstavijo slovenskim oblastem, nekako pozabi do naslednjega leta, ko se po­ tem scenarij v dobršni meri ponovi. A kljub temu ima navzocnost in možnost nastopa v hramu slovenske demokracije velik simbolni pomen in je škoda, da letos tega »svetovnega slovenskega parlamenta« ne bo. Vseeno se bo program tudi letos zacel že v cetrtek pod vecer v Narodni in univerzite­tni knjižnici v Ljubljani. Z vodstvom po raz­stavi in koncertom bo posvecen vlogi arhi­tekta Plecnika. V petek bo v Novem mestu posvet o slovenskih migracijah na obmocju nekdanje Jugoslavije, popoldne pa bomo s predavanjem o slikarju Maksimu Gaspariju odprli vec razstav. Osrednje dogajanje bo v soboto popoldne, ko bodo nastopale sloven- ske skupine tako rekoc celega sveta, koncert pa bodo izvedli Prifarski muzikanti. Celoten program si lahko preberete na naslednjih straneh, tako kot tudi lep zapis o dolenjski prestolnici spod peresa dr. Staneta Grande. Na vsak nacin bi bilo prav, da taka prireditev, ceprav obsežna in bogata, ni samo enkraten impulz, ki potem na hitro izzveni. Vsaj v casu dopustov smo prebivalci vseh treh Slovenij povabljeni, da vec mislimo drug na drugega in se, ce je le mogoce, tudi srecujemo. Na-slednja možnost za to bo sedmega avgusta, ko bo tradicionalno višarsko romanje rojakov iz zamejstva, zdomstva in iz Slovenije. Tudi ta program najdete na naslednjih straneh. Še posebej lepo vabljeni torej v Ljubljano, Novo mesto in na Svete Višarje! Lenart Rihar Naša luc, 2022 KOLEDAR 3. julija ob 17.00 Poslovilna predstava igre »Jeklene Magnolije« na Pristavi 16. julija ob 20.30 Predstavitev filma »To smo mi«, ob 60. obletnici Mladine Našega doma 6. avgusta PGV Pevsko glasbeni vecer 7. avgusta Misijonska veletombola 30. OBLETNICA IZSELJENSKEGA DRUŠTVA SLOVENIJA V SVETU – 28. tabor Slovencev po svetu – Slovenija v svetu pred 30 leti in danes v nedeljo, 3. julija 2022, ob 17. uri v Zavodu sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana Šentvid. ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI POTOVANJE Rast 51. in nogometna ekipa Zedinjena Slo­venija se odpravljata na potovanje v Slo­venijo. Koliko prijateljev in sorodnikov bi želelo potovati z njimi! Potovanje pomeni veliko vec kot le obisk nekega mesta ali dr­žave. Potovanje širi naša obzorja in krepinašo kulturo. Že veliki cerkveni ucitelj sv. Av-guštin je zapisal »svet je kot knjiga in vsak, ki ne potuje prebere le eno stran«. Kako lepo je Ivan Cankar v crtici opisal svo­je spomine na prvo potovanje v Ljubljano: »Predvecer tistega dne, ko sem se prvikrat napotil v Ljubljano, je bil zame kakor velika sobota ali sveti vecer. Moja otroška mladost ni bila prijazna. Spominjam se do svojega tretjega leta; a ce mislim in štejem, naštejem le malo veselih dni. Morda so moje oci prezgodaj izpregle-dale, je moje srce prezgodaj dozorelo, tako da sem videl in obcutil trpljenje že v tistem casu, ko sije drugim še sama brezmadežna pomlad. Zgodaj sem ugledal materine solze in zgodaj sem jih razumel. Pot v Ljubljano mi je bila kakor potovanje v obljubljeno deželo — iz bridkosti v veselje, iz teme v luc. Zdelo se mi je, da bo kar ma-homa konec vseh skrbi, da se bo to oblacno nebo zjasnilo ne samo nad menoj, temvec nad nami vsemi in nad vsemi blagimi ljud- mi. Tisto noc dolgo nisem mogel zaspati od samih prijetnih misli; in ko sem zaspal, so bile moje sanje svetle in sladke. Prav nic, niti sence ni bilo v mojem srcu tiste bolecine, ki jo obcutijo drugi ob slovesu od rodnega doma in od zgodnje mladosti. Zjutraj sem se vzdramil zelo rano, še pre-den je sijalo sonce. Hladno jesensko jutro je bilo, nebo so zastirale goste bele megle. Kar nakratko sem se poslovil od oceta, od bra-tov in sester, komajda sem jih pogledal; kajti mislil sem ves cas le na obljubljeno deželo ter sem gledal, govoril in hodil kakor v lepih sanjah. Nikoli mi niso bile noge tako lahke in poskocne, kakor takrat ko sva šla z mater-jo k vozniku, veseljaškemu starcu, ki je vozil vsaki teden po dvakrat v mesto.« O potovanjih pa tudi govorijo pregovori in citati: • Kdor ne potuje, ne pozna vrednosti ljudi. (mavrski pregovor) • Na starost boš bolj razocaran nad stvar-mi, ki jih nisi naredil, kot nad tistimi, ki si jih naredil. Torej potuj, odpluj iz varnega pristana. Ujemi vetrove v tvojih jadrih. Razišci. Sanjaj. Odkrivaj. (Mark Twain, ameriški pisatelj in humorist) • Tisoc milj dolgo potovanje se zacne z enim samim korakom. (Lao Ce, kitajski filozof) • Odpotujte dovolj dalec, da srecate same-ga sebe. (David Mitchell, angleški pisatelj in esejist) • Ne potujemo, da pobegnemo od življe­nja, ampak da nam življenje ne uide. (Ne­znani avtor) • Kdor je zunaj svojih vrat, ima najtežji del svojega potovanja za seboj. (Nizozemski pregovor) • Avantura je vredna truda. (Aristotel, sta­rogrški filozof) • Najboljše potovanje nas vedno pripelje domov. (Neznani avtor) • Nikoli ne potij z nekom, ki ga nimaš rad. (Er­nest Hemingway, ameriški pisatelj in novinar) • Potovnaje nas naredi skromne, vidimo namrec, kako majhen del sveta zasedamo. (Gustave Flaubert, francoski pisatelj) • Kdor hoce varno potovati po svetu, pot-rebuje sokolje oci, oslovska ušesa, opicji obraz, svinjski rilec, kamelin hrbet in jele­nove noge. (Španski pregovor) Izbral: Jože Jan | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar