Solski člen v ustavi naše države.j Svoboda vede. — Pouk ie državen. — Smoter pouka: tnoralua ozgoja, državno edinstvo in strpnost. — Verskl pouk fakultativen, — Povdarek strokovnega šo*stva. — Takse odpravljene. — Prvotni predlog proH zaseboim osn. šolam in učiteljiščem. — Zasebno šolstvo se uredi končno s posebnim zakonom. — Državno nadzorstvo nad prosveto. — Osnovne šole za narodne manjšine se urede z zako- nora. Prvotna stillzacija šolskega paragrafa. Dne 24. febr. popoldne se je vrSila seja redakcijskega komiteja zaradi stilizacije člena 16 ustave.ki obravnava šolsko vprašanjc. Udeležili so se je demokrati, radikalci, socialni demokrati, musiimani ir. zemljoradniki. Po štiriurni raapravi je prišlo do izenačenja stališč vseh strank in še bo glasil člen 16 ustave o ^olstvu nekvanio nadaljnjim še mogočim izpremembam takole: Znanost in utnetnost sta svobodni ln uživata zaščito in podporo države. Univerzitetni pouk je svoboden. Pouk je državen v vsej državi in počiva v vsej državi na enl in isti osnovi, kf se prilagoduje razmeram, katerim je namenjen. Vse šole morajo dati moraino vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti. Osnovni pouk je splošen in obvezen. Verski pouk v osnovnih šolah je fakultativen, razdeljen po veroizpovedih in v soglasju z verskimi načeli. Strokovne šole se ustanavljajo po potrebah in poklicih. Državni pouk se daje brez vpisnine, šolnine in drugih taks. Dopuščati se morejo tudi privatne §ole razven ljudskih in učiteljskih pod pogoji, katere predpiše poseben zakon. Izo- braževalni zavodi brez razlike so pod tiržavnim nadzorstvom. Državljanom druge rase iii jezika so dajo ljudske šole v materinem jeziku pod; pogoji, ki jih predpiše zakon. Vprašanjei drugih šol za te mani^ine se bo rešUo »l posebnim zakonom. Redakcija vlade. Od redakcijskepa odbora stilizirane. flene o šolstvu je vzela vlada dne 25. fe-j bruarja v prelres. Ministrski predsednik' Pašič je odklonil, da bi se glede privatnih ?ol v naprej vezale roke zakonodajalcu, da izključi vse privatne osnovne Šole brez izjeme. S tein se je končno zadovoliil tudi predlagatelj poslanec Avramovi^ sam. ki je absolutno zahteval, da se ne dovoli zasebnih ljuuskih šol« Pašič je dalje odkloml. da bi se v ustavi predvidele kake druge nego ljudske §ole za manjšine. V inienu vlade je minister pravde kot" zastopnik ministra za konstituanto izjavil. da se tudi Arnavtom prizna popolna enakopravnost. Iz debate o šolskem členu ustave. Sejo ustavnega odseka dne 25. &&• je otvoril ob 9. predsednik dr. Momcu0 Ninčič. Takoj so prešli na debato &&*¦ 16., ki govori o osnovnem pouku. Zeraljoradnik Avramovič predlaga,, Jiaj se '"azprava o tem členu odloži in izvede potem skupno z ostalimi kulturnuni .[oiočbami ustave. Odbor njegov predlog odKloni. Or. Sima Markovič (komunist) je dejjil, da se morata pouk in uprava v državui.i šoiah urediti s posebnim zakonom, ta•0, da se -prepreči, ua bi ostala pouis. in nprava še nauaije pod absoiutnira vplivoia posameznili minisrrov, oziroma s.rankarjev. Sola naj se postavi na inoderno podlago. Poleg učiteljev ia rodlteijev, kakor to prediaga posianec Avramovič, mora nioderna pedagogika pritegnui li upravi tudi one, ki so pri tem najbolj zaiuteresirani, to je ciijake. Oa bo omogo(.en obvezen pouk, mora dati država sirojiiašm deci sredstev. da se laiifto lzšoia, sicer osiane vsa naredba saino na papirju. !)a se zatre analfabetstvo, naj se ustavni iiačrt dopolni lako, Uu bo pouk obvezen _a moške in ženske. ift.er so osuovne šole oilvisiie od ohčinskih uprav. zahteva govorniK, da sc ta fatalna anonialija oupravi s tem, da prevzarae država doižnost vzdrževai«ja osnovnih šol na temeiju državnega proraeiina. Umetnost mora ščititi iii poilpirati država. Posl. dr. -Pavičič (Narodni klub) žeii intenzivno šolsko delovanje, da se odpravi analfabetizem. Napada prosvetno poiitiko dosedanjiii viad. Zagovarja šole usmiljenili sester v bosni ia ilercegovini. Nato je omenjal, da je treba posvetitl osnoviiemu pouku tein vecjo pažnjo, ker je ravno v teni tičal vzrok velike nepismenosti v naši državi. Kot neobhodno potrebno, da se doseže zaželjeni rezuitat, je treba držati učiielje na enem in istem inestu, da irnajo Piiliko spoznati otroško dušo. z druge strani pa, da deca vzljubi svojega učiteija. (iovoinik se je izrekel v prilog zasebnili sol. Zasebne šole naj še snujejo v mejah zakona. Poslauec dr. Žerjav je predlagal sledeče besedilo: »Znanosr ia luueuioM sta slobodni m uživata zaščito in podporo države. Enako je svoboden univerzitetni pouk. izobrazDa je stvar držuve. Osnovni šolski pouk je splošen, brezpiačen m obvezen v državnih šolah. Vtiski pouk se daje deci v osnovnih šolah; v kolikor se ne pi.oti.vijo roditelji ali varuli. Verouk se duje otrokoin deijeno po veroizpovcdi, sogiasno z njihovimi verskimi načeli.« bvoj predlog utemeijuje tako-le: Prvi stavek se nuiiaja v ustavah vseii _ržav. Novo je, ua se tudi unietnost kot potreba narodnega življenja sprejme v državni program. Drugi stavek določa I-ompetenco države giede vse narounu sole. Sola mora popraviti, kar je naa mt'iii zagrešila stoletna zgodovina. To je potrebno radi kulturnih in plfcmenskih razlik v narodu. S tem pa ni rečeno, da se razlike ne bodo uvaževale, ker je jasno, da moraaio nadaijevati od točke, kjer se danes nahajajo. Državna šola nam daje atarancijo, da se bo vršil pouk v vsej ar- žavi po temeljnem načrtu in v istem duhu. Ustava predvideva tudi možaost privat- nih šol, ki- se pa morejo dovoljevati le p o d pogoji, ki jiii predvideva zakon. Načelno mora veljati, da deca pohaja v državne šole. Treba je rešiti vprašanje, kje se deci tlaje verski pouk. Mi smo se v nasprotju 'l žeijo, da se verski pouk vrši sanio izven šule, odlpčili za to, da se v državnih osuovnih šolah poučuje tudi verouk. Cim s>mo prevzeli to načelo, treba s stališča /erske svobode troje garancij: 1. da se verouk vrši deljeno po veroizpovedi; i. ^ se daje v soglasju z verskimi načeli ^otične veroizpovedi; 3. ako roditelji ne Z;iupajo verskeinu pouku v šoli, da nroreJ j prevzeti to brigo sami, Ako tako po načelu verske strpnos'i uredirao šolsko vprašanje, smo gotovi. lto se s teni najbolj izognemo verskini -'Orbam. Državne oblasti morejo dopuSli-i tiKti zasebne sole pod pogoji. ki jih Predpiše zakon. Vse ustanove za izobrazb° brez razlike inorajo biti pod državnim ri»dzorstvom. Radlkaiec dr. Jovan Radonic zahte- Va svobodo poučevanja, umetnosti in vseu^'liš5nega pouka. Zahteva, naj bo pouk sMošen, obvezen in brezplačen v vseh aržavnih zavodih. Muslitnan Ihmed beg Karabegovič ^nteva, naj se v ustavo vstavi določba, da Se v kiajili, kjer prevladuje albanski ._.„_, — j —v-_ ^— _ v_ '' turški živelj, poučuje v tamošnjem je- ¦'Kll jn da Sf» r.._.iruip «rhi_rin__ knt f^hiicra- (en in da se poučuje srbščina kot obliga- Predmet. Bemokrat Mihajlo Živkovič zahteva nvobodo pouka in umetnosti in da država {.pPira in ščiti znanost in umetnost, zas,?va tudi ukinjenje šolnine in da se verKl Pouk fakultivira. Univerzitetni pouk je iv«bod«i. Musliman Muftija Mehmed - Aiija predlaga tudi neke formalnosti k predlogu Karabegoviča, ki se tiče južno-srbskih šol. Posl. Mihajlo Avramovič pravi, ua se liiora dati poijedelcem siedstvo, da s. inorejo uspešno boriti za svoj obstoj, in da so to sredstvo njihove šole. Zahteva, naj se v šolah v prvi vrsti poučuje strokovaa znanost, ki bo služiia otrokoia prl njihovem bodočem poklicu. Kepublikanec Gjonovič opozarja, da prediog ne predvideva poučevanja na aržavne stroške in bo zato glasovai proti. Posl. JEcInin Kurbegoviu je za pretllog posianca dr. Zerjava in Zivkoviča. Zahteva, naj se izobrazita oba dva spoia in naj se da muslimanom lastne šole. Zalueva, naj se stavku »veda in unietnost sta svobodni in uiivata zaščito in podporo uržave« doda pristavek »v kolikor nisca protivni javni raoraii«, to pa radi tega, ker se bo pozneje lahko pod finno znanosti lii umetnosti mnogokaj razumelo, s čiraer se bo skušalo presiepiti mladiao. Pristoja tudi na dopolnila posl. Radoniča. Gleae naroUnosluih maajšin opozarja na Albaace in Turke, katere je treba tudi upoštevati kot naše državijane in zahteva zanje šole v njihovem jeziku. Socijalni deiuoiaat Nedeijko Divac zahteva take šole, ki bi odgovarjale prirodnemu nagnjenju otrok, in izjavi, da se strinja s predlogoni posl. Avramoviča, da morajo biti šole strokovne in profesionain e. Verski poak ie treba dati v roke popoinoma verskim institucijam izven šoie. Minister za prosveto Pribičevič izvaja, da je v našem narodnem interesu, da se šola podržavi. Vsaka druga šola je sporedna in se bo nioral položaj takih šol urediti z zakonom, ki bo odgovarjal interesom dižave. Narodne manjšine bodo imele državne šole v svojem jeziku, aKo jih ne bi mogle same vzdržati. Otroci niorajo imeti osnovni pouk v maternem jeziku. Končni predSog šolskega paragrafa za konstituanto. Radikalec Ljuba Jovanovič nagiaša, da mora biti država liberalna in da se niora računati z veranii in narodnimi manjšinami. Tujejezične šole naj boao stalno pod državnim nadzorstvora. Prečital je člen 16., kakor je bil sestavljen sporazumno med delom zastopnikov v ustavnem odseku. Znanost in umetnost sta svobouna ter uživata zaščito in podporo države. Vseučiliščni pouk je svoboden. Pouk je državen. Ves pouk počiva na eni in isti podlagi, prilegajoč se onim, katerim je namenjen. Vse šole morajo dajati moralno odgojo in pospeševati državno zavest v svrho državnega edinstva ter foleranco. Kar se tiče verskega pouka, morajo sprejemati otroci verski pouk po želji roditeljev, odnosno skrbnikov, ločeni po veroizpovedih. Strokovne šole se otvarjajo po'potrebah posameznih poklicev. Državni pouk naj se daje brez vpisnine, šolnine in drugih pristojbin. V koliko so dopuščene zasebne šole, naj odreja zakon. _ Vse ustanove za izobrazbo so pod državnim nadzorstvom. Manjšinam drugega plemena in jezika se dajo osnovne šole v njihovem materinem jeziku pod pogoji, ki jih določa zakon. Ko se je predlog tako prestiliziral, je bil pri glasovanju sprejet z vsemi proti 5 glasovora komunistov in socijalnih demokratov, ki so zahtevali še predpis, naj se siromašni izšolajo na državnie stroške. Vse druge stranke so ta predlog komunlstov in socijalistov odklonile, da ne spada v astavo. Podlaga za aioderni šolski zakon je s tem dana. Vendar moramo napravlti par pripomb tudi k temu piedlogu. Pouk je državen! S tem si je država pridržala pravico nadzurstva nad poukoni in šolo, nikakor pa ni prevzela tudi doižnosti otvarjanja. in vzdržavanja šolstva. Vse narodno šolstvo v vsakem oziru vzdržuje država. To je temeljna naša zahteva, ki jo pogrešamo v ustavi. V našem programu in načrtu šolskega zakona .smo se izrekli tudi za brezplačnost pouka v narodnih šolah, t. j. brezplačnost vseh sredstev za šolanje. Podržavljenje šolstva iina za nujno posledico odipravo zasebnega šolstva, absolutno pa odpravo zasebnih učiteljišč, ki jili zahteva že načelo »pouk je državen«. Ustanavljanje zasebnih učilišč in vzgojevališč se ne dovoljuje, že ustanovljene se čimprej podržavijo. Pri zasebnih zavodih, ki se jim kot takim pusti pravica javnosti, je potreba stroga dižavna kontrola. Humanitarno, socijalno - skrbstveno šolstvo sicer ni stvar ustave, a je zadeva vsake kulturne države. Kljub teniu, da nani ustavni del šolskih določb ne daje vsega, nam ni odnehati od dela v saiislu našega stanovskega in šolskega program, naše geslo mora biti: Kar nam ne izvede in uresniči v srnislu našega programa ustava, to nani inora dati šolski zakon!