30. JfeuiM LOfENS g UBMlflnl, p čemet 8. fetannfla 1923, Len ul izfeafa vsak dan oopoldae, ls¥X«aUl nedelje ia praznika« IrsoraU i do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 pftit vrst i 1 D 50 p, večji inseraH petjt vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor« Uniavnlštvo „S1ot. Naroda1 in „Narodna tiskarn««* KnaOnva ulica at 5, pritlično. — Telefon ftt. 304. UrsdnUtva „Slov. M arad** Snaf^vi olloa it 9, I« nadstropje Tel* on t te t. 34. Dopisa sprafan« to poiiiiais la saJostae irankovano« Rokopisov so no vrača. "M Pašam3Z?t3 številka: V Ju3ostaviti vse dni po Olfl V— V inozemstvu na^aJjia d*i Oin 1, nedelja Oln 1*25 PoStnina plalana v gotovini. »Slovenski Narod** velja: V JuuosUtiji v Ljubljani | po po^ti V Inozemstvo Din 120-— Dm 144 — Din 216'— 60 — ■ 72- . 108- - 3 9 • «.,.. , 30 — • 36'— ■ 04— 1 ....... . 10- . 12- • 18— Pri morebitnem povišanju se Imi daljša naročnina doplačali. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ž£š£T P° rtaltaznci. Na iamo pismena naročila brez poslatve denarja s* ne moremo ozirali. ■ ■ ! -1!----L'_____BBBEBHB__LlLs NIHANJE BOLGARSKE POLITIKE. Nobena sodobna država ni v svoji notranji in zunanji politiki tako labilna, kakor današnja Bolgarija. Notranje neprilike, strankarska borba in neprestani nemiri, grožnje S te, sedaj z one strani, ki jih mora poslušati vlada Stambolijskega dan za dnem, tekmujejo s popolno deso-rijentacijo v zunanji politiki, ki tava od ene države do druge in ne ve, kje bi bila najbolj primerna tla. na katerih bi bilo mogroče najti oporo, ki je potrebna vsaki državi. Bolgariji pa še posebno. Toda ne glede na to potrebo, ki jo Čuti bolgarska javnost, kar sledi iz Časopisov, ki se ogrevajo za vsakovrstne zunanjepolitične kombinacije, je danes uradna Bolgarija faktično še vedno v istem položaju kakor je bila takrat, ko jo je ošabna politika centralnih držav pustila na cedilu.. Navdušenje za prijateljstvo s Turčijo se je v zadnjem času izpremenilo v koketiranje z Italijo in sovjetsko Rusijo in v anta-gonizem napram naši državi, ki dokazuje, da bolgarski politiki trdovratno vztrajajo v svoji kratkovidnosti- Ta antagonizem, ki ni niti upravičen, niti umesten, pač pa lahko prinese bolgarskemu narodu usode-polne posledice, je lepo izražen v uvodnem članku »Dnevnika«, čigar avtor Dragov prihaja v svojih izvajanjih do zelo čudnih zaključkov. »Med vsemi našimi sosedi«, pravi ta mož. »preživlja najbolj kritične čase naša zapadna sosedinja — Srbija. Nagrabila je toliko tuje zemlje, kolikor bi je ne mogla asimilirati niti Nemčija ali Francija. Zato je pri Srbih nastalo duševno stanje, ki jim vsiljuje misel, da lahko petmiiijonski narod obremeni s svojo hegemonijo ne samo svoje somišljenike v Hrvatski, Sloveniji in Dalmaciji, ne samo številne tuje elemente — Makedonce, muslimane. Madžare, Avstrijce in druge, marveč ves balkanski polotok, ki noče niti slišati o kaki srbski hegemoniji. Zdi se, da se Srbi. ki so krenili na to nevarno not, ne bodo spametovali dotlej, dokler ne dozive kakeira težkega poraza ,ki jih bo spravil končno v položaj države s samo 3 milijonskim prebivalstvom in dvomljivo državotvorno silo. Mesto, da bi skušala konsolidirati svoj notranji položaj, ki je danes tak, da ne dovoljuje mirnega skupnega življenja številnih nezdružljivih elementov Jugoslavije, je začela beogradska vlada pomišljati o zasedbi Soluna in zbira svojo vojsko v smeri proti Dojranu in Bi-tolju. Solun je prestolica Makedonije in Makedoncem je vseeno, kdo bo začasni gospodar nad tem biserom Egejskega morja, toda mrzlične priprave Srbov odkrivajo pred nepristransko evropsko javnostjo pravo sbko razmer na Balkanu. Srbi predstavljajo Bolearijo kot državo, ki seje samo razdor na nemirnem balkanskem polotoku, sami pa se pripravljajo, da napadejo svojo včerajšnjo zaveznico, s pomočjo katere so oropali Bolgarijo. Nam je vseeno, kdo bo gospodaril v Solunu, Srbi ali Grki, kajti prvi kot drugi bodo gospodarili v njem v imenu sile in hrepenenja po čim večji moči. Toda s poskusom zasesti Solun bodo Srbi samo poostrili krizo, ki neusmiljeno razjeda mladi organizem njihove umetno spojene države. Boj za Solun bo znatno oslabil Grško, ki že itak z eno nogo stoji v PTobu. ta boi na ne bo koristil niti Srbiji, k* bo prišla v nov začaran kroe osvajanja. Kajt^ če ona zasede Solun, ne s^e pozabiti tudi »južnih Srbov«, ki žive v Kastoriji, Vodeni in ob bregovih slovanske reke Bistrice. SrbMa bo skušala razširiti tudi zaledie okrog Solina. S tem Da si bo nakopala še enega neprimerljivega sovražnika — prebrisanega Grka. Na ta način izolirana Grška se bo borla z izolirano Srb:j< ki bo nudila Bol tarifi mož- nost, da si ne samo v miru odn^čMe. marveč, da pride do svoie veljave kot važen frktor za ravnotežje. Mogoče ie celo, da bo boj za izhod na Fsrejsko morje snravil ra površie b?-di pomen maked^n^Ve^ naroda, ki bo v tem stočafu labko v nolnem obsegu udoistvil pregovor: ČTm slabše, tem boljše.« Poseben komentar ali pofem^fra je tu neootre^na. zak~i poT?fik. ki trdi. da fe ffrvsrtslra al? Fl^enHa za Srbe tuja zemb'a. da je si'T^fci nar^d po vzorcu nemškega podiarmil Hrvate in Slovence, zasluži vse prej, kakor to ime. Žalostno je le, da bolgarski listi zastrupljajo javnost s podobnim čtivom, ki bi ga bilo težko najti celo v današnjih nemških vM avstrijskih listih. Na drugem mestu pa piše isti avtor o Rusiji takole: »Rusija se ni samo reorganizirala, marveč je postala gospodar usode v srednji in jugovzhodni Evropi. Ruski narod bo imel svojo besedo pri ureditvi Azije, cn bo odločeval tudi o usodi Afr"ke. Po svojem porazu bo Nemčija skušala slediti nasvetom Bismaroka. ki ni nikdar želel, da bi ruski m nemški narod živela v neslogi. Avstro - Odrska monarhija je izginila, na njeno mesto so st^ple napol življensko sposobne države, ki se lahko nevtralizirajo rred se^oj, n?so na sposobne kot kompaktna sila nastopiti proti Rusiji. Poleg tega pa je na rjz-v?T?n°h avstro - ogrske države na-stla Češkoslovaška in se vgnezd'la Srbija in te dve državi sta naperili svojo politiko proti ruskomu narodu. Kratkomalo: nova Rusija je v mednarodni politiki močnejša kakor bivša monarhija, ki se je morala boriti Z močnim sovražnikom Avstrijo in Ncmč'jo. Nihče ne more oporekati, da je Rusija dandanes — najmočnejša država v Evropi, ki bo kmalu postala še močnega. Če se revolucl-jonarna Rusija konsol'd'ra in če bo tudi v bedeče nastopala proti pogodbam, ki so za nas neueodne, bodo vsi Boleari složno iskali prijateljske stTke z ruskim narodom.« Če dodamo še laskavo izjavo Stambolii^ketra o sedanji italijanski vladi, dobimo precej jasno sliko zna-č'lnesra nihanja bolcrarske polit'ke proti Moskvi in Rimu, ki bi jra naša zunanja politika ne smela prezreti. Tihotapstvo v Julijski krajini. Italijansko finančno ministrstvo se je pričelo pod M.issol'niiem energično baviti z obnovo javnih financ. V ta delokrog snada tudi tihotapstvo, ki se zelo razvija po raznih provincah Itrh*je. v posebni meri pa v Ju-Pjsk' krajini, in šk~da, katera izvira italiianskemu erarjn iz zelo raz-^iriene^a tihotapstva. F'nanrni stražniki so dobili zadnie čase zelo ener-ne je moralo bit? n^d 3 miVjone in g*?ava ie nrišfa ob 36 milijonov lir. Vt'botaob'aio cg ft?cii ra-mi dmen" nredmofi, kaVor ži^na. s^f. vžigalice, n^nnr. sab^rin ifd.. v g^vnem na tobak, kava in sladkor. Sedeži, iz katerih se vrši elavno tihotapstvo, so po italjaurkih navedbah tele: Beljak za Avstrijo, Kranj, Ljubljana, Cerkri^a, Lož, Ribnica, Ko^evfe, Čabar in Teln'ce za Jugoslavijo* Reka pa za bolj južni del italijanske meje- Tihotapstvo se vrši tudi po moriti zlr^ti potom malifi brodov na dalmatinskem omrežju, ob otokih na tudi z Reke in iz Trsta. Tz tržaške svobodne lr''e odrdejo brodovi, naloženi s čemnrkoli brez carinske intervencije. Tako tihotapsko blago se odlogi lahko na kaki bolj skriti obrežni točki. Na kopnem gre tihotapstvo od Pcdbrda do morja po stranski gozdnih pot;h. Tihotapec sicer riskira bodisi na kopnem ali na morju, toda riziko je majhen: en slučaj proti 19. Na italijanski strani se nadalje naglasa, da vlada napram Franciji najostrejši carinski sistem, od Švice pa deli Italijo vi :i valuta, radi tega na tej strani ni razvite ga tihotapstva, toda na vzh 'ni pa »sc nahajamo v po'ni Balkani'i, v deželi, ki je najbol? nerednr. v rvropi, m^d ljudstvom, ki n s sovr * iz ozlrov plemena aH političnih ai"crenc, tudi k^dar napoveduje prii.i ' ivo in voljo za s!\!*ono sodelovanje, vsled če~ ser je v?'«k čin U\ se ~n l~hko sf -ri rrctl opšI državi, zaslužna i.*' p^tr??o-tl^ra r^'c*"a.« Tihotapstvo sc vrši s strani Dalmacije, AT anije in Epir . sploh so tu geografični, politični in psihologični razlogi, ki dr jejo tihotapstvu največjo razsežnost. Najhujše je v Julijski Krajin". Ako je vse res, kakor pra ' o Italijani, potem je tihotapstvo rc i grozno razvito in škoda na strani Ital'je pa tudi na naši strani ogromna. Kdo pa je kriv takim tihotapskim razmeram? Italijanska oblast sc nekako oddaljuje cd krivde in jo hoče naprt'ti Jugoslaviji na rame. Morda je pa lc italijanska mejna nepaznost ali še kaj drugega v največji meri krivo na tako razvitem tihotapstvu. Ako gre iz naše države toliko tobaka, sladkorja, kave in drugih predmetov v Italijo, trpi radi tega naše prebivalstvo, ker nima na razpolago teh stvari in draginja raste. Zato smo mi odločno proii tihotapstvu in zahtevamo od poklicane oblasti, da stori vse korake, da končno preneha. Italija s tihotapstvom, tako neomejeno razvitim, priznava, da nima niti z daleka zadostno zavarovanih svojih mej. Ni dvoma, da tiče glavni vzroki za tako razsežno tihotapstvo na italijanski strani. Toda tihotapsko stvar sedaj dobro poznamo, zato treba misliti, kako bi se dala odpraviti. Toda Italija naj poprej neha metati vso krivdo na Jugoslavijo, ko je pa vendar znano, da jc bila baš Italija še do zadnjega časa *de-žela, ki je najbolj neredna v Evropi.« Zbog tega se je moglo tako razviti tihotapstvo in poleg pravih tihotapcev je pri tem izborno živela tudi cela vrsta službujočih Italijanov! Tako je! Italjanske vlade zavlačujejo vzpostavitev dobrih odnošajev z Jugoslavijo že vsa leta po prevratu-Odkot izvira tudi razvoj tihotapstva, ki tepe Italijo radi njene nespametne politike do Jugoslavije. Ako se sedaj ratificirajo dogovori med [talilo A. E. W. Mason: KLIC KA PG& Roman. »Da. odgovore na vprašanje. Gospodična Ćelija jih je imela pripravljene. Bila je naravnost neverjetno spretna.« »Vidim,« je rekel Hanaud počasi in dodal, »toda včasih so bila vprašanja pač taka, da gospodična Celija ni mogla nanje odgovoriti?« »Včasih,« je priznala Helena Vauquier, »če so bili gostje prisotni. Če je bila gospa Dauvrav sama — da, potem je že šlo, kajti bila je nevedna žena in vsak odgovor je bil dober zanjo-Temu pa ni bilo tako, če so bili tu gostje, ki jih gospodična Celija ni poznala, ali pa samo površno. Ti gostje so ji menda stavili vprašanja, katerim so vedeli odgovore, ker jih gospodična Celija ni vedela.« »Razumljivo,« je rekel Hanaud. »Kaj se je pa potem zgodilo?« Vsi, ki so poslušali, so vedeli, do katere točke je hotel privesti Heleno Vauquier. Vsi so z napetostjo čakali na odgovor. Nasmejala se je. »To je bilo gospodični Celiji vse eno.« »Ali je bila pripravljena, da se izogne tem težkočam?« »Popolnoma pripravljena.« Hanaud je pogledal začudeno. »Samo en izhod poznam iz tega položaja,« je rekel in pogledal na komisarja in Ricarda, kakor bi ju hotel vprašati, ali sta morda našla še kako drugo razlaga »Samo en izhod po- znam in sicer ta. da je priletel listek iz višine, poslan od duha,« in tu je zmignil Hanaud z ramami, »z napisom: Ne vem.* »O, nikakor ne,« je odvrnila Helena Vau-qmer pomilovalno radi nerazumevanja Hanau-d ove ga. »Vidim, da niste navajeni udeleževati se seans. Nikdar ne sme duh odgovoriti, da ne ve. Njeeova slava bi bila hitro končana in s!ava gospodične Cel"je tudi. Toda rrdi tajnih vzrokov včasih ni dovoljeno odgovoriti.« »Razumem.« je rekel Hanaud, »duh je odgovoril, da je prepovedano dati odgovor, toda, nikdar ni rekel, da ne ve.« »Ne, nikdar,« je rekla Helena- Tako ie izgledalo, da bo moral Hanaud drugod iskati razlag o napisa. »Ne vem.« Helena je nadaljevala: »O, gospodična Celija — ni bilo lahko ujeti jo, povem vam. Imela je pri sebi lahek šal, ki si ga je ovila okoli glave in v tem trenutku je izgledala v poltemi kot zelo stara ženska s tako spremenjenim glasom, da je nihče ne bi spoznal. Zares, monsieur, prav ste povedali, bila je spretna.« Vsem poslušalcem se je zdela povest Helene Vauquier verjetna. Gospa Dauvray je vstala pred njihovimi očmi kot živeča ženska. Celijina varanja so bila tako jasno popisana, da menda niso bila izmišljena in gotovo ne od te uboge kmetice, ki je vpletla v svojo govorico imena kot Medici in Montespan in drugih imenitnih dam. Kako bi jih pač drugače vedela! Te potankosti so bile gotovo resnica. Ricardo je vedel, da je vse to res. Ali ni sam videl deklice v črni svileni oblek1*, ki so jo zaprli v kabinet, in odlične dame iz prošlega časa, ki se je pokazala v poltemi? Razven tega je bila Helenina ljubosumnost čisto naravna stvar, ki se ji ni mogla umakniti. »Dobro torej,« je rekel Hanaud, »prihajamo k pretekli noči. Včeraj zvečer je bila seansa v salonu.« »Ne, gospod,« je rekla Vaucr-ner in odkimala z glavo, »včeraj ni bilo seanse. « »Toda ravnokar ste rekli--« jo je pretrgal komisar, a Hanaud je dvignil roko. »Pustite jo govoriti, prijatelj moj.« »Da, monsieur bo vse zvedel,« je rekla Vauouier. Pripovedovala je, da sta se ob petih popoldne gospa Dauvray in Cebja pripravljali, da odideta peš z doma. Njiju navada je bila, odhajati o tem času v vilo des Fleurs, ostajati tam dobro aro, dinirati v restavraciji, se vračati v ■gralne sobane in tam preživljati večer. Pri tej Driliki je pa gospa Dauvray rekla Heleni, da Drideta zeodaj nazaj in privedeta s seboj prijateljico, ki se izredno zanima za spiritistične nrikazni, čeprav takih stvari ne verjame. »Toda danes zvečer jo bomo prepričali, Celija,« je rekla zaimno. In obe ženski sta odšli. Malo pred osmo je Helena zaprla oknice zgornjih in spodnjih oken in steklenih vrat v vrt in se je vrnila v kuhinjo, ki je bila zadaj v hiši to se pravi na oni strani, ki leži proti cesti. Dež je začel padati ob sedmih in padal skoraj celo uro in malo pozneje, ko je zaprla oknice, se je vlila ploha, *n Helena, ki je vedela, da gospa ne ljubi vlage, je zakurila v salonu. Ploha je trajala le kratek čas in nato se je zjasnilo. Bilo je okoli pol devete, ko je zvonec zazvonit Vauguier se je natančno spominjala časa, ker jo je postrežnica bila opozorila na uro. »Našla sem gospo Dauvray. gosprdično Celijo in neko drugo žensko v salonu,« jc nadaljevala Helena Vauouier. »Gospa jih je spustila noter s svojim ključem.« »O. druga ženska!« je zaklical Bcsnard. »Ali ste jo že prej kdaj videli?« »Ne, monsieur.« »Kako je izgledala?« »Bila je bleda, imela je črne lase in oči svetle kot bisere. Bila je majhna in kakih petinštirideset let stara. Toda o tem je težko soditi. Opazila pa sem, ko je slekla rokavice, da so njene roke za žensko izredno mišičaste. »Aha!« je zavpil Besnard, »to je zelo važno!« »Gospa Dauvray je bila kot vedno pred seansami mrzlično razburjena. Pomagali boste preobleči gospodično Celijo, pa hitro.« je rekla in z globokim vzdihom dejala: Morda bomo videli danes zvečer njo? Njo, razumete, to je bila madame de Montespan. In nato se je obrnila k tujki in rekla: »Danes zvečer bos:e_ verovali, Adela!« »Adela,« je rekel komisar previdno. »Torej se je tujka imenovala Adela?« »Morda,« je na kratko odvrnil Hanaud. Helena Vauquier je premišljevala. »Mislim, da se je imenovala Adela,« je rekla nekoliko dvomljivo. »Vsaj glasilo se je tako nekako kot Adela.« Ricardo se ni znal premagati, tako je bil nemiren. ■jI. (Ul .» , S L O V EN S K ! N A R O D« d n e 8. februarja 1923. štev. 30 in našo državo, priCc takoj lahka tudi do dobrih trgovskih konvencij In do o^:rcka nastopi proti tihotapstvu. Vse je odvisno v glavnem od Italija-nov. Dobra konvencija in zastražena meja! 2 naše strani pa se mora na vsak način storiti vse, kar treba, da ne bo tihotapstvo še nadalje dona-šalo škode naši državi. Pismo iz Obilna. i Berlinski dopisnik beogradske- . iista »Novoje Vremja* opisuje daht ki vlada sedaj med berlinskim prebivalstvom, takole: »Ognjišče dogodkov se je pre* selilo v Nemčijo. Odigrava se tretje dejanje svetovne tragedije Prvo deja* nje je bila vojna, drugo so završili krči m fantaziranje po vojni, tretje pa se Je začelo ^edaj. Presojajmo dogodke kakor on drago, eno je jasno, da smo stopili na neznano in nevarno pot, ki pa nas bo končno vendarle nekam pri* peljala. Okrog nemškega vprašanja so se zbrali vsi današnji nesporazumi, rned njimi tudi rusko vprašanje. Nemcem seveda prede slnba. Dolar je dosegel že 24.000 mark. Toda tekom zadnjih dveh dni se je marka začela zopet dvigati. Med prebivalstvom vlada nekaka na* petost. vendar pa v splošnem ni zgubilo ravnotežja. Nemci računajo s čim da!je večjo izolacijo Francije in zato se nadaljnjih represij ne boje, kajti sajstrašnejše — udarec po premogu, so že preživeli. Vse drugo je manj strašno in bo *rvečjemu !e poglobilo protifrarrosko pranje. Stsnnesov organ »Deutsche allgemeine Zeitung« pravi, da mora nemška politika obstojati v tem, da se Francijo in Belgijo vodi iz enega nasilja v drugo in izbija iz njunih i rok vsako korist. Tu v Westfa^iji, kjer je hotela Francija rađati narodu in go*> spodarstA-j smrtni udarec, sc pripravlja obrat usode. Tu bi našla Francija svojo Moskvo. Ta taktika pa zahteva krepke živce. V zvezi s političnim položajem je v Berlinu določena policijska ura do il. rvečer. Plesi so prepovedani, toda samo v javnih lokalih. Na dan narod* nega protesta zvečer ni bilo v mestu nobenih predstav in samo neka opereta j se nt pokorila tej odredbi, za kar so j jo napadli nacijonaiisti. V splošnem pa med prebivalstvom ni opažati kake tragike. Nemška javnost je trenirana, ona ima za seboj štiri leta vojne in njene žrtve, ki so zadele skoraj vsake« ga prebivalca. Svet se lahko podere, in vendar bodo juristi vodili svoje p ros cesc še dalje. V civilnem oddelku tukajšnjega deželnega sodišča se je vršila te oni ranimiva razprava. Kine* mritografično društvo Frohlicha je izgo* tovilo film po neki klasični povesti Eichtndorfa. V sliki nastopa čarovnik Mumpicetti, ki preleti Alpe na svinji. Da bi bile mogoče posneti ta prelet, so nekje v tirolskih gorah postavili stojalo, obesili nanj živo svinjo, nanjo je sede! Igralec, k: je predstavljal ca* rovmka in tako je bil označen z napi* som: »Mumpicetti leti čez Alpe na svoji svinji Albatrosu«. Tu pa je nas to* pila firma Albatros, ki izdeluje letalne stroje in je zahtevala sodnijskim po* tom, da se firmi Frohlich prepove imenovati svinjo Albatros, zato, ker ta pravica pripada samo gospodarju aeroplanov. Sodišče je seveda to zahte* vo odklonilo. Ta dogodek pa dokazuje, da gre življenje svojo pot ne glede na razburjene čase in izvanredne dogodke, ki jih preživlja Nemčija. TELEFONSKA IN BR70FAVMA POROČILA orsvzema Južne železnici DVE KOMBINACIJI ZA PREVZEM OMREŽJA NA NAŠEM OZEMLJU. — NACRT JUŽNE ŽELEZNICE. — ITALIJANSKI DELEGATI NA BEO* GRADSKI PRED KONFERENCI. — Beograd, 7. februarja. (Izvirno.) Pred rimsko glavno konferenco glede Južne Železnice, ki je, kakor smo že ponovnokrat omenili, določena na 15. t. m., se vrši v Beogradu nekaka pred* konferenca onih držav, ki so glede Južne železnice najbolj interesirane. Te predkonferenče so imele spočetka le interen značaj in so se jih udeleževali samo strokovnjaki ministrstva saobra* Čaja, trgevme in zastopniki zunanjega ministrstva, v 'igar kompetenco po mednarodnem bistvu tega vprašanja spada vprasarjo Južne železnice. Ta problem je sedaj vedno na 'dnevnem redu. V oddelku za izvršitev mednarodnih pogodb zunanjega mini* strstva je bila tekom včerajšnjega dne* ▼a prva oficijelna konferenca zastopnikov naše vlade in zastopnikov Južne železnice pod vodstvom generalnega ravnatelja dr. Falla. Ta, kakor tudi vse tekom prihodnjih dni sledeče konfe* renče imajo povsem informativen zna* čaj, imajo namen, da se v detailu iz* menjaio misli o projektih glede ure* ditve južnoželezniškega problema. Na včerajšnji konferenci so se predvsem razpravljata in razmoirivala razna fU nančno-pravna in med narod no:pravna vprašanja železnice-, ki zadevajo omrež* je Južne železnice na našem ozemlju. Konferenca se danes nadaljnje. Delegacija Južne železnice je naši vladi predložila od družbe izdelani na* ert glede prevzema omrežja na našem ozemlju Načrt vsebuje dve kombina* djh 1. Kombinacijo o zakupu Južne železnice. Po tej kombinaciji naj bi prevzela naša država vse ono omrežje Južne železnice, ki teče po našem ozemlju. V tem slučaju pa bi se obve* zala država izplačevati družbi Južne železnice 27 50 % od brutto?dohodkov. minimum 5J200.000 zlatih frankov, ma* ksimum 7,500AQ0 zlatih frankov. Zakup bi trajal do leta 1968, t. j. do leta, ko ugasne druzbina koncesija. 2. Nadaljna kombinacija jemlje v poštev idejo, da bi država prevzela ju* goslovensko omrežje Južne železnice v svojo državno režijo in eksploatacijo. V tem slučaju bi se morala država ob* vezati, da prevzame jamstvo napram družbi za eventualni deficit in da isto* tako izplačuje 22.50 % brutto * dohod* kov, minimum 5,000.000 in maksimum 7,000.000 zlatih frankov. Na včerajšnji konferenci zastop* nikov naše vlade in Južne železnice sta se razmotri vale te dve kombinaciji. V glavnem pa je bila debata o pravnih temeljih za ureditev južnoželezniškega problema. Pod predsedstvom šefa oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb, dr j a. Orokarja Rvbara se bodo danes posve~-tovanja nadaljevala. Pričakujejo, da dospe na današnjo konferenco tudi ita* lijanska delegacija pod vodstvom siro-kovn jaka Vitian i j a. Gotovo je. da ta konferenca ne bo definitivno rešila gorenjega problema, vendar vlada že sedaj polaga veliko važnost na njega rešitev. V kolikor se je mogel vaš dopisnik informirati pri zastopnikih naše vlade in pri zastopni* kih Južne železnice in v kolikor mu je bi? dan na razpolago zadevni aktni materijal, je sklepati in pričakovati, da se vprašanje Južne železnice reši od naše strani v tem smislu, da prevzame naša država jugoslovenko omrežje v zakup za čas do leta 1968. Detajli za* kupne pogodbe, posebno plačilni po* goji se bodo obravnavali na nadaijnih predkonferencah in na konferenci v Rimu« Mala anfsiifa in fnadzarske reparacije. KOLEKTIVNA NOTA MALE ANTANTE NA VELIKO ZA INTERVENCIJO. — Beogred, 7. februarja. (Izv.) Nekateri listi so že večkrat javljah, da se sestanejo zastopniki držav male antante v Bukarešti. Po informacijah Vašega dopisnika je gotova stvar, da tak sestanek Še ni določan. Države male antante v zadevi svoje skupne politike napram Madžarski v resnici vodijo neprestano razgovore, so v neprestanem kontaktu in zaupnem obveščanju o vsem., v ko!zkor skuša Madžarska Izigrati svole obveze trfanonske mirovne pogodbe. V zadevi madžarskih reparacij in drugih obveznosti države male antante skrbno beležijo in konstatiralo vsako nerzvršitev od strani Madžarske. Glede neizvršitve reparacij in ostalih obveznosti se države male antante informativno in načelno med seboj posvetuie:o, predvsem gre za kolektivni đ?p!omailčn? korak male antante pri veliki anianlL Ta kolektivni korak ima namen, da se dosežejo gotove garancije, da Madžarska izpolnjuje svoje obveznosti in vrši reparacije, vendar ne more biti govora o kaki slični akcij?, kakor ie francoska napram Nemčiji. Z ozirom na to, da Madžarska ne izvršuje reparacij, soglašajo zastopniki male antante v tem, da je potrebno pri veliki antanti iz nos to vati diplornafičnl pritisk ki bi imel za učinek, da Madžarska striktno izpolnjuje ki vrši obveznosti mirovne pogodbe. Volilna borba. Stališče naše vlade napram bolgarskim reparacijam. — Beograd, 7. febr. (Izv.) V dipiomatlč-nih" krogih postaja aktualno tudi vprašanje bolgarskih reparacij. Bolgarska ima plačati po neuHlski mirovni pogodbi 2 in četrtno milijarde zlatih frankov interesiranim državam. Od te vojne odškodnine je prizna- na, pctHidc. Obenem pa izražajo, naj ožji zavezniki siore vse mogoče, da sc pogajanja skoro obnove. — London. 6. februarja. (VVolff.) Reu-tcev urad poroča iz Carigrada: Vest o raziđu lausannske ronferenec je tu vzbudila splošno presenečenje. Dasi Turki kritizirajo Francoze in Italijane, ker so sc cbo:av-ijali ukloniti tarSkim zainevam, vendar ma-lokdtt verjame, da bi Turki sedaj verjeli, da dosežejo priznanje svojih uei /.polnjenih zahtev. — ElMMts, 6l februarja. fHavas.) \z* n.ct pai* je izjavil, d«i odpotuje jutri v Angoro. — LfluianniTj 6. februarja. (Izv.) Švicar« ska brzojavna agentura konstatir.i. da jc na konferenci nastopilo optimistično razpolo* ženje. Vrši se izmenjava brzojavk med Bomparilom in Izmet pa>r». — Pariz. 5. febr. (Havas.^ Pariški listi j večinoma naglašajo, da ra.'nj! dogodki t Laosanni ne bodo povzročili neposredne nevarnosti v orijentu. London, 5. febr. (AVolff.) »Times« pravijo o raziđu lausannske konference, da je poročilo o tem. da Francijo ne bodo ovirale nobene okoliščine v separatnimi poga-j ianjih s Kemal pašo. bržkone ojnnačilo Turčijo, da je odklonila pogodbo. Tudi »Daiiy Chronicle« prav!, da so Turki dobiti korrjž^ kljubovati zaveznikom zato, ker s oimeli povod za domnevo, da bodo Francozi novu prijateljstvo ž njimi bolj cenili, kakor pa staro druTbo z Angleži. na na5i državi S •L rAZ cd^kodnina. NaSa vla- da, upoštevajoč dobro voljo Boltrarske, upoštevajoč ,da se vlada StamboFIskega z vso resnostjo trudi, kolikor mogoče točno in vestno izpolnjevati vse obveznosti mirovne pogodbe, zavzema v bolgarskem re-paracljskem vprašanja povsem dobrohotno hi pomirljivo stališče. Moče tudi, da se ravno s tem vzpostavijo dobri in prijateljski odnošaii med cbema sosedoma. Priznati pa je tudi treba, da je Bolgarska do danes napram naši kraljevini izpolnila vse svoje zapadle obveznosti. Bolgarska skuša v resnici z dosledno lojalnostjo izvrševati določila mirovne pogodbe. Faktum fe tudi, da je na Bolgarskem edino točno in str'ktno izvršena poroma razorožitev v smislu mirovne pogodbe. Po odqe$f¥! Iranske zaaeve. Volilna berba- NOVA DELAVSKA STRANKA__VOLILNI PRETEPL — Beograd. 7. februarja. (Izv.) Po poročilih iz raznih krajev, posebno Hrvatske in Bosne, je videti, da je volilna borba ponekod ze dospela na vrhunec. Prihajajo vesti o raznih težkih spopadih, posebno med radičevci in »Orjuno« v Crkvenicl, kjer je bilo več težko ranjenih. Zanimivi spopadi so se vrSili tudi na zaupniški konferenci radikalne stranke za moravski volilni okraj v Varva-rfnu. Tu so se spopadli pristaši Velje Popoviča m bivšega radikalnega poslanca Nastasa Petroviča. Prvi so Imeli večino In premoč ter so se morali drugi % bojišča umakniti. Kronika volilne borbe pa danes beleži tudi pojav nove stranke. Ker je vlada prepovedala ustanovitev jugosloven-ske proletarske stranke, se je sedaj ustanovila »Neodvisna delavska stranka Jugoslavije«, ki je kolikor toliko prikrita tvrdka za komunistično stranko. Neodvisna delavska stranka je že izdelala #voj program in Statute, Program fe statuti se gibljejo popolnoma v okviru obstoječih zakonov, tako da je upati in pričakovati, da bo »Neodvisna delavska stranka« v okviru zakona in z geslom razredne borbe lahko uspešno stopila v volilno borbo ter da bo postavila brez pridržka od strani vlade svoje kandidatne liste Pričela je že živahno agitacijo. Seja ministrskega sveta. VPRAŠANJE IZENAČENJA URADNIŠKIH DOKLAD. — Beograd, 7. februarja. (Tzv.) Na stanovanju še vedno nekoliko bolehne-ga ministrskega predsednika Nikole Pa-šiča je bila včeraj ožja seja ministrskega sveta, na kateri je bit sprejet predlog ministra financ o Izenačenju uradniških draginjskih dokiad. Ta predlog pride prt današnji popoldanski seji finančnega odbora v razprava Minister notranjih zadev VufKSč je poročal o raznih spopadih med političnimi strankami povodom njih volilnih shodov. Minister zunanjih zadev ni podal nobenega poročila, ker pozno v noč ni dospelo nikako obvesfHo 5z Rima. VENIZELOSOVA BRZOJAVKA. — Beograd, 7. februarja. (Tzv.) »No-vosit« so včerai poročale: »Venizelos je povodom odgoditve lausannske konference naslovil na ministrskega predsednika Pašica pismo, v katerem priporoča, da bi bilo dobro se sporazumeti glede ukrepov v slučaju definitivnoga razkola med Turki in zavezniki. Venize-los je priporočal v pismu sporazum držav male antante. Enako pismo je naslovil tudi vsem ostalim ministrskim predsednikom male antante.« — Beograd, 7. februarja. (Izv.) Zastopnik Mustafa Kemal paše v Beogradu Basri bej je včeraj obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča, s katerim je imel daljšo konferenco. NADE NA PODPIS POGODBE. — Par!*, 6. februarja. (Wo!ff.) Naun'bcg Je včeraj obiskal Poincareja. V pogovoru, pravi »Petit Parisien«, je stavi! predlog, naj se mirovna pogodba podpiše ša pred odhodom turške delegacije v Ansoro. Poinca-re je nato brzojavno spročil angleški vladi, da je fzmet paša pripravljen odgoditi svoj odhod do srede, da naj torej zavezniki pošljejo neposredne delegate v Lan-sanno ali pa naj prosijo Izmet pašo. da pride v svrho poduisanja pogodbe v Pariz. — London, 6. februarja, dzv.) Angleška vlada Je oficijemo obveščena, da so Torki naknadno pripravljena podpisati mirovno pogodbo. Vlada Velike Britanije zastopa stališče, da nadaljna pogajanja niso več dopustna, da je bilo že dosti besedičenja in da je treba preiti k dejanjem, — Lausanna, 6. februarja. (Izv.) Generalni tajnik lausannske konference je dobil navodilo, da brezpogojno ostane v Lausanni še do četrtka. Povoljno komentirajo tudi okolnost, da je Izmet paša še nadalje ostal v Lausanni. Turki so po nekaterih poročilih sprejeli stališče zaveznikov glede kapitulacij in ima to vprašanje končno rešiti posebni mednarodni odbor. Gre v prvi vrsti za nekatera sporna gospodarska vprašanja. Med Londonom in Parizom se vodijo živahni razgovori. Bonar Law in Cur-zon sta v neprestanih stikih s Poincare-jem in Bompardom. — Pariz, 6. februarja. (K. B.) Mavasova agenca poroča iz Londona: V d^bro informiranih krofih, ki ponavadi točno izražajo javno mnenje, se francosko naziranje. češ 0a Je iMHMinrka konferenca samo odgode- Številne aretacije komunistov. — Zr-roka kralje\e hčere Jolanuc. — Vol-tve v ifdijan= sko zbornico spomlad! 1924. — Rim, 6. frbmaria. (tzv.) Te dni so se izvršile po raznih italijanskih mestih 5ievi!» nc aretacije komunistov. Italijanska kom'i«> nistična stranka je izdala na proletarijat v dr"gih držav manifest, v V-.?." ri po-.'.ivMa delavstvo na obrambo proti on!Bn5zac?j.im, ki so slične italijanskemu fašizmu, in navaia, kaj vse je zaefreši! fašizem doslej prot? itali* janslcemu delavstvu, ki je oropano vs<%h državljanskih pravic in ?z-oče*>o samovolii fašizma. Rad! tefja manifesta Je vlada od* redila preganjanje komunističnih voditeljev. Vladni organi so preiskali po raznih krajih sedele komunističnih organizacij in privat« na stanovanja njihovih voditeljev, na Var so sledile aretacije. Pri komunistu Amedeu Bordiga v Rimu so našli angleških šterJin* gov za 240 milijonov lir. — Rim. 6. februarja. (Izv.) Kraljevska princesa JoJanda se je zaročila z art\ljcrijs» skim kapitanom conte Carlo Calvi di Ber* golo, ki je roien leta 1887. se je udeležil vofne, bil odlikovan in ranjena zaročenec velja za izboroega častnik« in prvovrstnega boritelja v jahalnih tekmah- Zaroka se je izvršila na slovesen način. — Rim, 6. februarja. (Izv.) Sedaj je go* tovo, da se nove volitve v zbornico ne bodo razpisale pred spomladjo 1924. Vlada ima od parlamenta polno pooblastilo za dobo enega leta, katero hoče porabiti za uspešno obnovno delo v notranjosti. Ta čas pa noče, da bi se to delo motilo z volilnim gibanjem. Glede voline reforme je polno predlogov, ki prihajajo ▼ pretresanje; priporočajo se tudi stari sistemi, tako povrnitev k pripre« stemu enoimenskemu kolegiju. V volflni re* form! prevlada povsem fašistovska volja. GOSPODAR**! mi Iffl mmm m rane. POGAJANJA MED STINNESOM iN FRANCOSKIMI INDUSTRIJALCI? — Pariz, 6. februarja. (Izv.) »New York Herald« poroča, da se navzočnost kancelarja Cuna v Ruhru na francoski strani ni niti opazila. Sicer niso znani nameni njegovega poseta, toda gotovo je, da je hotel nemškim oblastim v Ruhru podati zagotovilo vladne podpore. Mogoče je poset v zve?.i s poro* čilom izV/iesbadna o pogajaniih med za-top» nilci Srinncsove skupine in francoskih indu? strijalcev. Baje so se dosegli že prvi ugodn: rezultati. V prizadetih krogih vlada v tej stvari popo!n molk. Oficijodnih pojasni! je pričakovati tekom prihodnjih dn*. VODJE AMERIŠKIH DELAVCEV SPORAZUMNI S FRANCIJO. — VVasblngton, 6. januarja. (Havas.) Nemška propaganda je razširila v Združenih državah bajko, kako so Francozi z bičem izsmali nemške ženske, nsfažbene na poštnih, brzojavnih in telefonskih uradni v Diisseldorfu. Nemški kancelar sam si ie df>-mišljeval. da lahko informira liste o teh otroških Izmišljotinah. Apel nemških delavcev na ameriški kongres, naj protesti r-. proti okupaciji Porurja, je b\\ sprejet dokai hladno. Vodja delavskih udruženi Gom-perz je ob tej *priliki ponovno izrazil svojo simpatijo nanram Franciji, ki je po njegovi Izjavi pretrpela neizmerno Škodo in ta mora biti nadomeščena. Predsednik parlamentarnega odbora Porter je izjavil, da ni treba odgovoriti na apel. kajti vsi č!r*ri kongresa smatraio. da fe bila Francija nnravt-čena zasesti Pornrje. CUNO V RUHRU. — Efclffll. 6. februarja. (TirvO taisto ne* onaženo od Francozov se ?c mudil tancrlar Cuno v Pi'hru in imel v Essenn. Boch-Tmu in n^^^m^rd'T razgovore z n*»mšHmi indu= strijalci m dVIavcf, zagotavljajoč, da je nem* ška vTada pi ima vijena za pogaiania z repa* racijsko komisijo, ako sc francosko*belgii* ske čete ama'-neio in se prekliče napoved petletne zasedbe Ruhra. — Berlin. 6. februarja. Državni kancelar dr. Cuno je imel pred hotelrm v Ober-feldn na množico nagovor, v katerem te. kakor poroča »Tacreb'atf*. dejal, da se ie cb prilici potovanja po ruhrskem okraju prepričal, da sta Porenje in Westfal;ja složni in da bosta preprečili francesko-be gij-ski naval. PREKINJEN ŽELEZNIŠKI PROMET« — AacheiL 6. iebrnarja. (Wolff.> Ze-Icmiški promet na vseh kolodvorih. Jz-vzemši aachenskesa, cd uanaiinjesa jiara počiva, ker okupacije oblasti niso izpolnile pogodbe z železničarji. Tukajšnje belgijsko vojno sodišče je obrodilo pet višjih uradnikov aachenskega carinskega okraja Vsakega na 8 dni zapora, , Ptifitione vesti. ss Suklje ca. dr. Susteršič. V današnjem »Slovencu* priobčujc dvomi svetnik Snklfe svoj zaključni članek proti dr. žusteršiču. V svojem članku izreka uničujočo kritiko o dr. Šusteršičevem političnem in gospedarsekm programu ter zaključuje svoja izvajanja: »Ne rad sem se lotil dr. Ivana Šuster.JiC\i in njegova akcije. Zame je mož po tragičnem polomu svoje nekdanje moči zgolj še zgodovinsko patološka prikazen, mimo katero bi sicer mirno šel s pomilovalnim preziranjem.« — šusteršičevn glasilo »Ljudski Dnevnik« odgovarja na baklje tova izvajanja lapidarno takole: »Ker nam ?e znano, da g. Suklje brezplačno ne naredi nič ali vsaj zelo nerau, nismo v dvomu, da je sprejel za svoj pamflet od »Slovencevegac krušne-ra očeta honorar, ki mu ga glede na Ivdno stanje pen-ziionistov in mali obsc<: »graščine Kamen« radi privoščimo. I ta bi se pa z njegovim nadvse viteškim pamfletom spuščali v polemiko, ne more od nas nihče zahtevat«. Pamflet kaže !e duševno revščino »Slovenčevega« uredi vrva ki si mora naročati te vrste prispevkov od star cjra nalista hi črno-rumenega botra ta, o katerem velja b ot od vsakega drugega izrek Gustav Preytagove-ga. žurnalista: »Ich hab' gesehrieben rechts. ich liab* gesehrieben links ...« Malo je žime v Sloveniji, na kateri g. dvorni svetnik Šuklje sc ; iaval.* —-Kakor je razvidno iz teh ci a tov, ne rabita b;^'ša deželna glavarja kranjska, ko križata drug prot; druge;* lvojc peresne meče« baš najmelikcjš '-.avle. ■— Vloiitcv lomalaatskia USt v Sloveniji. Pri deželnem sodišču v Ljubljani sta bili včeraj dopoldne vloženi prvi dve kandidatski listi za ljubljansko - novomeško volilno okrožje. Tajništvo SLS je takoj po prejšnji dan končanem, zelo pičlo posečenem zaupniškern shodu sestavilo zadevno vlogo in b tdno čakalo ob jutranjem mrazu, da se odpro vrata justične palače. SKS je skušala načrte SLS. da bodi nje skrinjica prva, preprečiti in je prišla v tekmi za prvo skrinjico 20 korakov prepozno. SLS se je torej posrečilo, da je v tem volilnem okrožju nje škrinica — prva. druga pa ie — skrinjica SKS. Ostale stranke še niso vložile kandidatskih list. Nosiiec kandidatske liste SKS za ta okraj je minister n. r. Ivan PuceU, — V mariborskem volilnem okraju se manever klerikalcev s prvo skrinjico ni posrečil, so na drugem mestu. s= Volilni shod SKS. iz Poljanske doline nam pišejo: Nedavno tega je ime! minister na razpoloženju Ivan Pu-cel j v Gorenji vasi za Poljansko dolino volilni shod, ki je bil prav dobro obiskan. Poleg pristašev SKS so se udeležili shoda tudi druge stranke, med njimi celo precej klerikalcev, kar je vsekakor hvalevredno. Na shodu je bil navzoč rudi kandidat pri predstoječih volitvah Ažman. Predsedoval Je pristaš SKS Grošelj iz Dobja. Minister Pucelj je v daljšem govoru očrta! sedanji politični položaj, ki radi notranjih nepri-Hk in korupcije posebno na jugu na^e države ni preveč razveseljiv. Te gnile razmere je treba odstraniti ,da bo naša država, ki hna vse poboje za procvita-nje, v resnici tudi napredovala. Izjavil je, da jc proti avtonomij!, kajti Slovenija bi ne mogla s svojo davčno močjo in v*em: dohodki vzdrževati nhi eno leto ljudskih šol na sedanji višini, da ne govorimo o drugih stroških. Po končanem govoru je nek zagrizen orel vprašal ministra, zakaj ni HI votni minister Zečević radi lanske rekrutske vežnje izročen sodišču. Z odsTOVorom je bil fant menda zadovoljen, ker se nI več ojdasfl. Sicer na je splošno znano, kakšni junaki so Orli in kako bi branili v ?hič2j?! nofrebe našo drŽavo. Nato sc je ogia.ii! k besedi fratarski župan Uršič, nek-Janji največji zagovornik stare Avstrijo in zvest pristal klerikalnega rež'ma. Pa mo? se je tr> p»-.t pošteno opeke!. Kar je iskal, fe r^oVA k^i-ti njegovi nasprotniki m m;n!sfcr Pu-celj so ga obdelali kot majhnega šolar-Čka. Prisiljen je bil. končno priznnt?. ćm mu je vseeno, če kdo ka? mcli ali ne in da gre na shodu le za gospodar, vprašanja, ne pa za verska. Kar piše o tem shodu farovško glasilo »Slovenecc, jc navadna laž. Cisto preprosti )judje, od katerih je moral sam župan Uršič slišati dokaj nečednih in celo poštenja fi-čočih se izrazov, so pozneje govorili: Kar j eiskal, to je končno dobil. = Lausannska konferenca. »Tetnp;?* piše v uvodnem članku: Zdi se, da se bo lausannska konferenca završala z neuspehom. Ako glavni delegati zapuste Lausanno. ne da bi podpisali mirovno pogodbo, upamo, da bodo imeii tofiko poguma, da povedo javnosti resnico in se ne bodo izgovarjali s kakim lažnjivim razlogom. AngLSka — to konstatiramo z žalostjo — noče skleniti miru. Nekateri pripisujejo to dejstvo stališču lorda Curzona. Znzrn ie, da so zadeve angleškega dc»c\T-'.r. povzročile Uo::\har.Iem mnogo skrbi. Nočemo polemizirati z lordom Curzonom, kajti noben Francoz ni tako naiven, da bi vere!, da orljcnr-ska politika Angleške zavisi samo od enega državnika. V oktobru lanskega stev 23 »S I. O V r N S K I N A K < M >« ene 7. februarja iy^3. Stran 3 -~* leta, ko so se vršila pogajanja za mu-dansko premirje, je angleška diplomacija zahtevala, da se vojna nadaljuje. Zanimivo je, da je samo vojno ministrstvo zahtevalo mir in da je general Harington odobril podpisanje premirja. Danes pa izgleda, da angleška diplomacija noče skleniti s Turčijo miru, kajti ona ima oporo pri vo.aški in mornariški oblasti, ki misli, da položaj angleške armade v Dardanelah ne vzbuja nobene bo;azni. Zdi se, da Turčija želi mir. Ce izbruhne vojna. Turki lahko izgube vzhodno Trakiio in bodo prisiljeni vrniti se v Malo Azijo. Toda če je Turkom res kaj ležeče na tem, da se sklene mir, zakaj niso hoteli popustiti v nekaterih manj važnih vprašanjih, ki bi jim osigurala mir?« = Turška zverstva v Mali AzijL V navzočnosti kralja, ministrskega predsednika in diplomatičnega kora je podal predsednik pregledne komisije prof. Andriados v Atenah poročilo o turških zverstvih v Mali Aziji. Referat prof. Andriadosa je nudil žalostno sliko nečloveškega postopanja Turkov s kristjani. Od 450 svečenikov v smirnskem okraju se le rešilo samo 112. Ubit je bil v Smirni tudi grški mitropolit. Kemalisti niso prizanesli niti cerkvam, samostanom in pokopališčem katolikov in protestantov. V bogatih predmestjih Smir-ne je bilo ubitih mnogo Grkov. Holand-cev, Angležev in Francozov. Vse hiše inozemcev so bile oropane. Prof. Andriados je dokazal, da so Smirno zažgali Turki, kar potrjujejo sami inozem-ci. Ženske in otroke, ki so ostali pri življenju, so razdelili po posebnih delavskih bataljonih. Teh nesrečnežev je bilo okrog 150 tisoč in polovica od njih je že podlegla mukam in pomanikantu hrane. Največ so trpeli Čerkesl. V okraju med Smirno in Brusso je bilo okrog 163 tisoč Čerkesov. Od teh je ostal pri življenju komaj deseti del, vsi drugi so pobiti. JuHIpka krajina. — Slovenščina na sodnfjah v Gorici. Pred kazensko sodnijo v Gorici se je vršila te dni razprava proti štirim slovenskim obtožencem, katerim je bil branitelj dr. Tonkli. Ko je hotel dr. Ton-kli staviti nekaj predlogov v slovenskem jeziku, mu je predsednik razprave sodni svetnik Leonardo Vinci to zabrani! in ga pozval, da naj govori italijansko. Državni pravdnik dr. Battiggi se je pridružil predsednikovemu pozivu in zahteval, da se rabi pri razpravi samo italijanščina. Dr. Tonkli je nato podal formalni predlog, da naj se goriška okrožna sodnija izreče g'cde pripustitve slovenščine v predlogih in brambnih govorih slovenskih odvetnikov. Sodni dvor je po daljšem posvetovanju razglasil, da se ne pripuščajo ustni in pismeni predlogi, brambni govori in izvajanja v nobenem drugem jeziku nego samo v italijanskem. Vsak drugi jezik se proglaša za tujega in se ga je mogoče poslužiti samo potom tolmačev, to pa edinole za preslišavanje obdolžencev in prič ali za prevedbo spi" sov v tujem jeziku. Sodni dvor naglasa nadalje ,da znajo vsi slovenski odvetniki v Gorici dobro italijansko. Raba drugih jezikov pod prejšnjim režimom ni imela nikdar zakonite potrditve. Tako je pregnana slovenščina kot razpravni jezik z goriških sodnij. — V R-cmanjih so fašistovski divjaki udrli v prostore Bralnega in pevskega društva »Slavec«, kjer so vse knjige raztrgali in zažgali. Zal, da pohajajo skupno s takimi divjaki tudi žc nekateri domačini. Nato so preiskali ljudsko šolo in stanovanje nad učitelja, kjer so tudi uničili in poSkodovali nekaj stvari. — 115 jugoslovensklh šol v Istri so doslej Italijani ali poitalijančili ali povsem zaprli in sicer: 35 v puljskem, 2(5 v pazinskem, 20 v poreškem, 17 v ko-perskem in 17 v lošinjskcm okraju. — V Divšicah je italijanska šolska oblast čisto nepričakovano odredila italijanščino za poučni jezik In tako mora učitelj od 1. januarja dalje učiti hrvatske otroke v Italijanskem jeziku, katerega ne razumejo. — V Veprlncn v Istri imajo v občinskem svetu večino Hrvatje. Te dni je italijanska manjšina zahtevala, da naj se občina zadolži za tramvaj v prid voloski In lovranski občini za 250.000 Ur. Ko je večina to odklonila, je vs*al »Italijane Pancera in zakričal proti Hrvatom: »Vi ste sovražniki italijanskega naroda, Vi ste sovražniki Italije-« Nato pa je snel s stene sliko itpAunnske-ga kralja in jo odnesel, češ da ne priliče v tak občinski prostor, kjer sede »sovražniki Italije«. :-: Veliki pustni korzo :-; »SLAVCEVA MASKERADA« Pustna nedelja 11. febr. t. L V VSEH PROSTORIH HOTELA »UNION« V LJUBLJANI. Gospodarstvo. —i Ztfrcbiki trg. Zagreb, 6. januarja Cene v kronah za 100 kg, postavno bačka. j orinomo vojvodinska postaja, notirajo: pše* 2 niča (76 do 77 kg) 445 do 455, nova rumena ! koruza 225 do 250, rumena za marcr-april j 275 do 2*5, rumena umetno sušena 295 do I 305, rž (71 do 74 kg) 33730 do 350, ječmen za jMTOftrne 337.50 do 362.50. za krmo 310 do 340, ove« 267.50 do 302.50, pisani fižol 400 do 412.50, beli 375 do 400, pšenična mo* k a »0r 712.50 do 73730, »2« 667.50 do 712.50, »4c 662.50 do 6! 7.50, za krmo 230 do 260, drobai otrobi 1S0 do 200, debeli 212.50 do 220. Tendenca: mirne j a. Pomanjkanje go* tovir.c nepovoljno vpliva na kupčijo. —j* Zaercblki manufakturni trp,. (Te* Gensko poročilo.) Zagreb. 6. februarja. Dra* finia bombaža občutno vpliva na prod'kci* jo blaga za to tržišče. Pridelek bombaža je bil zn«*no maniši. nego se ie pričakovalo. Na Češkoslovaškem se je radi tega dvignila temeljna cena sirovemu bomba.tu ▼ kosih od 21 do 22 pred nekako tremi tedni na 31 do 33 Kč za kileg-am, baza št. »20«. Vsl^d tega so se dvignile cene češkemu bombažnemu blagn pri sifonu od 5 do 8 Kč. pri baristu od 8 do 12 Kč, pri cefirju od 5 dc J.50 Kč. (Razlika po kvaliteti temeljne tvorniške cene.) Navzlic temu nam je če* škoslovaški blagovni trg najbolj pristopen, ker je rad? dvi-^a lire in tvorniških cen v Italiji, italijansko blago predrago, poleg svo* je kvalitete, a «!abe prometne razmere pre* preču jejo povečanje uvoza poliske manu* fakture. Na tržišču volne je situacija ne* jasna in se posluje samo z največjo oprez* nostjo. Kot največji kupec je Antfliia pre* plačala cene razmeroma za 5 do 10 % draž* je. kot so bile zaključene cene v decembru. Na zagrebškem manufakt"mem trgu. kicr domača proizvodnja v splošnem ne pride do izražanja, cene niso popustile, navzlic dviga d'narja, ker te iz ž- zgora i itrvmova* nih razlogov ravlarlala s^ločna d-aecr**^vijo. PfsStrf«; se za platno in š;fon IS do 25. za cefir 17 do 35. za oksfoT-rf is rln 25, za fclot 35 do oo. Mačevino 50 do 100, muslin 12.50 do IS dlnar'ev. V Čremošn.ficah pri Senrču se vrši sef?m 7a živmo m blag-o dne 24. februarja, 24. junija in ?9. septembra vsako leto. Sejma dne 1?. marca in 9. septembra se ne vršita več. —Z ObfrtdBo ravr»ateH-tvo Jr»*»ie nfco v Ljiblian? bode prrdaln najv-jemu nenudniku komrlefno acetilensko naomvo brez dovodnih cevi. Naprava obstoji i~: 1 varnostnega kotla. 1 zanorne p'pe. 1 č:stil-nika 300X500 mm. 1 plmskee-a rez^varla s 8 m1 čiste v^hine (k^mo!.), 2 čist'ln'ka za puratvlen 400X700 mm, 1 manometerska tabla s 3 manometri. 2 gaz^metra. eden za 100 in drugI za 23 luči. Interesentie dobe natančnejše tozadevne Informncijc prt oddelku TTT/4 gornjega ravnateljstva (Dovozna cesta) ksmor se marajo tudi v^oslati ofertc najkasneje do 14. februarja 1923. — g Donava črne železne pločevine. Prf ravnateljstvu državnih železnic v ?n-botlci se bo vršPa dne !& februara 1923 ofertalna li:itaci'a glede dobnve 10.oqo kg črne železne pločevine. Predmetni r^lns je v p'sarnf trgovske in obrmiške zbornice v Lublrni interesentom na vpogled. —Z Dobava prsin-ga m"!a. Pri Ode-lenju za mornarico v Zemunu se bo vrŠMa dne 21. februffr'a t. 1. rb 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave lO.OOn kg pralnega mila. Predmetni oglns je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljub-icni - -* • « "»m vp<-''-'1. —Z Dobava moke. Pri intendanturi IV. armi ske oblns*i v Zigrebu (Jezuitski trg 4, soba št. 89) se bo vrsTa dne 20. fcbrucra t. 1. ob 11. uri dopolndne ofertalna 1ic?tr».ci*a jrlede doblve 2.450.OO0 kg pš»n'"ne moke tipa 8. Predmetni oglas :e v pisarni trgovske fn obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. — Z Dobava jermenov in usnja. Pri ravnatelstvu državnih železnic v Snboti-ci se vrši dne 17. februara t. 1. ponovna ofercalna HcTtaci"a glede dobave 1000 kg jermenov. 100 kg jermenov za opanke in 200 kg podplatov. PrednWni ocrtaš ie v p!*trnf trjovske i* obrtniške zbornice v Ljubrsmf na vpogled. —iz UstanavPa se v Cel;u delniška dru-žl>a z imeirm »Ccl'ska posojilnica d. d.« s sedežem v Celju. Družba se ustanovi zato, da prevzame posle In imovino PosoU1n!ce v Celju. r. z. z n. z., ki preide v likvidacijo. Osnovna delniška glavnica znaša 1 milijon dinarjev. — g »Jugoslavenski Prvredni'k« Pokret privrednika za koncen^racl'om svoifh redova u cireToT dr^nv' drbiva svoju jav- nu zastavu. Pa 1. feb tora pokreta »Jugoslavenski Prlvrednrk«, kao neovisni orsran akc'rnog odbora za »Opči privredničKi savez u Jncoslnviilt, kop fmadc za s^da svoe s"edTš*e u Osl'e-ku. Mno^I !nteb""entnl pr'vr^d^ici Iz sv'h strana države bVf će ST^r^dni"! »J^erosTa-venskojri Privrednika«. Prvi broi donTeti če manifest na pr?vrcdn:ka c'iele države, da sva'-f u svo'o: strr»nci uzradi oko tocra, da bude š*o više pr;vredn*«ka kand'd'rnno n parlameml Inlcratorl toga prlvređnič-kora pokreta stavTše se na strogo izvan-stra^fačko st~nov?šte, pa će u tomu praven bitf T-red'Ivan I n'Ihov organ »Jujrosl. Privredni*. za ko*i vl~da medu pr'-vredn'eima čitave države na'večl Interes. List Će W*»«ffl nedelino, a sta'nt? Će na 3 nrese^a Pin IP.—, m 6 meseci Din 36.—, gedišne Din 72—. Rednkci'a 1'rta nalazi so u Osficku, Kapucinska ulica br. 6, — t Ce^e ffemSkcRa železa zopet po-r'fjtae. Iz Perl'nm poroča'o: Zveza nem-iVfh -eklirskih industrijalcev je znova sklenMa poviSstl temellno ceno ra Tho-masovo železo r p«Hc*h ln s^er pri 1000 kz za 2^4.000 mark, t. j. 49.31% dosedane cene. rTnako so se povISale cene tudi za drugovrstno že^zo. — z ItalHansko - rn?kH firfn«tr!*ska rfrvfba. Te d»i se le postavil v Rimu te-mei' ia ftali t«sko - rusko fndustrrsko družbo. Ira'rmski trust, katerega kapital znala 1 m?1:ardo ftalfanskih lir. obsega ] •koli 40 industrijskih podjetij z 200 tovar- [ nami. Ustanovi se poleg tega družba za izvoz ruskega premoga ia pripravlja se dorovor med »Tržaškim Llovdoiru ii rusko mornarico za re^nn službo med italijanskimi in črnemorskimi pristanišči. — g Važno za trgovce s semensko dete! o. Trgovska in obrtniška zbornica v L'ublani je pre-eJa od n-instra za kmetijstva !a vode pe^ št. 2112 III. z ane 30. januarja t. L reiciie, ki se gla«!: Na vlogo Trrsrsfce zbonrfce v Ljub'ani z dne 18. t m., da se iz rncma dovolj pjkavanje semen za plombira*1« tudi v vrc*ik s šivom — odobravam zbog poman karua vreč brez šiva in M predlog peljnprfvrede c^!*dne in kctralne stanice v Topčidcru št. 23, z dne 21. frnraara t. L: 1. da se izjemoma k določilom pravilnika in norme z dne 12. decambra 1922, o plombiranju semen, sme pakovati seme za plombiranje tudi v vreče s Š'vom. 2. Šiv mora biti obr-0 en proti notranji strani vreee In plomba alj vrvica Iste, mora iti skoz šiv. da se onemcsoči'o zlrrabe. 3. Prcdsto'eče odobren^ ped 1., 2., vela samo za tc ekspedicijo, prihodme ekspedicre se bedo morale vršiti soglasno pravilniku o kontroli semen. — g Nova družba za trgovino z ribam?. Na Hvaru se je ustanovila ko-manditna družba »Ilvaropraga«, kateri ie namen ribolov in industrijsko izrab-Tanje ribe. Družbi stojita na čelu Ante Novak, posestnik in trgovec na Hvaru, ter Vaclav Kutina, industrijalec v Prasi. Šolstva. — Iz mestnega šolskega s\>cta. O zadnji redni seji mesenega šolskega sveta z dne 27. januarja 1923 smo prejeli nastopno ob* vestilo: Predsednik je proglasil s1 lep'nost in otvoril sejo. Zapisnikar je oglasil bistvene stvari iz predsedstva, povedal, kako da so bile rešene in predlagal, da se vzemo na znanie. kar je bilo sprejeto. Brez ugovora je bil odobren zaoisnik zadnje seje z dne 13. decembra 1922. Poročili o osebnih iz* premembah in pa o daljših dopustih izza zadnje unravne d.^be je šolski svet vzel na znanje. Razpravljalo in sklepalo se je o dveh disciplinarnih zadevah. Poročila okraj* nega šolskega nadzornika o nadzorovanju I. mestne dekliške osnovne šole, II. mestne deške osnovne šole in mestne pomožne šole v šolskem letu 1922'23 in ž njimi združeni nasveti so se sprejela in se predlože vi^jc* mu šolskemu svetu. Poročijo okrainega šol* skega nadzornika o delu na osredniem šol* skem vrtu in ž njim združenem ig-isču se je odobrilo in se predloži višjemu šolskemu svetu v odobrenje. Ko se je rešilo še četvero iu.tcrmh zadev deloma pedagoške, deloma r"^spodarske vsebine, je predsednik zaklju* čil sejo. — Društvo t7?!felfsf\'a meščanskih šot ie imelo dne 3. februarja v Celiu svoj redni letni občni zbor. Predsednik drvštva. go?^. ravnatelj Dragotin Humek je podal poročilo o delovanju društva, iz katerega je posneti, la se drršrvo lepo razvija in da je doseglo že preccfšnje uspehe za boljši razvoj me« ščanskega šolstva. ITdružcn»e vsega meščan* skošolskega učitelistva v »Savezu gradj. uči* telistva kraljevine SHS« si je stavilo nalogo, priboriti mcšeansH šoli vse pogoje, da ji bo mogoče doseči cilj, ki se zahteva od te ka* tegorije šol. — D'-favna trgovska šota v Cetjtt. Učni uspeh v prvi polovici šolskega leta je bil sledeč: I. red z odliko jr. prejelo vs^h Gojencev skupaj 10, I. red 105. IT. red f\*, III. red 6. Vseh gojencev v obeh letnikih je bilo 184 in niih skupni učni uspeh v od* stotkih zna*a 36.9 %. — Slabi učni u ~ peh i v prvem semestru na drž. realni rlmnaziii v Celin. Pišejo nam: Nižji razredi izkazujejo povprečno nad 50 % nezadostnih uspehov. Padlo jih fe največ v ITT. in IV. razredu. Višli razredi imajo zaznamovaM b^li^i uspeh kler Ima samo cn razred nad 30 % ncad^stn'h redov, dočim so drugI vsi boljši. Slabi učni uspehi so posledica današnjih slabih socijalnih razmer .slaba stanovanja, pomaniknnfe nadzorstva, pomanikaije učil, nad tretjino učencev se vozi domov itd. — Cttjskm mestno giedtliič?. V četrtek dne 8. februarja se uprirori ob 20. uri »Je* demr.iistletni«. drama v štirih dejanjih. Spi* sal Maks Drcvcr, posIovce.il Rado Želcznik. Igro režira g. Pfeifcr. — Sttietnica f&istva Josipa Erne?ta Renana. Dne 27. t. m. počeče 103 lc:, cd-kar se je rodil Rcran, ki je znan kulturnemu svetu zlasti radi svojega spisa o Jezusovem življenju. Posvetil se je bil duhovskemu stanu, katerega pa je 1. 1845 opu?til in se pričel baviti s študijem semitskih jezikov. Leta 1S60. jc po nalogu francoske vlače odpotoval v Sinjo, na kar je priebčil znanstveni spis, zadevajoč to deželo. Leta 18^2. je bil imenovan profesorjem hebrejskega« kaldejskesa in sirskera jezika na Col-Icge de Trance. Z nckatrnmi svojimi znanstvemmi spisi je vzbudil spV^no pozornost pa tudi velik odpor, zlasti pa s svejim deicm »Vic de Jesuse«, ki je izšlo I. 1863. Prevedeno je bilo skoro v vse evropske jezike in jc izzvalo celo armado pretispisov. Ta boj proti Re-nanu je imel za posledico, da je moral zapustiti svojo profesuro, na kar jc odpotoval v Hsipt. Leta 1871. šele je smel zopet pričeti predavati na Colicse dc France in sedem let pozneje je postal član akademije. Spisal je še celo vrsto raznih znanstvenih knjijr. Za proslavo stoletn:ce se delajo v franeorkih znan- [ j zraste svobodna domovina — Ju^oslavTa. J Vsaka beseda, vsak stavek, je tu na mestu. J Zdi se ti, kakor da gledaš stavbo, ki rasto I pred teboj In se polic-rva oblikuje do svoe j velike popolnosti Knjlra Ima na kencu še j dodalek: V njem navala plsate!. ni 10 straneh vse tlavne točke vcianske ustave. Ravnate!; Lrinar je imel s sva o »Zgodovino« zelo sretao rokr*. Pt*;.l je v njej &tčičfi!»ski šol! toliko clateca r n a in v tako lepo izbran1 besed;, da ratlužl veliki aecov trud splošne pokrala. Ustregel p* ni s tem svojim na'noveli :ra tfelom samo potreban meičaaske š^le teriveC tudi enim I udsko-iolskejra nčiterstva, k] bode s kori-.;-) zajemalo gradivo za zgodovinske ure iz n c*n»t rroJ^vir.e, do Ver ne iz-iJe tudi ?a l:učsAa šr.Ja kal primernega, Novi ča»j prinaia o nove zahteve in treba bo p^lajoma tudi tem zxhtevam ugoditi T«d; Ijndsko-Solske čitanka ne bodo zmogla gradiva za realne predmete ljudske ŠMe; tre?">a bo m*s!i:: pre a!i s!e? na uvedbo ro-alnlh kn'i.'.ie. na katerega večina Ijndsko-S I kega nčlteljstva 2e težko čaka. Za enkrat Izpolnuje za zgodovl 's! i pouk veliko vrzel v tem pogledu Brfnarjeva Zgodovina In je le želeti, d« se trd: med 1 udsko-šolskim učite! stvom č'm n^;b:lj razširi In udomači. — Ivan Mafič 3: Na krvavih pol'anah. Trpl;enre In sfrahote r bo:n'^ n-h-dov bivšega slovenskega r'^nirV.r^a polka. — Strani 2~"> fn 25 izvirnih slik. Cena vezani kr'lrf 32 Pin. Založfh i:č'"-'>' * liskama V L'ubPani — V 'zl cr» P'~*r.ji»; skoro vsi bo!i fn vse trrl'en:e b'v5-j-a polka (Lir 27) od prver* d-> zadnfegi d»e rvetovne v 3 ne. \r. G»licl e. z P^berdorfiVe ^Janote, z co- sr\renih kroerih široke priprave. N. ?č-jrur je razglasil v »Revne Mondialec, da pri tiče zemeTjskim ostankom f:rne-sta Renana mesto v Pantheonp poles Voltairia, Rousseau, Bertbelota in Viktorja Hugo. Dela za proslavo vedi ve- \ na ™ reM ,etn .- ?e noroča ra Jugrslaviln or; *e. T fudmill "mrk L'ub-!:a^a. Oruberi?vo m»brež D \A I. Narečni« Nals sfaSiščs (jtede snoyanja novih denarnih za"cdov. Te dni so časopisi javljali, da fe marveč na vsem svehi nobenega litera- ! v'ada dala koncesijo za novo banko v ta .nobenem umetnika, nobenega zso- i Ljubljani, katera naj bi imela firmo dovinarja in fi'ozofa, ki bi ne priznal tega, da je napočil dan reparacije in ki bi z vso iskrenostjo duha in srca se ne pridružil tej akciji«. Ni dvoma, da je Peiiaiiovo ^Jcztisovo živiicnicr c^t?.-lo deTo velike M'terafurne vrednosti in da volja za brilianten artističen izdelek. Pa ftrrTi ostala njegova deTa so večinoma taka, da mu zagotavljajo stalno častno ime v francoski in svetovni literaturi. Penan je umrl leta 180?. Takrat že se je v javnosti oglasila zahteva, da se ima njegovo truplo spraviti »Kreditna banka« in akcijsko glavnico 5 milijonov kron. Nova banka naj bi prevzela posle »Jugoslovanskega kreditnega zavoda« v Ljubljani, ki je zadruga z omejenim jamstvom. Koncesi-onar nove banke je g. Pesek. Ce spričo te vesti pretresljive gospodarske važnosti sprožimo vprašanje o potrebi nove banke v Ljubljani, nam bo vsak gospodarsko poučeni človek odgovoril gladko in točno, da je bank v Ljubljani že baš dovolj za resnične potrebe. Kdor* pa bi bil morda vendar sodbe, da obsto- v Pantheonu. Vlada je imela pomisleke ! icčc banke še ne ustrezajo kreditnim in se je obrnila (takrat je obstojal še j potrebam, bo vsaj pritrdi! naziranju, da konkordat s cerkvijo) do papeža Leona j XIII., ki je odgovoril na fin način: j »Oportet baereses esse«. Renanova družina se ni zavzemala za Pantheon in tako je bil Renan pokopan v grobnici sorodnikov na pokopališču v Mentmar-tru. Proslava obeta biti veličastna in svečan bo prenos zemskih ostankov slavnega Ernesta Renana v Pantheon. — Zgodov-na za mešč?n*Ve so*e. I. del* S'ari in srednfl vek. II. del: Nov! vek. spisal Josip Brinar, ravnatelj meSčnn- rCor pa zc govorimo o snovanju Je irjrin-Ia iz našm šoTskin kmls vsa nemška i ., , ., ....... ... . In druza hfa navlaka. Nai za'ema odslej i nov:h denarnih podjetij, bi opozonh, da naša mladina, ki smo Jo momlf pred raz- j treba naši upravi znatne opreznosti stilom podonavske monarhTe p'tnti po ve- i Pri izdajanju koncesij za nove banke. r 5 n ; 5t m se r::A,r ^ j pram preb;valst\u ter vpošfevaioč dej- I stvo, da je pri denarnih zavodih, zlasti čini z Imen? neslovan. duha, zglede m vzore J zavedajoč se spričo obstoječega ziste- Iz slovanske povestnice, da bo znala ce- ; ma »kenresionirania« odgovornosti na- niM slovansko prcšTost in se ponašati z j odllčmmr čini mož, kf jih Je rodla slovan- j ska mati. Prvo krnico sk!eoa Brinar s ku!- ! . toro v srednjem veku. Pod tem naslovom j tak,h z neznatno srlavnico. treba v da-rarpravla n-i'prel o krlturf Jugoslovan- | nasnjili povojnih časih posebne cuječ-skTh plemen, na k?r sledi snTošen pregled \ nesti. Zeio lahko se dobi prilika, da se kulture sredn"eza veka. V drugo kn igo t i con arte nastavijo v takem obratu po-?. Nov! vek nas uvajajo kmetski upori, re- i vojne osebnosti, ki imajo potrebne kup-formadja in lutrovstvo na Slovenskem, j čijske in moralne kva'ifikacije. Naši 3wf ^Jl7",KlPrTTJ!l!bCT d° Sl0VT. ! bančn' zavodi uživajo navzlic težavnim ske stvari, k»r takorekrč na vsak! i ««stsi___r j_t___x^t_____ ._ 1M strani opiz'tf. Treba *e vzet! kn igo v roke, ter čitati po vrst' poslav'e za poglavjem. So to za ns.*« $sfe po v*Črni nove stvari, ki ve o nlfh a>našnif rod — fnU-bogu — tako malo afi prav nič povedntf. Hekaj posebnega Je v drug! kn Igi »Probu-Jane !« e*voboren"e Jugoslovanovc, po-rJav^e, k! zavzema približno tretjrno vse k»ff«re. PtaateU prične s ČrnTm Juri'em. nadMhi'e rpodovino v«eh Jugoslovanskih ^l^m^a do na'nove še dobe, a se d^tnk^e prt tem tudi zeodoVine vaz'neišlh t"4rh rfrfav. Kot predzadnje roKhv*e je »Kul- 1 tura v aove.ši dobi«. Iz trpljenja in krvi i prilikam vrbje dober sloves in j*h vodijo previdni možje. Na mestu je, da očuvarro rjh sloves s kar največjo brire. *Taši vladi gre pri tem prizadevanju lep del skrbi in odgovornosti ne ut urnim nevne vesti. P Lmbifamt dne 7. februarja 1923, — Položnic« dobe danes v lista oni cenj. naročniki, katerim je potekla naročnina koncem januarja t JL Prosimo, da se jih blagovolijo poslu-tUi pravočasno, — Kje je resnica? Včeraj smo reproducirali »Jutrovo« vest, o sklenjenem paktu med štajerskimi Nemci in radkalno stranko ter dostavili, da proglašajo to »Jutrovo« vest na merodajnem mestu kot zlagano. Današnje »Jutro« priobčuje pod naslovom »Nemške kandidature« baje izvirno vest iz Beograda, v kateri znova zatrjuje: »Naša včeraišnfa vest o nemških pogojih za volTlni kompromis med radikalci in Nemci v Sloveniji In o načelnem pristanku radikalne stranke se nam danes tudi z dru-fe strani v popolnem obsegu potrjuje«. Temu nasproti pa prijavljajo -»Jutranje Novosti«, glasilo radikalne atranke, na Čelu lista v imenu glavne- odbora narodno - radikalne stran-:e v Beogradu izjavo, v kateri se Ugotavlja: »Stranka odločno odklanja vsak sporazum, ki bi se križal z njenim programom aH % nacionalnimi interes?.« Pod naslovom »Demokratski volilni manever« pa izjavlja Isti list: »Naša stranka je narodna in Je radkalna In ve prav dobro, kako daleč sme iti v interesu države v dobrohotnosti nasproti narodnim manjšinam, ki imajo v saintgermenski mirovni pogodbi zap;sana prava... Ali Judi z ozirom na te dolžnosti radikalna stranka ne pojde tako daleč, da fcl zagrešila narodne grehe.« Današnji »Slovenec« pa poroča takisto iz Beograda: »Včeraj in danes so se nadaljevala pogajanja med radTkali in Nemci. Cuje se, da ni prešlo do nobenega pozitivnega uspeha. Glede Slovenije pogajanja še nfso končana. Nemci v Sloveniji so odločno proti temu. da bf volili kandidate radikalne stranke.« — Svoje stališče v tej stvari smo zavzeli že včeraj. Nagla-iali smo, da bi bil tak sporazum, kakršnega je naslikalo mladinsko glasilo, usodepolen za državo in za vsako tudi za gospodujočo stranko v Jugoslaviji, ker bi moral izzvati v vsej jugoslovenski, predvsem pa slovenski javnosti orkan upravičenega narodnega ogorčenja. To svoje pre-►ričanje povdarjamo tudi danes! >ri tem pa se ne moremo ubraniti tomnevanja, da je afera glede omi-noznega pakta s štajerskimi Nemci, na podlagi katerega bi naj Nemci na Štajerskem in Kranjskem zopet dobili v svoje roke celo vrsto svojih svo-Ječasnih postojank, v resnici gladko Izmišljena v svrrio, da bi si iz te afere kovala svoj politični volilni kapital mladinska stranka. V tem prepričaju nas utrjuje predvsem pisava mladinskih glasil »Jutra«, zlasti pa mariborskega »Tabora«. Iz izvajanj cbeh teh listov predvsem pa iz ž o Ičiji vil napadov na pokrajinskega namestnika Hribarja, je jasno videti konjsko kopito, da zasledujejo vpri-3oritelji afere o paktu z Nemci ob koncu koncev edino ta cilj, da strmoglavijo Hribarja kot pokrajinskega namestnika. Če se jim bo ta nakana posrečila, bo pokazala bodočnost — Pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je včeraj v uradnih poslih n brzovlakom odpeljal v Beograd. — Posvetovanje gospodarskih Interesentov se je vršilo včeraj v Trgovski Jh obrtniški zbornici za Slovenijo. Razpravljalo se je o vprašanjih, ki se tičejo meritve plačil raznih mednarodnih plačilnih obvez. Neposredni povod sestanku je dal predlog Zadružne Zveze v Celju. Zastopani so bili odposlanci našega nadružništva, hranilništva, bankirstva, trrovstva in Zveze industrijcev. Po vsestranski razpravi, katere so se temeljem poročila zborničnega tajnika g. it. VVindischerja udeležili gg. odvetnik dr. Jos. ilacin, ravnatelj dr. B a s a j in Janko L e s n i č a r, ravnatelja dr. Fran Pavlin in dr. Fran C e r-n e ter načelnik g. Z e b a 1, so se storili soglasni sklepi, kateri se predlože v posebni predstavki pristojnim mestom v fceograd. — Zveza Slovenije z morjem. Iz Beograda nam poročajo iz zanesljivega vira, da je g. ing. R. Kavčič definitivno imenovan za šefa sekcije za transiranje železniške zveze Slovenije z morjem, t. j. Kočevje in Cer-nomelj preko Sevcrina na Vrbovsko ter št Janž — Sevnica. S transira-njem se začne takoj. — Na tem mestu bodi izražena najglobokejša zahvala g. Ivanu Puclju, min. n. r., ki je s svojim klubom izvojeval uzakonitev gradnje Kočevje — Severin — Vrbovsko in št Janž — Sevnica, g. pok. nam. Ivana Hribarja, ki je od prvega začetka spoznal te železniške zveze za najboljše in je zastavil ves svoj vpliv in vse svoje moči za njih uresničenje, nadalje g. min. dr, N. Zupaničj. ki je kot domačin, Benkra-fljec, pripomogel, da se istočasne trasira tudi proga Černomelj — Severin. — Odbor za zvezo dol. žel. iz Kočevja in Čcmomlja preko Sevcrina na Kupi z reško proz;o. — Stritarjeva zahvala za sprejem v Mariboru. Pesnik Stritar je poslal okrajnemu glavarju dr. LajnSiču pismo, v katerem se prisrčno zahvaljuje vsem mariborskim društvom za veličastni sprejem pri njegovem prihodu v domovino. Pismo končuje: NajsrČneiSe Vas pozdravlja Josip Stritar. — Nečelnik ministrstva presvete Jovanovlć v tečaju za srbohrvaščino. SnoČi je načelnik ministrstva prosvete v Beogradu Jovanović obiskal večerni tečaj za srbohrvaščino na II. mestni deški ljudski šoli. Načelnika ministrstva prosvete je pozdravil v imenu »Bratstvat 2. Kozinc nakar se je g. Jovanović za« hvalil za pozdrav, omenjajoč pri tem, da ga iskreno veseli, ker vidi ljubav, ki jo goje Slovenci proti Srbom. Nadalje je izjavil, da je potrebno, da se učimo srbohrvaščine, ker mi vsi smo en narod, ki smo bili dosedaj umetno razdvojeni in zato je treba, da se potom učenja jezikov spoznamo med seboj. Gospod Jovanović je nato obljubil, da bo interveniral pri prosvetnem ministrstvu, da se pošljejo v Slovenijo brezplačno knjige za učenje cirilice. — Za Aškerčev spomenik. VlIL izkaz prispevkov (od 7. do 31. januarja 1923). 125 Din.: Napredna dijaška organizacija »Sloga* v Celju po g. Božidarj>t Černeju; 40 Din.: g. dr. J. Vasic v Novem mestu: po 30 Din.: g. dr. J. Globevnik, g. dr. Gregorič, g. Josip Ogoreutz, g. notar Karol Pleiweis, g .Karol Rozman, vsi v Novem mestu: po 10 Din.: g. lekarnar Drago Adrijančič, g. dr. J. Gostiša, g. odvetnik dr. Ivanetič, g. Josip Ko-be. g. L. Kopač, g. J. Košir, g. M. Mramor, g. J. Pavčič, g. Jos. Potila, g. vet. nadz. Ot. Skale, g. gozd. komisar ing. Stiligolg. dr. J. Vavpotič, g. Vlad. Vojska, vsi v Novem mestu; po 5 Din.: g. avsk"ltant Ot. Skale v Novem mestu. Prispevke v Novem mestu je nabral in odboru za Aškerčev spomenik poslal gospod Karol Rozman. — Skupaj 450 Din. Celokupna svota vseh dosedanjih prispevkov: 11.530.75 Din. — Vsem darovalcem iskrena zahvala. — Dr. V. Kisovec, blagalnik. — čudimo se, da prihaja tako malo prispevkov z onkraj Sa\*e, dasi fe Aškerc nesporno največji moz, ki se je rodil na slovenskem Štajerskem. Vabimo somišljenike, da se žrtvujejo za dobro stvar in nabirajo prispevke za spomenik v krojil svojih prijateljev in znancev. Uredništvo. — Smrtna kosa. V Stolovniku pri Raj-henbnrgu Je po dM'51 bolezni umrl g. Anton Knne', posestnik, član ekra'nesa zastopa in okramera SolsVesra sveta v Sevnici, dolgoletni župan. Poko'nlk Je bfl eden na:odli?ne'5Th mož v sevnfif-em okra hi, ki se te desetlet'a z vn-mo b^rfl za neredu« fn napredno stvar. Ril Je r*pe3no delaven tudi na fr0sW^Š9f%Vcrti polhi. Vž'val > v vseh krorfh v svo*! rb*hif In v svoVfll okra*u na'vec**! uffled Iw sfn?^van'e. Tu-p^rske p^sle v svoTi r***! občani Je eonv-r*l md 30 let. Ho!*« leta le bM Imfl čla* okra:ne*ra zastopa in okra'ne^a šolskesra sveta, k?er se *e vedno zavzema! za gospodarske !n prosvetne interese svn>ga okraja. Bls^ mu spomin, n^e^ovl rodbin! naše sožnVe. — V Lhibl>n! 'e dan*s na pručnlcf nenadoma umrl z. Pe>r Kr*«oh, o^sestn»k fn gosdfaflEaf v GleoMfsIcI urici. Poko'nik ie bil dolra leta restavrater v Perdanovi hiši na Krekovem trgu. N:egova gostilna Je bila na glasu po svoil dobri pijači In okusnih 'edfllh. Pred leti je Krfscl kupil hišo na voralu KnafTeve In Gledališke ulice, k?er ?e otvoril vinsko klet. Imel je namen v svofI hiš* napraviti, čim bi razmere to dnpnSčale, lepo restavracijo, ki bi služila v prvi vrsti posetirkom fledal'Sča. Pokojnik Je b;l Izredno r-erViv i« tonete* mož. Po rofstvu Te bil Kečevar. ki pa se pnlit'ća© ni ude'stvoval. Porreo ■• v petek j ob 16. BI«t mu sporni«. — Včeraj ?e ee [ dolsrl bolezni preminila pa. Zof lm Loteo* soproca postainesa m«'stra v »»k. Pok«4-nfca Je bila dobra fenn f» skrbna ros»»-d:n*a, ki so fe spoštovali vsl. ki so ?• poznali. Porreb bo v četrtek 8. t. m. •» ltf. iz ?«vne bolnice. f5odi II zemUIca lahka. — V Manboru le p« •>i*otra"ni bolezni dne 6. t. m. umrla ra. Mtlena Papeževa. 99-prejra IJublanskera profesorja 4r. Ant»n« P?ne?a. Poko'nlca *e bila rz znane narodne | rodbine Premrou. Pokople'« jo hitri v Če- | trtek na Majrdftiens^em pokpp-»h*5čn v Ma- i riboru. rVd! i? ohran*en b*a* svtmln. — Pm**n»a In državni mmešfeffPl. Prrateli nasejra listi nam p*se: ČIta! sem ▼ Vasem •en'enem Ilstn dose4«J že veS raznih epazk, aasvetav I« prftpžp. ki Vam 4«-hala:o s strani državnih namelčencev zle-de neprestano naraSCajoče drajrfn'e, stanovanjske bede ter časa neprimerni«, rnno-iro, mnn*o prenizkih dohodkov, — «so*ani se ulhidno kot državni uradnik - vpoko'e-nee X. čin. razreda rudi Izraziti svoje mne-n*e. Vertetno |e, da si aktivni državni uradnik s svo'o družino pri mesečni plači po 1500 D ne more kai boliieza privoščiti irakor krompir, močnik alf polento, Isto-tako pa je tudi gotovo, da le državni vpo-kojenec z mesečnimi dohodki po 600 Din. 1 ie mnogo na tUblem. Ker nisem bil taks i srečen, da bi bil «©segel polne normalna pokojnine, oziroma vii o stopn.o. pro emam sedaj mesečno pokojnino po D 39.95, eseb-no draginjsko doklado dnevno po 14 D ter rodbinsko doklado za svo.e ženo po S D. torej 19 D, tako da pre.emam za en dan D 23.33, za 30 dni pa D 609.90 ali kron 2436.54. — Postranskih dohodkov nimam, sicer sem se mnogo trudil, da bi deba kako, vsaj racasno primerno službo, toda vse prizadevanje je bilo brezuspešno, čel, da imam že več križev razen hrbtneza. namreč obeta se mi ie sedmi. Stanovanje mo e ebsera edino sobice, temno z enim oknom na dvorišče ter kuhinje, dohod z dvorišča v prvo nadstropje po prostih strmih stopnicah, vodovod in kloset nakazan mi je v porabo preko dvorišča v drugi hiši z drugimi strankami tam skupno. — Stanarine plačujem dosedaj letno po 900 K, Četrtletno po 225 K, razen teza pa le posebej dimnikarja za ometane štedilnika mesečno 10 K istotako posebej najemodajalcu za ometanje hišnih dimnikov in druga popravila, I kolikor odpade na me. Na emeda alec je posestnik te rrŠe, ki vsebuje 13 raznih stanovanj, med katerimi je maje naiman še, o« pa poseduje še voč hll ter krasna vilo, V kateri sam osebno stanuje, je znano gmotno dobro sHuiran, samski, brez svojcev. Sedaj pa čujem opomine, da naj pro-stovolno vzamem na znanje, da se ml v prihodn e zviša stanarina. Kaj mi je storiti, ali naj se vdam na povišajo stanarine? Ne! ne zmorem več nobenga povišanja. Ako Ima kdo kaj socialnega Čustva, ne bo od mene zahteval povišane najemnine! — Bal gardnlh oficirjev. Kakor poročajo iz Beograda, se je sobotnega plesa gardnlh oficirjev udeležil tudi kralj, ki se je dalje časa intimno razgovarjal i častniki. — Zapnšč"ne v Ameriki. Generalni iz- soljeniški komisarrat objavlja: Intervencije v zadevah zapuščin, posmrtnin in odškodnin v zunan eevropskih državah v korist našim Izseljencem oziroma n»ibovim družinam spadaio v smislu točke 8 § 3. pravilnika o izvrševanu zakona o Izselevanju (Službene Novine št. 194a iz leta 1922) v delokrog generalnega Izsel'eniškejra komi-sarijata kral evine SHS. Za interesirane stranke je na bolje, ako se za izterjanje zapuščin in odškodnin v prekmorskih državah ne obračajo na razne pooblaščene ali nepooblaščene osebe, ki nimajo potrebnih zvez z inozemstvom, aH pa zahteva« ogromne nagrade za svoi trud. Stranke naj se potom podrejenih oblastev prve stopnje obrnčajo v teh zadevah na generrln? izseljenski komisarrat v Zagrebu, Kamenita nlica št. 151, ki prevzema zaščito njihovih zasebno-pravnih Interesov v smislu § 3. točke 3. pravilnika o izvrševanju zakona o Izseljevanu, in sicer brezplačno. — Sobe še oddaja jot Znaki, da se sta* novanjska kriza blaži, so vsekakor v tem, ker čitamo zopet med oglasi v časopisih, da se oddajajo opravljene sobe. Cene pa se iz razumljive previdnosti seveda ne povedo, ker Še vedno vlada verržništvo. Koliko je •trank. ki jim morajo podnajemniki z eno sobo plačevati nele celo najemnino, temveč Elačajo navadno t dveh mesecih toliko, ka* or stranka aa vse leto. So reveži, posebno vdove in samice, ki jim ta zaslužek pHvo* Ičimo. nikaVer pa ne dobro situiranim ve* rižnikom. Tudi ▼ tem pogledu bo stano* vanjsko razsodišče moralo voditi nepristran* sko, strogo evidenco. — ZdravniSJza mesta. V področju zdrav* stvene^a odseka za Slovenijo se razpisu pet sekundarskih mest. Interesentje se ©po* aarjajo na ra-r»!as v »tTradnem listu«. — Prt celjskem poštnem uradu je raz* pisana oddaja vsakodnevne enkratne eno* vprežne paketske dostavljamo vožnje. Fra* vilno opremljene prošnje je vposlati do dne 30. februarja mestnemu magistratu v Celju. — Družb m sv. Cirila in Metoda je pre* jela od p. n. učiteljskega zbora pri Sv. Jurju ob ščavnici za kamo« 100 Din, mesto cvetja na grob blage fe. Marice Kettejeve. — Na* p*est* cvetja na grob sestrične ge. Fani Tomšičeve je dar evala C. M. družbi F. Z. 25 Din. — Vsled izgubljen« stave: »Veliki Štradon« je prejela družba 50 Din. — Vseas darovaleera iskrena hvala! -* Rrrredna loterija v Beofradu. Pre* mljo 70.Cr>0 dinariev je zadala srečka ste* vilka 5S.673. kroljen« pri prodajalcu srečk P. Pavloviću v Beograd-i. Jakšičeva 15. — rv«*we zvonov*- H^be v soboto dne 10. t. m. v Vomilcu prt Celju. — Narilen vlomilec. V Zagrebu Je vlo-■VI dosedaj neznani storilec v stanovanje profesorja Ignaca Mlheliča v Gu^dulieevl ulici. Ker Je bi profesor doma. mu Je neznanec nastavil stmrkres na prsa in mu zreeij, da pa ustreli. Če ne bo pri miru. Nato je saprl profesorja v stranišče in zanesel iz stanovanja, kar se mu je zdelo vrednega, v vredsoetl 3t.§0§ K. Ubofeza profesorja Je šele •» 17. ur! domov priiedft sta oprostil ■eprootoveliniega »pora. —Velik vlom ▼ Zagrebu. Včeraj v to-tnrek se je izvršil v Zi'rcbu med opoldanskimi urami drzen vlom. Do sedaj neznani storilci so vlonVH v It rovi no Juvelirja Ivana Oabrona 1« odneall zlatnine in JuveHv za t aniVJoaa kro«. Oškodovani Je cbljubil 40.000 K nagrade dotIČnemu. ki tatu izsledi. *— Nenadna stnrt v železniškem vozu. Med vožnjo Liubljana — Zagreb je nenadoma umrl želoKni?ki nas*avljenec Josip Veit. Zadela ga ie srčna ka^. — Samomor. V Št. Juriju ob Južni Že* laznici te je minulo nedelje obesila na domu uslužbenka tvrdke F. Msjdič v Celju, Frana olika Godec. Pravijo, da Je varak eemo* mora nesrečna ljubezen. — Ponesrečen eroinTk. Na felemiflkt progi »lic« Seimafr so našli orožnika Lu-dovlka Huberta povoženega, težko poškodovanega. Prepeljali so n t ctitko bolni* to, kjer j« v ponedeljek umrl Kako to j« ponesrečil, ni znano. Pokojnik zapuiča Ženo in Šest nepreskrblenih otrok. — Nesreča alt samomor? V Vojnflcn prt Cel.lu se Je tamkaj službujoči orožnik Dobre v nedeljo zjutraj v orožniškl posta I smrt-nonevarno tbstretil. Ponesrečenca so prepeljali v celsko vojaško bolnico, k er Jo umrl. Će Jo orožnik poskusil Izvršiti samomor ali če so jo agodila nesreča« ni dogna- — Eesnat'fm d d. \n wa'7:ej - freres oe»nsorthins o?»}eie!*. Pariš. Te firme so sklenili te dni ebg^vor kojtrn CS^sna-film d. d. prevscir.a v izključitvi inono-pol eksploatacija velikib Pathe - filmov za krriljestvs frbsv. Krve: e v tn 51oven-eev. Ta dogovor, ki je žc jrtoojl v moč, bo osvožil v sledeči sesoni znatno repertoar domačih kino-giedtJJsč. Ker Pathe - fllrni ne ufiveijo sar^e* svetoven glas, nego se odliku rejo z visoko kvaliteto in bujno razlolikostio. Bosna-film 4. d. bo donašal v bodoče poleg Paihe-jeve produkcije, kakor do sedaj odbrane filme iz produkcij Saschsa. Kertesz, Pola. Mcgri. Crnst Lubitsch. Mia in Tva Mav. Henny Porten, Harry Liedtke, Lotte Neumann, Jakoby. Dasvidson, Ta-rr.ous - Players - Ko.. Mia de Putti Chalin, Cosian, Asta Nielsen itd. — Za prvo prikazovanje gori navedenili filmov si je zasisural Kino Tivoli. — Pri hemeroidih. ofektnsti jefer in br*tečinsh v križu vodi raka grenke vode *Fr-ne=Jcscf<« v mnegih sk:čajih do ozdrav* ljenja, vselej pa do prijetnega olajšanja. — Čevlje kupujte od domač li toraren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Po-ko«, ker so isti priznano na boljSi in na -ceneši. Glavna zalopa na debelo in drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta It. 1. DGFfŠL mm it 5t'čno nam pšejo: Z pr.:r&m na bolezni, kl tuka- grasira o, je šolski pouk za teden dn! prek'njen. Zbog tesa ni 3. t. m. tukaj zborovalo učiteljsko društvo za Htlski okra\ ker je okra no glavarstvo v Litiji zborovane prepovedalo. — Znana afera o »Amerikancu« iz Domžal, ki "e bil poročil hčerko tuk. kovača g. M., je stopila v novo fazo, karti deželno sedšče v LU:b-I.an* ie vso kovačevo družino po kratkem zaporu izpustilo na svobodo. PreTskava jo tudi dognala, da »Arncrkanec« ni bil po-št?r, ampak — natakar. Pa »Amerikance« nI bil »samec«, arrpak ze poročen v Ameriki. — Kovačeva hčerka ie bila tedaj bridko — varana. V tej z-devi ali aferi bi trebalo vsestranskega javnega po as-n?la ki naj bi služila našim kudem, ki 'ŠČe;o sreče v Ameriki, v resen pouk, da bodo znali, kaj se l^hko vse p-» arrerknnski modi zgod\ — Zima nekako ponehava. Sneg se topt. Solnce lepo, pri:azno In gorko s're. SliSimo že sen^člce pevati pomladanpke pesmice. Tudi smo že našli v zatžih prve pomladanske cvetke — trobent'ce ali pr*»-mula veri. Bog da! vsem drbro. ker smo vsi potrebni — ob sedanjri hudih časih, — Zakaj so po dcže'i poštni uradi? Narcčnik našega lista na Notranjskem nam pise: Imel sem na naši pošti denarno pismo z večjo vsoto. Ker tisti dan ni dostavljal selski listonoša v naši vasi in bi mi zaradi praznika tudi naslednji dan ne bilo pismo vročeno, sem osebno stopil na pošto, ker je bil poslani denar zame velike trgovske važnosti. Ali moja pot je bila zastonj. Po-štarica mi ga na noben način ni hotela izročiti, češ da mi bo žc dostavljen po selškem listoncši. Dasi me poštarica dobro pozna in sem se hotel še legitimirati, je odločno odgovorila, da pisma na pošti ne dobim. Ko sem ji pripomnil, da se bom pritožil pa poštno ravnateljstvo, se je rezko odrezala: »Kakor vam drago, se nič ne bojim 1« Odšel sem ozlovoljen, kar si lahko mislite, saj sem na ta način oškodovan za več tisoč. Ako se je v tem slučaju ravnala naša poštarica po navodilu poštnega ravnateljstva, so taka navodila — mi!o povedano — Jako neumestna ter trgovini in kupčiji škodljiva. Prejšnja leta smo slednji dan lahko prejemali in od-iajall svojo korespondenco, danes, žal, ni več tako. Po zdrnvi človeški pameti bi sodili, da vsaj tiste dni. ko se pošiljke ne dostavljajo po hišah, smejo ljudje po svoje liste in drujro poš+o v poštni urad. Najmanj torej, kar zahtevamo od poštne uprave je to, da se rrm. v tem oziru ugodi, sicer smo zaradi seTskih listonoš znatno oškodovani. Dobrih vsakdanjih poštnih zvez nam je treba, na selske Jistnnoše pa resfsnl-r*n»e v»*!f rh takih o^nnšnjih kakor je ftrsj navedeno. — Pripominjamo, ćfa p*« en?ko pritožbe prihais.fo z vseh strani, zato smo mnenja, da bo poštno ravnateljstvo v tej stvari moralo nekaj ukreniti. tenrpif ssdišča. KFRED CELJSKEGA OKROŽNEGA SODIŠČA. Meseea januarja leta 1920 sta v cerkev Sv. Križa v Arneškem vlomila 2^1ctni Ivan Šalamon in njegov mlajši brat Alojzij, kjer sta ukradla monstranco, kelih in nekaj plat« na. Takrat vlomilcev niso takoj izsledili, prišli so jima na sled šele meseca decembra lanskega leta in ju aretirali. Pri preiskavi so ukradeno stvari našli zavite v cunjo ▼ Sala« monovem svinjaku. Obtoženca sta se zago* varjala. da sta stvari našla zakopane na neki njivi. Vloma in tatvine jima niso mogli dokazati. Obsojen je bil Ivan Salamon radi prikrivanja ukradenih stvari na tri mesece teik« ječe, Alojzij pa je bil radi mladolet* nostt oproščen. — Radi oskrumbe 71etne deklice je bil obsojen 701etni hlapec Blaž Zaveršnik iz St. Jederts pri Slovenjgmdcu na dva In pol meseca težke ječe. — 59 let stari rudar, oženjeni Jože Cerar v Lokah pri Trbovljah se je imel zagovarjati radi enakega delikta, katerega je na neki mlado* letni deklici izvršil po izpovedi njegove že« ne štirikrat. Sodišče mu jo prisodilo tri mc# •ece težke ječo. ska pogedpa. PRVA SZFA RtMSKZ ZBORNICE. — FAŠISTI KOT STRAŽA RIMSKEGA PARLAMENTA. — RAPALLSKA POGODBA NA DNEVNEM REDU. — Rim, 6. februaria. (Izv.) Povodom otvoritve zbonvčnih sej je danei fasistovska milica prv'krr.t javno nastopila. FaSistovskc straže so stale pred dvorom in zavzele mesto pred parlamentom. Taš>ti so bili oblečeni v sivo hlače, črne sra:ce, oboroženi s polno voino opremo in s čelado na glavL Hoteli so predstavljati stare rimske veva-ke. Med stražami je bilo opažati 151etno mladeniče in 70Ietno starce. Ministrski predsednik Mnssolinf, korakajoč mimo svojih zvestih straž, jih je pozdrav "nI po romanskem načinu, s dvis^eno desno roko. Takoj po otvoritvi zbornice se jo prI?Ha debata o zunanji politiki, ker vlada sr?»tra nnrraniepolitijni položaj za dovoli okrepljen, da o riiern ni treba r?Tora\ijati. Na dnevni red je vlada stavila: 1. raf*f'Vacl?o vashingtonsko raz-orož**venc potrod^e in 2. ratifikacijo snntmargherltsklb konvenc'J. Popoldne se ie pričela politična debata. nzonnun z NAPčTOSfO prića* KUJE SKtEPOV RIMSKEGA PARLAMENTA. — Heoirrad. 7. februarja. (Tzv.) Tokom včerajšnjega dneva je celokupna beogradska javnost z nekako nervozno rapetostio pričakovala prvih poročil Iz Pima. Zunnnje ministrstvo pozno v noč še ni preiclo nfkakega oficijelnoga obvestila £l?de ratifikacije santmanrheritskih konvencij. Toliko fe iz privatnih poročil posneti, da je italiianski parlament na včcnršnl prvi seji pričel zunanjepolitično cTcbnto in da se ie načelo tudi vpraš-mis definitivne izvršitve rnpallsko nn«rnrT«je oeiroma odobritve konvencij, Rač,fn^io, da ho ta debata traiala najma^; d"n dn!. Po končan! debati stori *f";'f?^nsk! parlament svoje skfeoe, o ka-tert^t h0 naša vlada tako] oficijelno obveščena. Vodilni krog:!, kakor jo opasati, t vso gotovostjo računajo na ratifikacijo konvencij od strani rimskega parlamenta. Tekom dnnnšnjega dneva pridejo prva poročila iz Rima. IZPREMEMBE V ČEŠKOSLOVAŠKI VLADI. — Prasa, 6. febr. (CTK.) Na vCeraJSnjl se?l ministrskega sveta Je namestnik ministrskega predsednika Hnbrman prosil, naj ra ministrski svet oprosti funkcije namestnika, ker mu njejrov resor socijalne polIt'Jce odvzema ves čas in vse sile. Tej proSnJI to Ugodili, nakar Je bil na predlo* ministra StFibrnesa za namestnika ministrskega predsednika izvoljen notranji minister M o> 1 y P c t r. OBSODBA ZAPF ^VXJrVEGA POSTNEGA URADNIKA. — Dvnsf. 6. februarja. CI^) Pred do* ze!nim sodiščem je bil včeraj obsojen radi goljufije na dva mes-ca tefke ječe bivši poštni oficiial Leopold Verdovšek. Svoje« časno je bil nastavljen na glavni poŠti ▼ Ljubljani, a pred odpustom iz avstrijsko poštne službe nameščen v Podkloštru na Ko« roškem. Ker je bil odpuščen v smislu ro* dukciiskega zakona, te prejel odpravnino 32 milijonov avstrijskih kron. Ta milijonska svota je Verdovška tako zmešala, da je za« čel potratno zapravljati in ko mu je denar po«e1. je po raznih dunajskih lokalih no goljufiv način napravil zapitka za dva io pol milijona kron. Borzna poročila. — Zagreb, 7. febr. (Izv.) ZaklJučeE. Devize: Curlh 20.70. 20.80, Pariz 6.65, 6.75, London 50S.—, 515.—. Berlin 0.2O25. 0.2975, Dunaj 0.1510, 0.1530, Prasa 3.15, 3.25. Trst 5.20. 5.26, Newoyrk 107.—. 109.—, Budimpešta 4.20, 4.25, Amsterdam 41.—, —»—, Valute: dolar 105.50, 156.50, Ura 5.14, 5.17, češka krona 305.—, 310.—. Ka 0.149, ali, francoski frank —» 6.65. — Curih, 7. februarja (Izv.) Danal« nia predborza: Zagreb 4.95, Berlin O.OlV«, Amsterdam 210.—, Newyork 5.31, London 24.84, Pariz 33.90, Milan 25.70, Praga 15.70, Budimpešta 0.2025, Bukarešta 2.0, Varšava O.OlVs, Dunaj 0.007425, avstr. žigosane krone 0.0075, Sofija 3.10. — Curih, 6. februarja. (Direktno.) Zagreb 4.95, Dunaj 0.0074, Berlin 0.0139, Praga 15.60, Pariz 33.65, Milan 25.60, London 24.845, Newyork 5.315. — Trst, 6. februarja. Zagreb 19.40, Berlin 0.055, Praga 61.20, Pariz 133__* London 96.40, Newyork 20.60, Curih 390.—, — Praea. 6. februarja. Zagreb 33.50, Dunaj 0.005, BudlmpeSta 13.75. B4HHI 0.09. Milan 167.25. Pariz 223__, London 161.75, Newyork 34.625, Curih 650.—w Spominjajte se „DRUŠTVA SLEPIH" Liubtjana, VVolfova 12. Stev. SO. tSLOVENSKi NAROHi dne 8 februarja 1923. str.m. 5. Sakalsfvo. — »Jnbilcjna noč* na pustni torek v prostorih Narodnega doma bedi največja in najlepša prireditev letošnjega predpusta. Dekoracije ma.skadad ljubljanskega Sokola so znane po svoji enostavnosti in okusno-sti. tako da je vsako opisovanje postalo že nepotrebna Posebnih predpisov glede mask ni ter so vsakovrstne dostojne maske dobrodošle. Pripominjamo le« da se bodo marale maske, ker niso izdana posebna vabila« pri vhodu legitimirati. Vsled tega priporočamo vsakomur, da ima s seboj primerno legitimacijo, da se ne ovira oo nepotrebnem delo rediteljev. Vstopnina je napram drugim prireditvam nizka, ker je določena za £1:^^ sokolskih društev v predprodaji na in D: za nečlane pa na 20 D, zvečer pri blagajni pa brez izjeme na 20 D. — Da se prepreči naval pri večerni blagainl, prosimo, da s* vsak preskrb! vstopnico v predprodajl* ki se vrši v soboto od 5. do 7. popoldne, v nedeljo od 10. do 12. dopoldne, v ponedeljek od 5. do 7. popoldne in v torek od 11. do !. popoldne v odborovi sobi v Narodnem Menja. — »Sokol« Ljuhtfana ti priredi na pustni torek dne 13. februarja ob 20. zvečer v dvo* rani hotela »Tivoli« plesni večer. Dostojne maske dobrodošle. Sodeluje godba Sokola L Poleg podbenih točk in plesa bodo na pro« eranrj r\;di druge velezabavne točke in so vse priprave že v najboljšem teku, tako da ro ntHi1 vv':r vsakomur obilo zabave in razvedrila. N"mče naj torej ne zamudi te prireditve, za '.oje siji jen uspeh že v naorej 'smčijo vse dosedanje družabne prireditve Sokola II. — SiaSkarada Sokola na Viču se vrši v soboto 10. t. na. v viškem sokotekem Jornu. Vsn dvorana bo zelo okusno okra-ena in tudi za bufiet je preskrbljeno: isto-ako bo plesalcem v polni meri ustreženo, kajti vrteli se bodo po zvokih originalnega Jazz-bande-a. Maske se pripravljajo v četrtek 8. t. m. in petek 9. t m. vselej od 7. do 9. ure na galeriji in na večer maska-rade v garderobi viškega sokolskega doma. Dostop imajo samo dostojne maske. Vstopnina znaša za maske 8 Din, za Demaskirane 10 Din. TurMika in spor* — K. Slovan sc na i^K; zahvaljuje vsem. ki so pripomogli, da je »športn; večer«, dne 31. Jan. t. L tako lepo uspcL Zahvalue se zlasti g. Skruz'nvju. ki ie oskrbe! krasno dekoracijo, gg. Vlček in Cerne, ki sta vzorno vodila pies, dalje se zahval u"e češkoslovaškemu konzulu %. Benešu, ki je s skoro vsem posianlškim osobiem počastil »Športni večer«, vsem gg. Cehom, ki so se v res častnem številu udeležili prireditve ter vsem onrm ljubljanskim športnim klubom, ki so bili v tako lepem Številu zastopani. Končno se zahvalne 5. K. Slovan vsem sodelujočim damam in gospodom, ki so skrbeli, da je bilo občinstvo vzorno postreženo. — Upamo, da je ostal »Športni večer« vsem ude!ežn;kom v najlepšem spominu ter jim kličemo: Dugo leto nasvidcn.e! Odbor S. K. Slovan. Darila. Uprava našega lista je prejela za: Mestne reveže v Sentpeterskem okraja. Gospa Ivana Lauter#Cinkole daruje 150 di* narjev mesto venca na krsto g- Lenčka. Ciril Metodovo družbo. Ga. Jela Lozar daruje Din 1000 mesto venca na krsto pok. gdč. Josipine Arcc, Srčna hvala! DROŠTVBE VESTI. — Ct3 Metodova (ženska In mošLa) podružnica v Sp. SiŠki ima svoj redni občni zber v petek 9. t. m. ob 20. uri v gostilni pri Raci. — Odbor. — Xarodna čitalnica v Spodnji Šiški priredi na pustno nedaljo dne 11. t. m. v vseh gostilnških prostorih g. Valjavca v Spodnji Šiški predpustni ples: »V mesečini«. Konkurenca dostojnih mask: najlepša, tiaj» lepše darilo: legitimacije za maske sc bodo izdajale v četrtek 8. in v soboto 10. t. m. od 20. do 21. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure v Čitalnici Sicer pa velja za maske tudi vabiio, ali pa kak osebni dokument, ki ga je predložiti pri blagajni. — Odbor. — O. Z. javnih nameščencev :n vpoko? jencev ima v petek dne 9. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu nujno sejo širšega od= bora. Na razpravi so važna vprašanja, zato vsi! — Predsedstvo. — Prostovoljno gaslno društvo Do-brepole priredi predpustno veselico dne 11. svečana 1923 ob 3. uri popoldan na Vidmu pri g. J. Stihu. — Primorski visokoSolct priredijo 8 sodelovanjem primorskih cospa v prid rcv» nim tovarišem v soboto dne 10. februarja t I. v Narodnem domu »I. primorski ples«. Vstop proti vabilu. Kogar se je pri razpoši* Ijanju vabil pomotoma prezrlo, na i se bla=» govoli javiti z dopisnico na stud. med. Ante Dancu, univerza. Dostojnim maskam in ko* s timom je vstop dovoljen. — Gosposvetski Zvon. Na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor se je v seji dne 29. t m. konstatira! sledeče: Predsednik dr. Jos. C. Oblak, podpredsednik Ant. Brandt-ner, podpredsednica ga. Dcbelakova, ta nik Ante Beg, namestnica gdčna. Manca Koma-nova. blagajnik Josip Leitgeb, namestnik K. Llkozar. Odborniki: dr. Arnejc, Jos'p Jeki. Milko Kovač, Lavrenčič sU dr. M. Potočnik, Vek. Ravnikar, dr. Rozman, — Dr-štvo nižjih držaimih uslužbencev za Slovenijo v Ljubiiadi vabi vse člane na ob J ni zbor, ki sc bo \rši? v ncd.ljo dne 11. februarja t. 1. ob 15. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red po § 10. društvenih praviL — Odoor. Razns stvari. • Zastrupljena pogača. V Stendalu v Nemčiji Je tamka šnja porcia obsodila zakonsko žeao Ano Schulz n?. smrt. Obsojenka je leta 1917. poslala svojemu možu. ki se je naha'al na bo iŠću pogačo zastrupi e-no s strihninom. Mož je to pegačo po.edcl in umrl. • Moda v RnsJjT. Od leta 1914. ni prišel v Rusijo niti en francoski modni žurnal Mrdne trsovine Imajo svoje kata še izpred vojnega čas?.. Pretekli mesec pa se je končno v Rusiji ustanovila modna revija, ki prinaša modne slike po popisih, ki jih da ejo daktilograiinje in ta niče delegatov, ki jih je sov et. vlada poslala na razne evropske konference. Posamezna številka takega ruskega modnega časopisa stane več milionov rubl ev Zone, ki ga kupijo, ga izposodujeo proti visoki denarni odškodnini in sicer za 100 do 200.000 rub! ev na uro. Naklada časopisa je zelo majhna. • Stavkajoči slon. Slon le na dobrem glasu, da se v zverinlakih in cirkusih napram občinstvu obnaša navadno zelo ul udno. Toda včasih ga prime o posebne muhe tako, da postane nedostopen vsakemu prigovarjanju in noče vršiti svo e naloge n~» noben način. V zverinjaku v Londonu so imeli obiskovalci veliko vesele z nek . mu piinaša slonova irmcglavost, pls .1 v Indijo po nekega znanega krotile! a y!^nov. Ta je prišel, pričel sc zelo lepo gibat] ok .i slona, krmiti ga s posebno hrano in prepeval in sviral mu Je indi ske đc m - -'ne pesmi, ^lon se Je izpremin al d.^n t.: dni In kmalu je bil zopet izborao ra-položen v vcl:ko veselje malih » biskovalcev, ki so zopet p'ezali po njegovem hrbta in zbi.a : tam svoje Šale. * IS letni deček Bmrl radi t^hska. V F'inderland'j na Angle.<-:>.]č unirl pred cnevi ^»ad^ma neki 15 letni deček. Vsa javnost :e bila nizbnr.ena radi te nepričakovane smrti. Dečka so razieiesiM in pokazalo se je zastrupljen e z nikotinom, ker je deček pokadil preveč cigaret Kndil je seveda na skrivnem. Sedi* so pričeli celo akcl o, da bi se preprečilo kadenje tobaka pri nedoraslih. Pg izvedi: 8. ■ — izgubila rem dne 5. t. m. na p^*vni pošti kni-go »Talija — bratance«, Ker knji* t?a ni bila moja last. vljudno prosim poJtr netja najditelja, naj jo vrne v upravi »Slovenskega Naroda«. — fz^uVI se je briljantni uhan od Slomškove ulice do št. 18. Kolodvorske ceste. Pošten najditelj nnj ga odda proti d< bri nagradi v upravništvu »Slov. N: da«. Glavni urednik: RASTO PUST OSLE Odgovorni aredr.:':: VALENTIN KOPITAR. t MHfttit tm MfmmitmiNfitfTtmai i!P A L r*I A IKai*čt»lc potpe tnike in po tplate ; naminn i ^n^4^>i iiu ti i f ti luuiuuuuutuiujtuuuuiiiuuuuuuuniuii \ <^\Prednosti! eneje hm znatno trajnije nego od koža! Vars tvo proti vlagi i mraza! Mesto hišnika IŠČE oženjen uradni sluga brez otrok. Nastop takoj ali pozneje. Naslov pove oprava lista. 1300 tfMtlZitlinSn dobra moč, ŽELI MGGIStinja, PREMENITI SLUŽBO. — Ponudbe pod »Mo* distinja/1293« na upravo »Slov. Naroda*. -i....ti,»im.Kiutt:> t rtmanrniminmmnflitmtim Zastonj dobi stanovanje za več let tisti, kateri si dogradi mansardo pri novodograjeni hiši. Naslov pove uprava »Slovenske* ca Naroda*. 1265 s pisarno 53 s 1. majnikom t. I. ODDA. Tele* fon na razpolago. — Ponudbe pod »L »-jbljana*r;criferi ja/1296 na upravo »Slovenskega Naroda«. šnjigovoifje {ezir. -kinjo) j'REJME sa takojšen nastop govsko velepodjetje. Reflektira z le na boljšo moč z večletno rakso. — Naslov pove uprava Slovenskega Naroda«. 1306 20.000 kron nagrade dem onemu, ki mi preskrbi priprosto prazno sobo ca. 26 m*. ak<*> te mogoče s kabinetom. Tudi na periferiji mesta. Samo pismene ponudbe ped »Takoj« na Anončni zavod Drago Bescliak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 1308 'estnl poarabnl zavod v Ijefcfl«* V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijaidjem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod Sobo išče uradnica. Ponudbe pod Mirna stranka 1303 na upravo »Slov. Naroda«. Kupim dobro ohranjeno kompletno sedlo ZA MANJŠEGA KONTA. - Ponudbe z navedbo cene pod »Sedlo 1328« na upravo »Slov. Naroda«. Dobro nagrado dam onemu, KI MI PRESKRBI PRIMERNO SLUŽBO. Sem trg. izučen ter zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Grem tudi kot pisarniški sluga. — Ponndbe na upravo »SI. Nar.« pod Trgovsko 1297. i t H1 Trgovski pomočnik t dobrimi spričevali m znanjem treh jeziko\-. TSCE SLUŽBE kot SKL\D!ŠČNIK. — Ponudbe pod »S T./1295« na upravo »Slov. Nar.« Enofisdsfropna hiša, z 9 sobami, 5 kuhinjami, kletjo in vrt^m. sposobna za vsako obrt. sred^ velike*!« trga in železnice nH Li"b» !?ani. SE PRODA ZA 100.000 Din. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1312 posestni* Is jjostlinlčsr danes, dne 7. februarja t. L po kratki bolezni, previden 8 tolažili sv. vere mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 9. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Gledališka ulica 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V l tffcijan% dne 7. februarja 1923. Žalifcjoša rodbina. Iv? • - -t ' ' .I.T.J'r ■ «3 Zahvala. Za izraženo nam sožalje ob prebridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tašče, gospe F3B m mm VIV Fam Tomsic izrekata izm potom vsem svojo najiskrenejšo zahvalo liste Moleći fifiiil: IMi - SascUn!^. Stanovanje v vili, obstoječe iz dveh meblovanib sob s štedilnikom, 50 min»*t oddal ieno od pošte, SE TAKOJ ODDA zakonske* mu paru brez otrok. — Naslov pnv/» uprava »Slov. Naroda«. 1292 Kupim enodružinsko hišo s poslovnimi prostori ali pa skla? diščem v Ljubljani, ozir. bližnjem predmestju. — Ponudbe z na* vedbo cene pod Lastni dom/1298 na upravo »Slov. Naroda«. Radi naraščajočega prometa in pove* čan!a podjetja IŠČE dobro vpeljana industrijska tvrdka družabnika, oziroma kapital 75 do 100.000 Din proti najbolišim obrestim — Ponud? be pod »Visoke obresti'1305« na vpravo »Slovenskega Naroda«. oooooooooooroxoooc>3ocooooocoocoooooooooooocxx^ TONI LAPAJNE LENI KOŠIR poročena Ljubljana, 6. februarja 1923. V g'obokf 2aTosM neznan amo vsem forodn-kom, rrij*1eTjera fn znancem tužno vest, da je naša sičnoljubljena soproga, sestia in teta, gospa Zofija Lubet roj. Rosici!.: žena poatajnega mojstra v pok. včeraj 6. t m. ob 8. uri zvečer po dolgi in makepemi b:i'.izn'., pievidena s tolažili sv. vere mirno preminula. Prjrreb nero abne pokojnice s- vrsi w četrtek, 3 t. ni. ob 4. uri popoldan iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani. 7. februarja 1923. Zclojote rodbina: Loliec. iiainii KntttlK prostovoljna jam različnega pohištva in drugih stvari se vrši dne 12. t. m. na Starem irsru 11 a L nadstr. 1321 Namesto ruJtegi «/bvc*i£a. Vsemogočni je poklical k sebi angeljsko-dobro in Izredno plemenito bitje, najzvestejšo družico in pre-skrbno mater, gospo Mi!eno Halo! Iscsm tiho ^ruzabnfco (kompr/n$an!fo] s 50.000 K, katere se vamo naložijo v podjetje, pri katerem lahko o*e-ro de uje. Pogoj: znanie kuhanja jedil Resne ponudbe z na ve bo kap:ta>a tn priio-2* no pismeni znamko za odgovor pod .Podjetje 1316* na utvavo Slov. Naroda ki je, nedolžna žrtev krute svetovne vojn?, d^eč od rodne solnčne Gorice, po dolgotrajni, mukepolni bolezni, dne 6. sveča a 1923, ob 12. u*i Begu vdana in pripravljena za pot v večnost, zapustila za vedno dolino solz. Ostavila je v največjem obupu soproga in otroka. Pogreb nad vse ljubljene poko:ntce se vrši dne 8. svečana popoldne na magdalenskem pokopališču v Maribor. Maribor - Ijnbljang, dne 6. svečana 19.3. M li. Papež ie o!;ofe i m i V neizmerni žalosti Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš prcljubljcm oče in stari oče, gospod Kakršen gospod tak sluga. Burka enodelsnka !z vojaškega živlisnla. Igra se po tseh pcdelelnlfi odrih z nalvečiim uspehom. Dobiva oo v .*ftf>0D& XaiMSS!Wr PREŠEaHOVfl L»UC5. m pooe^nSki 30 letni žina^, častni načelnik prostovoljnega g=s!lnega društva« odbornik posoj>l«*icev elan okrajnega zastopa In okrajnega šolskega sveta itd. včeraj ob S. zvečer po dolgi in mukepolni bolezni v starosti 60 let mirno preminul. Pogreb pokoj'ncga se vr^i v sredo, dne 7. februarja t. 1. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na rajbcnburško pokopališče. Sloio&mk pr« Eajhenburgn, dne 6. februarja 1923. Žalujoče rodbine: ■t q——pmdpb>mqp—wuoBapooi wpweowp . B1SI stran 6« „SLOVENSKI NAROD" dne 8. februarja 1922. Siev. 30. Najboljše peči sedanjosti so emajlirane Luc ■ove peči ttavira zaloga, prodaja m zastopstvo za Slovenijo in Južne kraje prt F. P. Vldle & Komp. trgovina stavbnega materijala Preder-nora ulica LJUBLJANA Prešernova nUca Izjava. Podpisani izjavljam, ds ni* sem plačnik za dolgove, ki bi jih delala moja žena. Zvonko Potočnik, Kodeljevo, objekt 1/8. 1301 Svarilo. Podpisani Ivan Lackner, posestnik fw Črnomlju izjavljam, da nisem plač* nik za dolgove, ki jih napravi moja žena Leopoldina, roj. Nowotny, hči pok. pismonoše v Ljubljani, Dunaj* ska cesta št. 25. 1320 IVAN LACKNER. Svarilo. dobro ohranjeno moško kolo. — Ponudbe z na« slovi pod »Kolo/1322« na upravo »Slovenskega Naroda« Registrirna blagajna SE PRODA. Naslov pove uprava »Slov. Na* roda«. 1317 ppnrjo op skoraj nova jedilnica I I ullu uu v narodnem sloni primerna tudi za gostilno, PO UGODNI CENL — Poizvc sc: Vegova ulica 10. 1318 Svarim vsakogar, kdor najini Hčeri Piji Pavli K o v a č i č kaj posodi, da nisva podpisana plač* nika. Josip in Marija Kovačič, I/jublja* na. Tesarska ulica 3, starši. 1291 Mesto hišni ISCE miren in pošten zakonski par z enim otrokom ter bi tudi ob prostih trrah obdclaval vrt. — Naslov pove upi ara »Slov. Naroda«. 1324 20.000 kron nagrade za stanovanje treh sob v novi hišL — Ponudbe pod »Nagrada 20.000/1314« na upravo »Slovenskega Naroda«. VESTNA IN IZURJENA otroška vrtnarica mCE SLUŽBO K ENEMU ALI DVE* MA OTROKOMA v mestu ali na deželi. — Ponudbe: Gradišče 7/TI, desno. 1315 Kdor želi imeti orig. amerikansko amerikansko godbo za ples, naj piše na upravništvo »Sloveti* skega Naroda« pod šifro »JAZZ# BANDA/1330«. KUPIM eno- ali dvodružinsko hišo, le s takoj prostim stanovanjem, na periferiji mesta. — Ponudbe z navedb bo cene na upravo »SI. Nar.« 1161 Trgovski pomočnik mešane stroke, dobra moč, IŠČE SLUŽBE. Najraje kje na deželi. Nastop takoj. — Ponudbe pod »Dobra moč/1272« na upravo lista. Nove sp^ne nnrm iz MEHKEGA in TRDEGA LE* SA, solidno izdelane, PRODA FERDO PRIMOŽIČ, mizar in parketar, TRNOVSKI PRISTAN 4. 1252 Stiskalnica za seno stiskati, fabrikat »May* farth & Co. VVien, najnovejše vrste, popolnoma nova, SE PRO* DA__Ferdo PUSTEK, trgovec Šmarje pri Jelšah. 1331 Francozinja, riški univerzi, po* u čuje svoj materinski jezik. — Konverzacija, slovnica, literatura. Ponudbe pod »Parižanka/1313« na upravo »Slovenskega Naroda«. Pnnrlom ra<** pomanjkanja pro* II Uudlll štora jako dobro ohra* njen GLASOVIR. Istotam SE PRODA STAVBNA PARCELA 320 m*. — Vprašati: Adam Crešnar, Jenkova ul. 13. 1325 Proda se posestvo v lepem kraju na Štajerskem, oddaljeno pet minut od trga Št. Jurij ob Južni železnici. Cena 100.000 Din. KANCLER Jožefa, Podgrad 25, Sta* jersko. 1329 Marnvpp" s ParIetno Praks° «9lfluf UfUU in dobrimi spri* čevali IŠČE PRIMERNE SLUŽ* BE pri kakem industrijskem pod* jetju kot pisarniška moč. Gre tudi na deželo. Nastop takoj. Ponude pod »Delo 1916/1304« na upravo »Slovenskega Naroda«. OftLr| po možnosti v bližini uDOO opere, liceja, dramskega gledališča ali v sredini mesta I5ČE mlad, samostojen, akademsko na* obrazen trgovec. Ves dan odso* ten. Nekaj dni v tedni sploh ni v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »L R./1299«. Ženitna ponudba. Dve gospodični srednje starosti (28 do 32 let), izvežbani v gospodinj* stvu z nekaj premoženja, želita zna* nja z dvema boljšima, dobro situira* nima gospodoma enake starosti, mi* roljubnega značaja in blagega srca. Reflektira se samo na resne po* ntidbe. — Cen j. dopise se prosi po* slati na upravo »Slov. Naroda« pod »Srečna prihodnjost/1294«. Radi družinskih razmer IŠČE SLUŽBE mlada učiteljica. Vajena vsakega dela v gospodinjstvu. Gre tudi k manjšim otrokom; samo da najde zavetje in dom pri dobro* srčnih ljudeh. — Ponudbe po »Mar* ljiva/1189« na upravo »Slov. Naroda«. Dva zastopnika SE SPREJMETA. Eden za bivšo Štajersko, drugi za bivšo Kranj* sko proti stalni plači in proviziji. Pogoj: agilnost in lep nastop. — Ponudbe pod Pošten in zanesljiv/1280 na upravo »Slovenskega Naroda«. Dvonadstropna hiša z gospodarskim poslopjem, dvo* rišcem in vrtom na Tržaški cesti SE PRODA. Kupen je veliko stanovanje in eventualno trgovski lokal s skla* dišči takoj na razpolago. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 1234 Proda Qp enodružinska hiša z ww lepim ograjenim vrtom v Rožni dolini št. 106 pri »Marjaku« za ceno 120.000 Din. Stanovanje po dogovoru, lahko pa tudi takoj. Istotam se poizve za stavbne parcele poljubne po* vršine, ležeče v Stožicah skoraj ob glavni cesti — Naprodaj pa le do 15 t. m. 1260 '■■■■•ero Klavirje i sl&Šu]« In (mjimjvBb solidno in tottn ter gre tudi na deželo. Feliks Povso jjggs uputom kote Koto]«, kane, krto, polko, saf-co itd. po najvišjih dnevnih cenah. P. Semko Uabfjaoo, KrfnenBka oUca 7 Stavbna parcela ;R«&. _ Naslov pove uprava »Slovenske ga Naroda«. 1229 Išče se boljše dekle ZA VSA HIŠNA DELA. Prešernova ulica 5/1, desno. 1259 Dvokolesa se sprejemajo v polno popravo, se poni kija jo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. .JUHOM". F. BATE, UM Karlov tka cesta 4« Zaloga pohištva izdelava vseh vrst blazin, žimnic. neresnic, diva nov, otoman in vsa spadajoča tapetniška dela po najugodnejših cenah. V zalogi imam tudi morsko travo. Peter Kobal, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Kranj. 10784 Lokomobila „Lanz" 28/34 HP SE PRODA ali ZAME* NJA za 60 HP. PRODA SE tudi manjši PARNI KOTEL, prime* ren za sušilnice ali mlekarne. — Pojasnilo daje Ivan Ogrin, Gruber« jevo nabrežje 8. 1045 Kdo zamenja hišo z vrtom v Ljubljani z majhnim posestvom v Poljčanah, 15 minut od postaje tflc glavne ceste. Obstoji iz zida« ne hiše, kravjih in svinjskih hle* vov, njiv, travnikov, velikega sa? donosnika z 200 rodilnimi drevesi. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov pove uprava lista. 1276 Star* Misfomersko vino. Letnik 1921, prvovrstna kvaliteta, ca. 200 hI ter ista množina letni* ka 1922. SE PRODA. Kupci, ki vzamejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi* nogradniku in trgovcu IVANU VESELICU V ORMOŽU. 320 Gospodična, ^2 jalka ali blagajničarka. — Ponudbe pod »Zanesljiva/1279« na upravo »Slo* venskega Naroda«. Računski uradnik IŠČE za popoldanske ure primer« no delo. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod Primerno dclo/1245. Komptoristinjo SVS škega jezika in obojne stenogra* fije SPREJME banka LEO LE= DERER, Sombor. 1288 Išče se stanovanje s hrano ter ostalo oskrbo za TRI. ozir. DVE DIJAKINJI. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »D^e dijakinji/1262«. Mlekarja, razumnega, marlji* vega in poštenega, ter istotakesa STROJNIKA za žago z električnim pogonom IŠČE Fakultetsko dobro Maksimir, p. Zagreb. 1227 Trgovski lokal, srednjevelik. v Ljubljani ali Spod* nji Šiški, SE IŠČE. Pismene po* nudbe pod »Trgovski lokal/1232« na upravništvo »Slov. Naroda«. Motor s Girkulamo žago za žaganje drv ali pa sam motor brez voza NA PRODAJ. — Vpra* sati: Kmetiška ulica 211, Šiška pri Franjo Gajšku. 1212 Gospodična HDIE cigaretni LIPA-MILL konfekcijski papir glavna zatona A. Lampret, ljana, Krekov trg 10. Ljub-682 za dan?, pnfe io oMo po zmernih cenah pri A. Šf nko vse nasL K. Soss LJUBLJANA, Mestni trg 19. daje pouk v ljud* skošolskih pred* metih in v nemščini. — Prevzame tudi lahka pisarniška dela na dom. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1271 Mesečno sobo s posebnim vhodom, s hrano ali brez, IŠČE GOSPODIČNA. — Gre tudi k pošteni sostanovalki. Pismene ponudbe pod »Mesečna so* bica/1231« na upravništvo »SI. N"ar.«c. Naofcrszena pspodična z nemškim maternim jezikom TŠČE MESTA K OTROKOM V BOLJŠI RODBINI. Gre tudi za popoldne. — Ponudbe pnd »Vestna I2S1« na upravo »Slov. Naroda«. Proda sc pohištvo ene sobe za samca ro iako zmerni cen!. Ogledati si je mogoče vsak ć°n od 9. do 12. in od 2. do 4. v skladišču .Balkan-, Dunajska cesta c3. 1154 Viovrcioi rani sta'no v zalogi rri Martinu Mali. sedlarju in ličarju avtomobilov v Domžalah. Vsako prvo in tretio sredo v mesecu v Ljubljani na Ambroževem trgu (SI Peterski most). Sprejemajo se popravila in v zameno. 10654 najbep ii mmito strela pravi, zajamčeno pristni asbesf-škrilj Fran Hočevar 1127 Zirovnica-Moste, Gorenjsko. prve orale sveže blago povsem zrela dobavi se povsod L hnr- tvoranica salame* sušenega mesa in masti N. Gavrilović sinov!* d. d-Petrinja. Glavno zastopstvo za Slovenijo R. BUNC IN ORUO Celi« — Maribor — Ljubljana Lepo kmetska posestvo V JULIJSKI KRAJINI SE ZAME* NJA Z ENAKIM V SLOVENIJI: eventualno se tudi doplača. Obstoji iz kmetske hiše, hišice, kozolca in hleva, 75 j->hov sveta, lepih smreko* vin in bukovih gozdov, njiv, travni* kov in pašnika, poleg tega vprežna živina in krave z vsem inventarjem. Posestvo je v bližini večjega mesta f rudnika) ob JU posloven ski meji. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 1248 Predpust 1923 SvELA za plesne ob!e!t? tlas . , atist . . Etamin ... ftoKAVICB g *■"•,,. Nogavice s <•«•„. ^LIDA to^»t"i ixdeSkJ ^ljubljana mestni trg 10 PRAVE »JAKOBI« anfinikotin stročnice št. 3 v zalogi pri EMIL DOBPJčU, Lmbijans PREŠERNOVA ULICA. l~saka množina 7 - razpolago, dokler traja zaloga. 712 i Is o Stez (moder s 3) po životni meri priporoča ANA HTJTETR, Dcna'ska c 6 31 poleg lekarne Piccoli. 2130 Zc Pozdravni k - specialist M. U. Đr. IVAN OBLAE {e otvorJl prakso, L ubijana, Stari trr 34 (nasproti šentjakobske dekliške šole) ord. od 8. do 12« In od 2. do 5. Za tovarniško podjetje v Ljubljani se išče za takoj samostojna kniigovodki zmožna hrvatske in nemške korespondence, dobra strojepiska. Ponudbe z zahtevki plače pod Šifro „Industrija 1274" na upravo Slov. Naroda. Skladišče aH poslopje, pripravno za skladišče v mestu ali na periferiji Ljubljane v izmeri minimalno 150 m2 se proti dobri najemnini išče-Posredovalci se honorirajo. Ponudbe pod „Nova obrt 1217* na upr. Slov. Naioda. ^fUlllllllfllllllllllEIIIIIIIIBIBlfSIK [ i.io i;a riiii r n ■ ■ ■ S ■ ■ ■ ■ ■ I m « i® je začela obratovati v Stra£iš5u pni K nanj u j* ter se priporoča vsem cenj. trgovcem za obilna naroČila. g * 924 Ivan Prešern, Kranj, imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihbiiiibcshbcbkslIoi Družabni s (druiabnlca) Trgovina na 50 let obstoječem prostoru z modno obrtjo išče v svrho povečanja trgovine kap;tala zmožnega družabnika (družab-nico). Pismene ponudbe pod .Tihi družabnik (družabnica) 1311* na upravo Slov. Naroda. 1311 Otvoritveno naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril podružnico na Sv. Petra cesti št. 23, prej K. A. Kregar, katero sem založil z manufakturnim blagom in perilom za delavstvo. Cene piiznano najnižje, postrežba točna, Priporočam se za obilen poset 17311 KGSb (°3 m IUAH ZAROTNIK Dunajska cesta 46 Telefon 379 mestll. teSarStt mOJSter Telefon 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ca palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; strogi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ogrjje itd. Giadba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga« Tovarna fceroirja. m Naznanilo. Vsem svojim cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da je moj družabnik g. Ivan Turk z današnjim dnem izstopil. Trgovino z železnino v Ljubljani, Valvazorj'ev trg 5L 7, bodem odslej pod protoko Hrano ivrdko FRANC ERJAVEC ,,PRI ZLATI LOPATI" neomejeno dalje vodil. Zahvaljujem se za do sedaj Izkazano mi zaupanje ter zagotavljam točno in solidno postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Franc Erjavec. Ljubljana, 31. januarja 1923. At. iz o.L ELIN gradi električno centrale. ELIN proizvaja In dobavlja vse električne stroje In elektrotehnične aparate In Izdelke. SLIN proktlra brezplačno vse naorave in obrate« ki so v zvezi z elektrotehniko. Tehnične pisarne in zaloge: LJUBLJANA, Ounajska cesta, palača Ljubljansko kreditne banke, MARIBOR, Vetrlnjska ulica 11 31 NARD LINE Najhitrejši parobrodi sveta. D i rektni potniški tovorni in expres-ni promet iz Hamburga ia Cberbourga za Ameriko in Kanado 4 dimniki 5 !/2 dni. Lastne kabine, za potnike III. razreda. Potnike spremijo izkjSeni uradniki do Juke vkrcanja, in jim prožijo v v vsakem pogledu dragovoljno vsako romoč. Navodila daje . Cunard Lina Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: ^ Jogoslavenska bacb i d., Zagreb J Glav no zastopstvo za Slovenijo: Habana, Kolodvorska olica 25 Brzojavni n:5lov; „Cunard" Lastnina in tisk »Narodne tiskarnec« 48