Uto LXVIII Poštnin« plačana v gotovini V Ljubljani, v tetrtek, dne 30. maja 1940 Štev. 121» Gena 2 din Naročnina mesečno 25 L)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska lulaja celoletno Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.b/Hl S€0VENEC telefoni uredništva in oprave; 40-01. 40-02. 41M13, 40-04. 40-0» — Izhaja vsak dan sjotraj razen ponedeljka in dneva po praznike Cekuvnl račun. Ljubi|aua številka l0.b>0 in 10.349 sa inserate. Uprava: Kopitar jeva ulic* številka (t. masam Liga dostojnosti — živa potreba Liga dostojnosti je ameriški otrok, Da, res še otrok, ker ima komaj osem let. Leta I')'?.' se je rodila. A mnogo bolj upravičeno kakor mi Slovenci in še Marsikaj drugi narod, bi Ameri-kanei lahko rekli: Kaj je pa tebe treba bilo?! Amerikanec. "veren in neveren, kristjun in moderni |M»gan, je gentlemun. V svojem obnašanj'! je lin in uslužen prav do vsakega; v "svojem govorjenju vedno dostojen. Po ulicah, vlakih, javnih lokalih ne Imiš /lepa kdaj videl ali slišal, kar bi žalilo tvoj verski čut ali čut dostojnosti. Delavec ali gospod, bel ali črn, vsi so v tem oziru kavalirji. Pač pa je povprečen Amerikanec niamonist, malo izbirčen glede sredstev kako priti do denarja. To je razna filmska in tiskovna podjetja zapeljalo, da so začela proizvajati moralno oporečno, sicer pa zlasti za mladino privlačno lilago. Najbudnejša čuvariea in po-bornica javne nravnosti, katoliška cerkev, je takoj opazila nevarnost in dvignila svoj glas. Najprej je s filmskimi podjetji sklenil« pogodbo, po kateri so se zavezala, da ne bodo kuj nravstveno oporečnega dajala v javnost. Ker pa te pogodbe niso držale, je katoliška hierarhija narod sama pozvala k bojkotu takega bla-ga. Ta l»jkot naj bi izvajala Liga dostojnosti. l iga dostojnosti, kot so jo zamislili Ameri-kaiici, ni nikako društvo, niti kaka drugačna organizacija v strogem pomenu besede. Je nekaka splošna mobilizacija vseh k bojkotu nezdrave duševne hrane, zlasti še ameriškega vsakdanjega kruha kina in takozvanili magaeinov«, I. j. plehkega kolodvorskega« čtiva. Kdor sc odzove mobilizaciji, vzame sprejemni listek, se s podpisom in vite/ko besedo zaveže, da bo bojkotiral tako opolzko blago in to je vsa njegova dolžnost kot člana Lige dostojnosti. Dana beseda velja za eno leto. ko se zopet obnovi. ko je ameriška I.iga dostojnosti stopila r akcijo, so se filmska iiodjetjn norčevala iz nje, češ, da jim bo morda več koristita kot ško -vsflk priznal, da nam je kljub vsej priznani dobrosrčnosti našega naroda bolj potrebna kot Amerikancem A če hoče doseči svoj namen, to jc. če hoče preoblikovati naš narod v vite/ki narod, mora zbrati v svojem okrilju v s e . k a r i m a še kaj čuta za narodno čast, naj lx> že le ali one stranke, tega ali onega nazora. Liga dostojnosti je po svojem zvanju na d strankarska. Kakor • so v Ameriki iniciativo za njeno ustanovitev dali katoličani, a sprejeli v nje:io armado tudi drugoverce :n brezverce, tako so našo l.igo dostojnosti -sicer sotrudniki katoliške akcije poklicali v življenje. a ne izključno kot njeno pomožno četo. Njen cilj ni Slovenec krščanski kava lir. ampak kavalir sploh. Tudi haravno-nravui kavalir je dostojen, fin. vljuden, ogibajoč se vsega, kir bi utegnilo žaliti sočloveka kakršnegakoli prepričan ja. Menim, da je v vrstah naših strankarskih in svetavnonazornih nasprotnikov še veliko takih kavalirskih elementov, katerim se robatost, neotesanost, prostaštvo in barabstvo našega naroda prav tako gabi kot nam. \ se te elemente bi hotela naša Liga dostojnosti zajeti, jih mobilizirati in skupno z njimi skušati naš narod dvigniti do tega naravnega kavalirstva. Saj če bi nam naši nasprotniki tudi v dosego tega skupnega cilja ne hoteli podati zavezniške roke bi uspeh Lige dostojnosti ne bil popoln. Le če se vsi kavalirski elementi naroda /.bero v enem taboru ali vsaj zedinijo v enem cilju iu pred-lože narodu nekak kodeks javne spodobnosti, ki sc pričakuje od vsakega dostojnega človeka, ter na iHKlIagi tega kodeksa obsoja liste, ki se ne dr/c. na sramoten oder naroda, bo uspeh Lige dostojnosti popoln. lavna morala, ki jo bo Liga dostojnosti s tem uveljavila, bo. če že ne velika vzgojna sila. vsaj veliko strašilo. Ničesar sP človek, bodi ta. bodi oni. tako ne lioji. kot javne, splošne obsodbe. da je ncotesnnec. Malo jih je tako propadlih, da bi ne imeli tega čuta Koliko je n. pr. v Ameriki ateistov, tudi borbenih, koliko socialistov, komunistov, dalje koliko fanatičnih drugovercev In vendar se izrazit načelni nasprotnik vseli leh. katoliški duhovnik, giblje med njimi kot mod prijatelji. Nihče sc ne obrega vanj iu ob to. kar mu je sveto. Pač ve, Po ilomu belgijske vojske Nemška poročila pravijo, da sta angleška in francoska severna armada zajeti v dva ločena žepa - Zavezniška poročila trdijo, da se zavezniške armade med srditimi boji umikajo proti obali Rokavskega preliva Položaj zaveznikov v Flandriji je zaradi udaje belgijske vojske postal nevzdržen. Nemci hitro zasedajo velika flandrijska mesta in potiskajo francoske in angleške čete proti obali, kjer je samo še Dunquerquc prosto pristanišče, koder bi se mogli vkrcati in zbežali v Anglijo. Usoda flandrijske zavezniške armade je zapečatena. Velik del teh čet bo verjetno z vsem orožjem in vojnim materialom , zajet od Nemcev. Posest celinske obale Kanala že daje ■'D Nemcem možnost, da v vedno pogostejših poletih napadajo angleška pristanišča. Poslej jc Anglija na svojem lastnem ozemlju ogrožena in bo morala misliti na lastno obrambo. Zavezniki pa so z nemškim prodiranjem doživeli največji udarec s tem, da sla poslej angleška in francoska armada ločeni, kar daje Nemcem veliko prednost. Nemško vrhovno poveljstvo bo sedaj nastopalo po svojem preudarku z vsakim zaveznikom posebej, kar pomenja veliko taktično prednost za Nemčijo. Zaključni boji v Belgiji in v severni Franciji Francoska poročila Francoska vojna poročila Pariz, 29. maja. AA. Havas. Uradno poročilo od 29. maja zjutraj se glasi: Naše čete na severu nudijo z občudovanja vredno hrabrostjo odpor sovražniku. Po zanesljivih poročilih lahko trdimo, da so izgube, ki so jih Nemci pretrpeli pri včerajšnjih in nocojšnjih spor padih, še prav posebno, velike. Na Meusi in na Aisni so potekale z uspehom krajevne borbe. ,Iui gozahodno od Chateau Poriena je bil odbit so' vražni napad. Vzhodno od Aijne ponoči ni bilo pomembnejših dogodkov. Pariz, 29. maja. AA. Havas. Tretja armada je 29. maja zjutraj izdala tole uradno poročilo: Na Sommi in Aisni so potekale z uspehom krajevne operacije. Položaj na severu je nejasen. Srdit boj s krvavimi ubijalskimi poskusi med vojnimi oddelki, ki so se pomešali med seboj. Snoči so imele francoske čete še vedno v svojih rokah mesto Calais in Dunkerque. Francosko službeno pojasnilo o položaju na frontah Pariz, 29. maja. AA. Havas. Ncmci so naravno izkoristili položaj, ki je nastal na bojišču v splošnem razpoloženju po odločitvi kralja Leopolda, da se vda. Nemci prodirajo dalje ter zdaj potekajo povsod nekoliko težji boji med nemškimi četami in zavezniškimi zaščitnicami, ki varujejo razna premikanja, izvršena v teku noči in včeraj, le premike je zavezniška vojska morala izvesti, da bi se zavarovala proti udaji belgijskih čet. Franco-sko-britanske čete so vzele položaj z vso resnostjo in odločnostjo na znanje. Belgijska vdaja še daleč ni zasejala vznemirjenja in malodušja, pač pa je bolj okrepila odločnost zavezniških čet. Francoski in britanski oddelki se srdito bore. Tudi po mnenju vseh opazovalcev so nemške izgube skrajno hude. Zavezniško letalstvo še dalje posreduje v bojih, ki se nadaljujejo tudi danes in ki so skrajno srditi. Naša letala so v masah bombardirala najbližje zaledje kakor tudi daljno zaledie sovražnih čet. Kakor vedno, smo bombardirali ceste in vsa prometna križišča, naprave, ki so jih zgradili nemški pionirji, vojaške kolone, tovorne avtomobile in oklopne oddelke V Nemčiji smo bombardirali vojne naprave v Bremenu in Hamburgu. Tu smo napadli in ponovno zažgali zaloge goriva. Nemško letalstvo je bombardiralo prav tako ozadje zavezniških čet. Težko so bile bombardirane pristaniške naprave v Dunkerqueju, mesto samo pa ni bilo neposredno ogroženo. V Calaisu so se snoči francoske čete še vedno držale. Na Sommi so francoski oddelki spet zavzeli tri važne vasi. Na Aisni so Nemci poskušali z naskokom zavzeti Chateau. Porcien. nekaj kilometrov zahodno od Rethela. Tu so namreč poskušali prekoračiti reko. Ta napad je bil odbit brez večjih težav. Na Meuse, posebno pa še v gornjem toku reke, je francoska artilerija bombardirala nemške prometne zveze. t. j. ceste na desni strani reke, predvsem pa železniške proge in postaje Sedaj napad na Anglijo? Pariz, 29. maja. t Havas. Iz Berna poročajo, da je švicarska »Baseler Nachrichten« objavila poročilo iz Berlina, da namerava nemško vrhovno poveljstvo pustiti južno fronto, to je fronto na rekah Some in Aisne, pri miru in se za- dovoljili z vojno za utrjenimi črtami, medtem ko bi naj sledil velik napad na Anglijo Priprave za ta napad da pa še niso povsem končane. Isti list pripoveduje, da pošiljajo Nemci na Norveško neprestano nove čete in da gredo tja tudi težke oklopne edinice. Svoie oborožene sile pošiljajo Nemci iz Osla naprej proti Kristiansundu. Verjetno je, da se ta^nkaj zbirajo prevozne ladje, ki bi prišle v poštev v primeru, da se Nemčija odloči, da na celi črti napade Anglijo. Delovanje francoske mornarice Pariz, 29. maja. AA. Havas. V loku operacij na Severnem morju se stalno omenjajo ladje francoske vojne mornarice. Zaradi samih operacij se imena in število teh ladij ne omenja, toda zatrjujejo, da je njihovo število veliko in to posebno kar se tiče torpedovk, lovcev min in podmornic Prav tako je treba naglasiti, da se posadka teh ladij drži nenavadno junaško in da se posamezni pomorski častniki pogosto s pohvalo citirajo v dnevnih poveljih. Poleg mornarice je treba omeniti tudi aktivnost obalskih baterij, katerih poveljniki so bili od svojih predpostavljenih prav tako pohvaljeni. Angleška poročila Angleško vojno poročilo London, 29. maja. AA. Reuter: Admiraliteta in vojno ministrstvo sta izdala skupno poročilo, ki se glasi: Zjutraj smo prejeli poročilo, po katerem so zavezniške čete snoči zavzele Narvik, kakor tudi, da sta Frageres in Forsneset prav tako v naših rokah. Delovanje angleških letal London, 29. maja. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da angleški bombniki napadajo neprestano. Od včeraj naprej pa do danes dopoldne srednji in veliki bombniki niso prenehali z bojem. Nemško napredovanje je zaradi zasipanja čet z bombami postalo mnogo bolj počasno. Samo en bombnik je bil izgubljen. Sovražnik mora imeti ogromne izgube v moštvu in v oklopnem materialu. Umik angleške armade med srditimi boji London. 2'). maja. t. Reuter. Angleške čete se med srditimi boji umikajo. Dosedanja poročila pravijo da so veliki oddelki angleške arma- de prišli dn obale in -e tamka j v krčili. Umik so i/vnili / velikim pogumom in s spretnimi kritji. Morala angleških čet jc iieiiinujaua. Vrhovno poveljstvo je dnlo četam nalog, da ves vojni ma-lerial. ki bi ga morale zapustiti /;t seboj v Belgiji, t ii k o j ra/strele. da ne pride sovražniku v loke. Otroci izpod 12 let bodo izseljeni v Avstralijo Sidncj, 29. maja t Reuter. Avstralska vlada je sporočila angleški vladi, da je pripravljena spraviti pod streho in preživeti vse angleške otroke izpod 12 let, ki bi jih njihovi starši hoteli odpraviti v Avstralijo za dobo trajanja vojne. Avstralska vlada bo v vsakem pogledu sodelovala, da se življenja otrok v Angliji zavarujejo. Osiroteli otroci pa bi tudi po vojni za vedno ostali v Avstraliji. Načrt predvideva ogromne prevoze otrok. Poziv ženam in dekletom London, 29. maja. AA Minister za narodno zdravje je naslovil poziv na žene in dekleta, naj se priglašajo v čim večjem številu za bolničarsko službo. Te bolničarke naj bi skrbele za belgijske in francoske begunce ler za žrtve letalskih napadov. Letalski minister vzpodbuja London, 29. maja. t Reuter. Letalski minister sir Archibald Sinclair bi sc moral udeležili neke večerje, pa se je zaradi vojnega položaja oprostil s pismom, v katerem poveličuje hrabrost angleških letalcev, ki da so dosegli čudežne uspehe. Nato nadaljuje: »Gremo skozi temne ure. Napad na Anglijo bo dokončna preizkušnja zaupanja, ki ga imamo v usodo domovine kakor tudi v pravičnost ciljev, za katere se borimo. Toda sedanji rod Angležev bo pokazal, da je vreden dedščine, ki jo je prejel od očetov. Naša obramba, v prvi vrsti naša obramba proti letalskim napadom je varna v rokah junaških mladih pilotov in bojnih enot.« Erska mobilizira Dublin, 29. maja AA Reuter. V toku svojega včerajšnjega govora v irskem parlamentu je D e V a 1 e r a dejal, da je treba nujno izvajati ukrepe za obrambo države tako kot je tc sklenila vlada. Dc Valera je dejal, da so rezervisti poklicani že pod zastavo in da se bo začelo tudi novačenje drugih obveznikov za zunanjo in notranjo obrambo države. Nemška poročila nmammmmmmmmmmammm^i^^mm^^mmam Nemško vojno poročilo Glavni stan vodje rajha, 29. maja AA. DNB: Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča: Usoda francoskih armad na področju Artoi-s a je zapečatena Odpor Francozov v pokrajini južno od Lillea je strt Angleška vojska zahodno od Dunkeiqua je tudi na poti uničenja pod udarci naših osredotočenih napadov S hitrim zaletom v severni Flandriji smo šli sKozi B r ii g g e , zavzeli Os tend e in prispeli do Dixmuidena. Na reki Yseri :n na njenem prekopu severno od Ypresa se sovražnik še vedno srdito upira. Na soomeniku, postavljenem pr Langemarku nemški mladini, ki je tu padla v bojih v jesen/ 1. 1914, je razobešena nemška državna zastava Ob istočasnih napadih od vzhoda in zahoda smo prispeli do Lillea in mesto zavzeli. Pri svojem prodiranju od zahoda smo zavzeli A r m e n t i e r. Pri Bail- (Nadaljevanje na 2. strani) Sodba italijanskega tiska o položaju na zahodni fronti Razlaga generala Cabiatia Rim, 29. maja. General C a b i a t i meni v Svojem poročilu o kapitulaciji belgijske armade to-le: Položaj, ki ga je povzročila kapitulacija belgijske armade, je lak, da Irancosko-angleška armada, to je tri francoske armade in ena angleška, nima na razpolago več ko ozek hodnik, ki so ga pa Nemci presekali v dva dela, eden okoli Lillea, drugi okoli dn bi » tem pred javnim mnenjem samega sebe obsodil Zaenkrat Liga dostojnosti upravičeno pričakuje. dn se ji bodo vse katoliške organizacije s svojim članstvom brez posebnega moledovanja in dreganja pridružile. Prav za prav s tem ne bodo privzele nobene nove naloge. Saj so katoliške organizacije /e po s\ojem bistvu poklicane oblikovati ne le zgolj človeške, ampak tudi božje kavalirje. Liga dostojnosti jim bo to /avest le podžgala, da se je bodo osebno IhiIJ zavedali in postali 'volj borbeni, da jr še pri drugih rn/plainte in uveljavijo. Ako bodo organizacije drugega mišljenja označeni cilj Lige dostojnosti pozdravile, kar prav tako upravičeno pričakujemo, a bodo imeli pomisleke nam podati zavezniško roko naj si usta.iove svoje Lige z istim ciljem! P« ločeno mar-i-rnjmo n h fronto /a čast kulturnega naroda, da le združeni udarimo na iste njene in nase sovražnike! Zbrišimo že enkrat / našega naroda vse one madeže, zaradi katerih tujec, še do danes ni prestavil stare rimske meje z naše zemlje, češ: Tu se začne barbarstvo. Liga dostojnosti naj poskrbi, da ne !k> imel za to kakega upravičenega povoda. Vsi. ki vam jc kaj za čust svojega naroda, v Ligo dostojnosti! —0-11. Dunquerquea. Te čete so že potem, ko so se junaško borile več ko dva tedna in so imele strahovite izgube, popolnoma izčrpane ter jim zmanjkuje žc prehrane pa ludi potrebščin, ki jih ne morejo dobiti drugače kakor -aitio še čez pristanišče Dim-qUerque, na katerega so Nemci samo v eni noči od 28. do 29. maja zmetali na tisoče in tisocc boinb ter sedaj gori. Sploh kroži nad nebom v Flandriji najmanj 3000 nemških letal, ki so zbrana zato, da prisilijo francosko in angleško armado k čimprejšnji kapitulaciji. V tej noči sla izgubili angleška in francoska armada na mrtvili in ranjenih dve tretjini svojega šlevila. V Ardrcsu v odseku Calais je bil uničen en angleški bataljon do zadnjega moža. Ze lo dokazuje nadčloveško hrabrost obeh obkroženih armad. Splošno mnenje je. da bosta angleška in Irancoska vlada sami naročili vrhovnemu poveljniku v Flandriji generalu Blanchardu. da ponudi kapitulacijo. V tem oziru je bila kapitulacija kralja Leopolda v Parizu in Londonn na tihem dobrodošla, da se morejo sedaj sklicevati nanjo, če bo tudi angleška in francoska armada sklenila se predati. Zagrebška vremenska napoved: Naraščanje oblačnosti t lokalnimi padavinami. t (Nadaljevanje s 1. strani) leulu boji ie trajajo. Na vzhodu smo prebili francosko obmejno postojanko, k|er je sovražnik branil svoje zaledje ter prišli na belgijsko mejo. — Pri Wormhaudtu boji še trajajo. Nemško letalstvo je včeraj izvedlo nekaj napadov na umikajoče sc sovražne kolone, na koncentracijska mesta in bojna vozila. Pri ogledovanju nad francosko in belgijsko obalo ter med Rokavskim prelivom so letala napadla in težko poškodovala tri rušilce. dve prevozni ladji in dve navadni tovorni ladji. V 6rednjem delu Severnega morja smo z bombo uničili sovražno podmornico. Verjetno je, da je bila potopljena še neka druga podmornica. Kljub neugodnemu vremenu, ki je vladalo nad morjem, se je našim hitrim bojnim čolnom posrečilo pred belgijskim pristaniščem Nieuportom s torpedom potopiti velik britanski rušilec, ki je bežal. Na južnem bojišču smo odbili posamezne napade sovražne pehote, ki so jo podpirala bojna vozila. Izgube sovražnega letalstva so znašale 28. t. m. skupno 24 letal. Od tega jih je bilo 16 sestreljenih pri spopadih v zraku, 8 pa jih je zbilo na tla protiletalsko topništvo. 3 naša letala so izginila. Kapitan Melders je sestrelil že 20 .letalo. Po strogo zaupnih podatkih jc naša protiletalska artilerija med 16. in 25. majem sestrelila 254 letal. Po tem takem skupno število letal, ki jih je zbil na tla ogeni protiletalske artilerije od 10. do 25. maja, znaša 607 Razen tega je nemška protiletalska artilerija v omenjenem razdobju uničila 101 sovražni tank. Berlin, 29. maja. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Po neprestanih napadih, ki imajo namen uničiti angleško armado, so nemške čete zavzele Y p r e i. Nemško službeno pojasnilo k položaju v Belgiji Berlin, 29. maja. t. DNB: Sevema zavezniška armada ie sedaj zadelana v dve ločeni vreči, v angleško, ki je okrog Dunkerque, in v francosko, ki se nahaja južno od Lillea. Angleška armada, ki šteje verjetno nad 5 divizij, je zadrgnjena na prostoru, ki meri okrog 20 kvadr. km. Obale se drži samo še pri Dunkerque in sega proti vzhodu do Ypresa in Armentieresa, proti jugu severno od St. Omcrja. na severu pa na pol pota do Ostcnde. Nekatere sovražne enote, ki ne poznajo položaja, sc še vedno bore. ker so prepričane, da sc bodo še mogle umakniti. Ta armada je izgubljena, čeprav vlada slabo vreme za letanje, ne bo imela časa, da se reši čez morje. Dunkerque že obstreljuje nemšfio topništvo. Nad obalo pa .stalno krožijo nemška letala in pazijo, da ne bi kakšne ladje odotule. Večje enote torej ne bodo mogle pobegniti. Pri tem ne zadene nobena krivda belgijske armade, ki je kapitulirala. Francoska armada pa ie popolnoma zavezana v vrečo južno od Lillea. Prostor, v katerem je obkoljena, ni večii, kakor prostor nemške armade in sela od Lillea proti jugu do Douaia, na vzhodu do belgijske meje, na zahodu pa do bližine Bcthuneja. Tudi tej armadi grori popolno uničenje, ako se nravočasno ne preda. Beg je za nio popolnoma izključen, ker je s tem. da so Nemci zavzeli tudi Lillc, vsaka zveza med ujeto angleško in ujeto francosko armado, izključena. Vprašanje zaključka 1e fronte ni več vprašanje dni, ampak samo nekaj ur. Čeorav se po nekaterih odsekih boii še nadaljujejo. ker francoska armada še ne ve, da je od vseh strani ujeta. Francozi niso mo<»li zadržati našega predora niihovih utrjenih črt. Francozi niso mogli organizirati proti nam ofenrive z juga navzgor. — Kapitulacija belgijske armade ni v ničemer vplivala na položaj, v katerem se nahaja 6evema francoska armada. Angleži vzeli Narvik Berlin, 20. maja. t. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Na Norveškem se je sovražniku, ki so ga podpirale številne vojne ladje, včeraj posrečilo, da je izkrcal čele pri postaji železnice, ki pelje na švedsko mejo. Oh tej železnici je prodiral s severa in zvečer zasedel mesto Narvik. Pariz, 29. maja. i. Havas. Norveško poslaništvo poroča, da so norveške in zavezniške čete v pokrajini O f o I o v napredovale do reke Niggardsvatn. ,'užno od Haalogalanda ni nobenih pomembnejših dogodkuv. Zakaj se je vdal nemški Italijanska agencija Štefani brani Leopoldov sklep Rim, 20. maja. h. Agencija Štefani priobčuje v italijanskih listih zagovor belgijskega kralja Leopolda lil., trdeč, da so obtožbe francoske in angleške vlade, češ da je kralj izdal svoj narod in zaveznike, skrajno krivične. Zavezniki, pravi agencija Štefani, so hoteli, da bi belgijska armada sebe žrtvovala do konca, dokler bi general Wevgand ne mogel ustvariti trdne fronte na S o in in i in dokler ne bi Anglija mogla končati svoje priprave, da zavaruje angleško obal pred nameravanim nemškim udarcem. Tako dolgo pa kralj ni mogel čakati in so z njim soglašali vsi generali belgijske armade. Belgijska armada je bila poleni, ko ie padla obrambna črla na reki Dyle, odrezana lako od angleške kakor od francoske armade, v Flandriji in iiočasi lako stisnjena med nemške klešče, da hi sc morala dati itobili do zadnjega moža kakor govedo v klavnici, če bi se bila ravnala ik> zahtevah francoskega in angleškega vrhovnega poveljstva. Že doslej je belgijska armada, ki se je borila. kakor Nemci sami priznavajo, z največjim junaštvom, štela 250.000 m o ž izgub, to je eno tretjino vsega belgijskega moškega prebivalstva od 20 do .30 let. Kralj se je moral ozirati na 800.000 belgijskega civilnega prebivalstva, ki je bilo ob vkora-kanju Nemcev zbežalo v odsek, v katerem je bila sedaj belgijska armada od Nemcev ogrožena. Bile so pa ludi globoke razlike med belgijskim vrhovnim poveljstvom in poveljstvom francoske ter angleške armade zaradi vojne taktike in Belgijci predvsem niso razumeli, zakaj se angleška mornarica tako izogiba Rokavskega preliva in ne pošilja okrepitev v Belgijo, ampak skrbi samo za 10, kako bi se rešila angleška armada. Francozi ne pomislijo, pravi agencija Štefani. da bi bila nemška armada, potem ko je že pred kapitulacijo kralja Leoi>olda dosegla Armentiercs in Vpres, ter stala pred vralmi Bruggea, »eblgij-sko armado naravnost pohodila v kašo«. Agencija Štefani trdi tudi, da je bil kralj Leojx)ld primoran h kapitulaciji po javnem mnenju v Belgiji sami, ki da se je hudo razburilo, ko se je angleška armada pripravljala za Čimprejšnji umik v Anglijo in se je temu primerno obnašala na belgijskem ozemlju, ki je od teh priprav samih silno trpelo Razlaga v Londonu London. 29. maja. b. Semkaj so prispele podrobnosti glede odločitve belgijsl*!a kralja Leopolda, ki je vedno kazal le malo simpatij za demokratske metode in je bil tudi glavni nasprotnik zavezniške ponudbe, da se prično pogajanja med Belgijo in zavezniki, ki bi imela svrho organizacije zaščite Belgije, če bi bila ta izpostavljena napadu. Po vdoru nemških čet je kralj Leopold kot glavni poveljnik belgijske vojske nasprotoval, da bi hil vključen v zavezniško vrhovno poveljstvo in je popustil šele tedaj, ko so Francozi zagrozili z ultimatom, da bodo Belgijo prepustili njeni usodi, če sc belgijsko vojno poveljstvo takoj ne vključi v vrhovno zavezniško poveljstvo, ker so skupne operacije edino mogoče na ta način. T lir; f..••$»K-V« V'.».". » l' I i.h.ri' {'.'.■ r, ! kU / » i J -Ji /». «■» V I tli J I. )» i w i"v|«' rvyk V * i>vi'ii niHttMAAi. •'lil'*', l '»S".'! «*•'»' fA' «>•'.'» V It-.ffif >i . \>,» »[»'»V s t*. I1* it ,« \b » t> e. ' rKV V*'V. 11. »!..►>« m » r •>,*, ',ii> '> z Ul iS. ./-"> L\lr*.k t, «. '/,' V. M ;; fl r-*."' Izjava belgijskega poslanika Washington. 29. maja. AA. Havas: Po sporočilu. ki ga jc dal belgijski veleposlanik v Wa-shingtonu predstavnikom tiska, je veleposlaništvo izdalo še tale komunike: kralj Leopold armadi Moramo počakati, kakor je dejal Churchill. s končno sodbo o kapitulaciji belgijske vojske, dokler ne dobimo popolnejših obvestil. Belgijska vojska se je borila 18 dni, ne da bi bila slaba samo eno uro, in to v prvih črtah i n ni bila nikoli zlomljena. Stotisoči civilnih beguncev ho paralizirali že takoj v začetku premikanja čet. Razen tega je bila belgijska vojska zaradi svojega umika odrezana od oporišč za preskrbo. Sodba v Švici: »Vzrok kapitulacije izključno vojaškega značaja« Bern, 29. maja. t. Havas: Dopisniki švicarskih listov pc-ročajo iz Berlina, da je belgijski k i a I j po svojih zastopnikih prišel v stik z vrhovnim vodstvom nemške armade šele 24 ur pred zlomom belgijske vojske. Belgijska vlada ni bila za kapitulacijo. Nemška vlada pa po polslužbenih izjavah sama ni pričakovala tako hitrih razvojev. Basler Nachrichtent menijo v svojem dopisu iz Berlina", da italijanski vpliv na odločitev belgijskega kralja ni bil brez vrednosti. Vendar pa nemško zunanje ministrstvo v svoji objavi za tisk odločno zanika takšna podtikavanja in trdi, da je vzrok, zakaj je belgijska vojska položila orožje, izključno vojaškega značaja. Še eno vprašanje v Berlinu ni prav jasno, pišejo »Basler Nachrichten«, namreč, če se je belgijska armada v celoti pokorila odloku belgijskega kralja. ali če se nekateri oddelki armade bore še naprej. Podrobnosti glede tega vprašanja še manjkajo, ali pa javnosti niso bile izročene. Izjavo belgijskega ministrskega predsednika Pierlota, ki jo je dal v svojem pariškem radio-govoru, kjer pravi, da se je kralj Leopold s svojim dejanjem odpovedal vladarskim pravicam in da je po belgijski ustavi sedaj vlada izvršiteljica vladarske oblasti, so po pisanju švicarskega lista v Berlinu vzeli resno. Mnenje v Berlinu: »Zavezniki so krivi katastrofe Belgije« Berlin. 20. maja. AA. DNB: Nemški listi ostro obsojajo včerajšnji Churchillov govor v spodnjem domu, ko je skušal krivdo za angleški armadi grozečo katastrofo zvaliti na Belgijo. Listi primerjajo to zadržanje Anglije z zadržanjem angleških državnikov v primeru Norveške. »Deutsche A I I g e m c i u e Zeitung« in »Politische Korrcspoiidcnz« naglašata, da pomeni kapitulacija belgijske vojske novo katastrofo zaveznikov v sedanji vojni, ki sta jo zahodni velesili objavili Nemčiji. Vedno večje postaja število onih držav, ki so bile kompromitirane in zapeljane od zahodnih velesil, da so slopile v vojno ter morale nazadnje podleči udarcem nemškega orožja. Pariz in I^mdon sla napravila vse, da prepričata te države o jiomočj zaveznikov, toda zgodilo se je ravno narobe. Pariz in London sta dajala sijajne obljube samo zalo, da bi druge pognala v vojno in jih v kritičnem času pustila na cedilu. Kralj Leopold III. je obvaroval narod in državo pred nepotiebnimi žrtvami in gotovo katastrofo Zapadni velesili poskušata še sedaj iz, svojih porazov izvleči koristi. Tako izkoriščata sedaj sklep belgijskega kralja, samo da bi odvalili breme odgovornosti z lastnih ramen. Oni, ki sede v varnem ozadju v Parizu in Londonu, valijo odgovornost za izhod bitk na vojake in generale, ki se nahajajo na bojišču, sami pa sploh ne vedo, kako se vojna vodi. Vse to je znak slabe vesti in zato bodo morali odgovarjati svojim narodom. Belgifski kralj zopet v Brusliu Pariz, 29 maja. t. Reuter: Tukaj potrjujejo poročilo, da se je kralj Leopold po kapitulaciji belgijske armade vrnil v svojo palačo v Bruslju. Nemško vrhovno poveljstvo mu jo je stavilo na razpolago. Palačo straži sedaj nemška častna straža. Kraljev brat ranjen Nadalje poročajo, da je bil kraljev brat grof Flanderski (princ Karel) v bitki tako hudo ranjen, da so mu morali odrezati eno nogo nad kolenom. Upajo pa, da mu bodo rešili življenje. Seja belgijskega parlamenta Pariz, 29. maja. AA. Havas Člani predsedni-štva belgijskega senata in belgijske poslanske zbornice so se na poziv svojih predstavnikov spet sestali z velikim številom članov obeh zbornic. Predsednik senata je na tem sestanku zastopal tudi predsednika poslanske zbornice, ki je zaposlen s sestavljanjem podrobnega poročila o resnih dogodkih, ki so se odigrali zadnje dni. Na sestanku se je znova pokazalo soglasje o priliki posvetovanja ter popolna istovetnost naziranj z belgijsko in zavezniškima vladama. Vsem predsednikom teh vlad je bilo izkazano priznanje. Sestanek članov sveta senata in poslanske zbornice, ki se mude v Franciji, je sklican za petek, 31. maja. Izjava Roosevelta Washington, 29. maja. AA. Štefani: Predsednik Roosevelt in zunanji minister Cordell Hull sta časnikarjem izjavila, da ne moreta podati nobene sodbe in komentarja o udaji belgijske vojske. Časopisje pravi, da je samo belgijski narod poklican podajati 6odbo o odločitvi kralja Leopolda III. Vsi listi pa poudarjajo težaven položaj, v katerem 60 zdaj zavezniki. Newyork. 29. maja. A A. Havas: Newvorški listi komentirajo kapitulacijo belgijske vojske ter posebno naglašajo posebno težke vojne posledice le kapitulacije. Dasi listi ne prikrivajo težav, vendar naglašajo, da je še daleč do tega, da bi bila Madrid, 29. maja. AA. Havas: Belgijski krogi v Madridu so sprejeli 7. veliko žalostjo vest o kapitulaciji belgijske vojske. Atene, 29. maja. A A. Havas: Belgijska kolonija v Atenah je poslala predsedniku belgijske vlade Pierlotu brzojavko, v kateri se izraža topla simpatija za belgijsko vlado. Razlaga k .zemljevidu: »Južna fronta« gre od Abbeville na obali naprej proti vzhodu ob reki Somme mimo $niensa, Peronne do St. Quentina. lam se nadaljuje na La Fere in Laon in v ravni črti naprej do reke Aisne. — Na severu pa sta angleška in francoska armada obkoljeni vsaka v en »žen« »Angleški žep« je prilepljen na obalo pri Dunkerque, sega do Vpres na vzhodu, do Armentineres na jugovzhodu in do St. Omerja na jugu. -Francoski žep- pa je na malem prostoru iužno od Lili« in sega do črte tJcthunes-Lens-Douai na jugu, uo ueigijSRč meje na vzhodu, uo 1 Lille na severu. Vzroki nemških uspehov Sodba švicarskega lista »Journal de Geneve« »Journal de Geneve« priobčuje naslednji uvodnik, ki v marsičem osvetljuje sedanje dogodke na zahodnem bojišču. »Sprememba vrhovnega poveljnika, odslo-vitev cele vrste višjih častnikov, novi ljudje v najvišjem francoskem poveljstvu, vse to dokazuje, tla se Francija trudi prilagoditi se novemu načinu vojskovanja, ki je, kakor se zdi, presenetil one, ki so do prihoda Paula Reynauda bili odgovorni za vladanje Francije. Po pravici je treba povedati, da generali večkrat plačajo napake, ki so jih napravili jx)litiki. Ni dvoma, da je bila neizrečena lahkomišljenost od strani Francozov, da so izdelovali 60 letal na mesec, medtem ko jih je Nemčija i/.delovala 800. Vendar nočemo tukaj razmotrivati o napakah, za katere se plemeniti narod tako kruto pokori. Naš glavni namen je pokazati, kako je prišlo do sedanjega položaja. Nuj se iz tega vsaka država pouči in naj iz dogodkov, katerim smo presenečene priče, takoj napravi primerne in ustrezajoče sklejje.« »Skoraj najbolj se je treba čuditi nevednosti o tem, kaj je bistvo h i 11 e r i z -m a. Zaradi brezskrbnosti ali sploh brezbrižja se niso hoteli baviti s čudovito preosnovo, ki jo je Nemčija doživela. Čisto je bilo jirezrto že staro dejstvo, ki ga vedno ponavlja zgodovina. da se premagan narod z vsemi sredstvi prizadeva za maščevanje. Morda velik del Nemcev niti ni zajel narodni socializem. Toda zato so vseeno ostali Nemci in so z dopadaje-njem gledali, kako se je drobil člen za členom versa.jske mirovne pogodbe. Z vedno bolj prijaznimi očmi so gleduli moža, ki jim ni le obljubljal osvobojen ja, ampak tudi izboljšanje njihovega gospodarskega stanja, izboljšanje njihovega življenja in ki jim je obljubljal, da jim zagotovi gospodstvo nad drugimi narodi. Vse ie cilje je neumorna propaganda širila nejire-stuno in budila vedno nove energije v nemškem narodu.« Druga napaka je bila v tem, da so gledali na Hitlerjev rež. i m skozi očala in povedke nekaterih emigrantov. Na osnovi njihovih informacij so se delali zmotni sklepi. Povedali so nam, da so nemški avtomobili, ki so vozili proti Dunaju, ostali po-habljeni na cestah, da ženske v Frnnkfurtu nimajo dovolj volne za obleko, da primanjkuje mila, da je pruski generalni štab v prepiru s političnimi voditelji. Vse mogoče podrobnosti so nam pripovedovali in nam zugota\Ijali. da Nemčija ne l>o vzdržala vojne prei/.kttšnje. Toda to so bila drevesa, ki so našim očem jirikri-vala gozd. Nočemo reči, da smo bili nalugani in da oni niso pošteno mislili, ki so v svojem maščevanju natl režimom, ki jih je pregnal, hoteli biti iskreni. Toda kljub temu ostane resnica. da se je nemška sila podcenjevala in da se ni mislilo na to. kar je bistvenega: da je namreč -Hitler ustvaril armado, kakor jo je zahtevala njegova politika in da je |>o-polnoma točno računal, ko je ocenjeval njeno moč in pa nezadostne priprave nas|)rotnikov, s katerimi se je prej ali slej moral srečati na resti. Hitler je dobro vedel, da je njegova j>o-litika tvegana in tla bo prej ali slej naletela na mednarodne težave. Zavedal se je tudi. da l>o tista preizkušnja usodna in da mu lahko prevrže vse njegovo delo. Moramo pa -eči, da mu je do sedaj uspelo, da je s sredstvi, ki jih je imel na razj»olago in katerih se je posluževal, inogcl premagati še vse ovire.< »Nudulje je treba ugotoviti in bilo bi smešno, ko bi zanikuli dejstva, da so se Hitlerjevi vojaški svetovalci znali boljše okoristiti od naukov, ki jih je dala zadnja svetovna vojna, kakor pa zavezniki. Kdor pazno bere knjigo »Mein Kampf«, mu ne bo težko najti namigavanj, ki prav dobro ra/.lož.e sedanje vojaške nastope nemške armade. V svoji knjigi na primer Hitler odkrito obžaluje, zakaj tedanji generalni štnb ni razširil operacijske baze proti Angliji. Toda človek bi mislil, da na Nizozemskem ni noben človek prebral knjige »Mein Kampf« in da ga tudi v drugih državah, ki se jih tiče. niso brali < »Tudi to je treba prav jx>sebej omeniti, da bi zavezniki in njihovi generali ne bili zdaj tako neizrečeno presenečeni, ko bi se vsaj nekoliko brigali za nemške vojaške spise, ki so jih Nemci sami objavljali zadnjih 10 let. V teh spisih je skoraj do podrobnosti nakazana oblika in način vojskovanja, kakor ga Nemci sedaj izvajajo. V svojem govoru lela 1935 je Hitler izjavil: »Če hočem napasti nasprotnika, se z njim ne bom prepiral in debatiral mesece, ampak bom storil tako. kakor sem ravnal vedno v svojem življenju, da se bom nenadno in nepričakovano vrgel nanj.« Tudi bojne stroje, ki jih Nemci zdaj uporabljajo, s.o njihovi strokovnjaki že mnogo prej popisavali. A Miiller je napisal cclo knjigo o motoriziranih udarnih četah, general von Metsch je podrobno analiziral značaj bodoče vojne. General von Lutz, ki poveljuje nemški oklopni armadi, pa je napisal knjigo, v kateri je pojasnil kako vežba vojake za la [»osel. »Samostojne kolone tankov,« piše ta general, »morajo udreti v nasprotnikovo deželo in po svoji liiirosti in drznosti vse presenetiti, vse porušiti in presekati vsa občila. To je moderna kavalerija.« Kljub vsemu temu pa je treba ugotoviti, da zavezniki niso sledili Nemcem, ne kar se tiče politike, in ne kar se tiče vojaških ukrepov. Sedanja drama, ki se odigrava v Franciji, je pokazala velikansko moralno vrednost francoske armade. Toda pokazala je tudi. da ta armada ni bila pripravljena in vzgojena za napad. Totalna vojna, ki jo vodi Nemčija, zahteva drugačnih ukre|)ov, kukor pa je obramba utrjene črte. Maginotova linija bi bila neprecenljive vrednosti, če bi segala do morja in še bolj, če je ne bi v Parizu smatrali za neke vrste sveti zid. za katerim se lahko j>olitiki igrajo, kolikor hočejo, medtem ko so vojaški teoretiki mislili, da sama obramba more rešiti njihovo deželo. Če na kratko povzamemo glavno miseL moramo reči: novo pojmovanje vojne, nakopi-čenje potrebnih sredstev in vestna priprava sleherne akcije, to so trije činitelji. ki Nemcem omogočajo sedanje velike uspehe in veliko prednost pred zavezniki. Tega ne moremo tn nočemo reči, da so te prednosti dovolj velike, da lahko prinesejo odločitev, še preden se bodo mogli zavezniki znajti v novem načinu vojskovanja Paul Revnaud je rekel dn so zavezniki pričeli »misliti« o tej novi obliki vojne. Vsekakor se ta jiouk vrši v zelo težkih razmerah, toda veliko je že to vredno, da so stopili is dežele utvar na realna tla. Sovjetska Rusija in Balkan Nasprotujoča si poročila o stališču moskovske vlade do morebitnih zapletljajev na Sredozemlju Sovjetska Rusija daje naglas odnošajem z Bolgarijo: Majski postane poslanik v Sofiji Sofija, 29. majnika. t. Havas: V sofijskih vladnih krogih nočejo uradno potrditi, da bo dosedanji sovjetski poslanik v Londonu Majski imenovan za sovjetskega poslanika v Sofiji, vendar ipa je stvar že gotova in je treba samo še formalne rešitve in bo objavljena. Imenovanju pripisujejo posebno v nemških in italijanskih krogih velik pomen. Imenovanje Majskega bi namreč pomenilo, da Sovjetska Rusija hoče svojemu zanimanju za Balkan dati poseben poudarek s tem, da svojega poslanika, ki sedi za Sovjetsko Rusijo na najbolj važnem mestu, namreč v Londonu, pošlje na Balkan in s tem podčrta, da je balkanski sedež za Sovjetsko Rusijo trenutno še bolj važen, kakor londonski. Seja vrhovnega sveta v Moskvi Moskva, 29, maja. AA. Tass: Snoči se je v Kremlju začelo tretje zasedanje vrhovnega sveta sovjetskih republik, ki so mu prisostvovali vsi narodni predstavniki, člani diplomatskega zbora, ter predsedniki znanosti, umetnosti in vojske. Prisotni so toplo pozdravili prihod Stalina, Molotova, Vorošilova in ostalih ljudskih komisarjev, ko so prili v dvorano. Sejo je otvoril predsednik vrhovnega sveta Zdanov. Vse točke dnevnega reda so bile soglasno sprejete. Ljudski komisar za finance Safranov je sporočil, na kraju, da je svet ljudskih komisarjev predložil vrhovnemu svetu v odobritev proracu dohodkov in izdatkov za prihodnje finančno leto. Proračun znaša 25 milijard 326 milijonov rubljev. Madžari zaupajo v mir Budimpešta, 29. maja. b. Tukajšnji politični krogi so prepričani, da bo mogoče ohraniti mir na Balkanu, pa četudi bi Italija stopila v vojno na strani Nemčije. To prepričanje temelji na zanimanju Sovjetske Rusije za Balkan. Uradno poročajo, da se je madžarski poslanik v Moskvi Chri-stoffv razgovarjal s predsednikom sveta ljudskih komisarjev Molotovim. Do konference pa je prišlo na pobudo Molotova. Sovjetske čete v velikih množinah prihajajo na črnomorsko obalo Bukarešta, 29. maja. t. Exchange Telegraph: V romunsko prestolico prihajajo poročila, da je Sovjetska Rusija začela izjavati celo vrsto ukrepov za to, da bi bil ohranjen mir v tistih področjih južnovzhodne Evrope in Črnega morja, ki posebno zanimajo Sovjetsko Rusijo. Poročila govorijo o zbiranju čet v južni Galiciji, torej ob besarabski meji. nadalje o premikanju sovjetskih tet proti obalam Črnega morja. V Odeso so prišli zelo močni oddelki sovjetske vojske med njimi tudi oklopne edinice. Sovjetsko črnomorsko brodovje pa je na straži. V romunskih političnih krogih izjavljajo, da Romunije sovjetski vojaški ukrepi ne razburjajo. V sovjetskih krogih v Bukarešti, kier zadnje čase vlada velika razgibanost, pa izjavljajo, da so bili ti ukrepi potrebni samo s stališča varnosti. Sovjetska Rusija nima nobenega namena, da bi se vmešavala v kakšen vojni nastop. Zastopnik sovjet- skega poslaništva pa je v razgovoru s časnikarji dodal, da imajo ti ukrepi poleg tega, da naj se zavaruje sovjetsko ozemlje proti vsakemu presenečenju, še nalogo, da zavarujejo dosedanje stanje na področjih južnovzhodne Evrope, kjer ima Sovjetska Rusija svoje interese. Sovjetska Rusija da na jugovzhodu Evrope ne mara biti postavljena pred neka gotova dejstva. V Romuniji pred Sovjeti nimajo več strahu Budimpešta, 29. maja. b. Sprememba odnošajev Romunije in drugih balkanskih držav napram Sovjetski Rusiji je izzvala v tukajšnjih političnih krogih precejšnje iznenadenje. Dopisnik »United Pres-sa« iz Bukarešte, ki je že 20 let v Romuniji opozarjal, da se je položaj naglo izpremenil. Še pred kratki mčasom so vsi romunski vojni načrli bili izdelani za obrambo proti napadom od strani Sovjetske Rusije. Danes pa nihče več ne označuje Sovjetske Rusije kot napadalca, temveč jo imajo kot »varuhinjo miru na Balkanu«. Nekateri politiki so sicer še vedno vznemirjeni zaradi sovjetskega stališča glede vprašanja Besarabije, vendar tudi ti ne kažejo nič več takšnega razburjenja. Od vseh jugovzhodnih evropskih držav si le na Madžarskem delajo skrbi zaradi sovjetske delavnosti v tem delu Evrope, medtem ko druge balkanske države menijo, da je Sovjetska Rusija trenutno pomogla da se mir v tem delu Evrope ohrani. Najstrožji varnostni ukrepi v romunski petrolejski industriji Bukarešta, 29. maja. b. Z naredbo vojnega in notranjega ministra ugasnejo 30. maja vsa dovoljenja, ki so bila izdana za obisk ali bivanje v področju petrolejskih vrelcev, petrolejskih rafinerij ter izvoznih središč države. Vsi Romuni, ki stanujejo v teh področjih in ki imajo dovoljenje za nošenje orožja, morajo do 30. maja orožje izročiti krajevnim oblastem. Dalje morajo vsi inozemci. ki so zaposleni v petrolejski industriji ali ki stanujejo na tein področju, dobiti posebna dovoljenja. Ic ukrepe je romunska vlada storila zaradi živahnega delovanja tujih agentov. General Carton de Wiart, poveljnik angleških sil na Norveškem. Med svetovno vojno je bil devet-krat ranjen, in mu leva roka ne služi. Kaj bo storila Italija Orient-ekspres samo do Švice Kakšna je oborožite/ Amerike Ford obljubuje v 6 mesecih po 1000 letal dnevno 29. maja. Rooseveit je v svojem go-je imel nedavno po radiu, povedaj, letal. Strah sodobnega človeka Če bomo — tako beremo iz peresa znanega francoskega pisatelja Plisniera v belgijski katoliški reviji »La Cite Chretienne -— živeli na tak način in v takem ritmu naprej, kakor živimo zadnjih sto let, še eno stoletje naprej, potem bo evropski človek telesno in duševno propadel do kraja. Telesno: kljub do viška razvitem športu, zdravstveni kulturi in kultu telesa postajamo rod za rodom bolj jalovi. V Italiji, kjer se toliko stori za plodo-vitost družine, so ob objavi prebivalstvene statistike aprila 1940 vsi listi prinesli komentar, ▼ katerem ugotavljajo, da narastek rojstev v 1. 1939 kaže padanje v primeri z 1. 1936. Kar se tiče duhovnega in duševnega življenja, ni treba velikih dokazov, kako so razmajani vsi temelji skupne človečanske omike v nravstvenem, socialnem in političnem pogledu in kako človeštvo, razdeljeno v sovražna plemena, ne čuti več, da bi bilo enota. Pisatelj pa se ustavlja predvsem pred silnim strahom, ki ga kaže moderni človek pred svojo usodo; ne čuti se nič več varnega, strašno ga skrbi njegova eksistenca, živi v blazni nervoznosti, kakor da bi stal na ozkem grebenu med dve-nra brezdnoma. Zato hoče na vsak način izvedeti za svojo prihodnjost, da bi se mu odkrila njegova usoda in se zateka v ta namen k astrologiji, hiromantiki, magiji, okultizmu in vse vrste praznoverstvu. Kristjan se mora temu pomilovalno smehljati. Kdor je Kristusov, ta je prost vsega strahu in ni radoveden, kaj je zapisano v knjigi življenja o njegovi zemski usodi. Kaj bi pa človek« pomagalo, če bi to vedel? Še bolj bi bil nesrečen, če vere nima. Kristjan ve, da je vsak trenutek svoje preteklosti, sedanjosti in bodočnosti t božjih rokah, da je vsak dan in vsak hip svojega življenja navezan na Boga, ki mu je Oče, in da ne more biti nobene groze, v kateri bi obupal, ker sama smrt zanj ni groza, ampak le vhod v večno življenje. Za kristjana ni ne skrbi, ne dvoma, ne obupa zaradi življenja, ker kristjan ne pozna groze niča. Za sodobnega človeka pa, ki tava brez vere v Očeta človeškega rodu in Gospodarja ▼esoljstva, je ta nič najhujši strah. Odtod vse to nervozno beganje, obupno spraševanje in biazna skrb, kaj bo. Toda tako ac bo več mogoče dolgo živeti) Francoz Laval je prinesel v Rim predloge za sporazum Rim, 29 maja. b. Iz zanesljivega vira poročajo, da je snoči prispel v Rim bivši predsednik vlade Picrre Laval, ki je s postaje takoj odšel v palačo Chigi, kjer je imel daljšo konferenco z italijanskim zunanjim ministrom grolom C i a n o m. Pierre Laval je prinesel italijanski vladi predloge francoske vlade za pogajanja glede zahtev, ki jih je Italija postavila glede Francije. Ti predlogi so za Italijo zelo ugodni in je upanje, da bosta Francija in Italija mogli urediti svoje odnošaje. — £ nimivo je, da je v . Rim prispel danes diplo-'f atski predstavnik Amerike v Berlinu, istočasno pa se je nemški poslanik v Rimu von Mackensen razgovarjal z italijanskim zunanjim ministrom. Danes je grof Ciano obiskal ameriškega diplomatskega predstavnika iz Berlina, ki se je dopoldne sestal z Rooseveltovim predstavnikom v Vatikanu, g. T a y 1 o r o m. Italijanske težnje v tisku Rim, 29 maja. t. Havas: Italijanski tisk nadaljuje z objavljanjem člankov, v katerih podčrtava mnenje, da je sedaj prišel čas za to, da Italija uresniči vse svoje težnje. »Messagero« celo objavlja novico. da je neka skupina rodoljubov v Turinu ustanovila v okviru Instituta za fašistično kulturo propagandni odsek »za Nico in Korziko«. Francoski vojaški strokovnjaki pa pričakujejo vojno z Italijo Pariz, 29. maja. b. Francoski vojni krogi 7. največjo pozornostjo spremljajo nadaljnje priprave italijanske vojske za udeležbo v vojni na strani Nemčije. Sodeč po zadnjih italijanskih vojnih sklep.h, izražajo francoski strokovnjaki mnenje, da je treba v najkrajšem času pričakovati vstop Italije v vojno proti Franciji m Veliki Britaniji. Z ozirom na žc storjene vojne ukrepe trdijo francoski strokovnjaki, da bo Italija stopila v vojno proti zaveznikom brez objave splošne mobilizacije ali napovedi vojne. Sovražnosti sc bodo pričele, kakor v mnogih drugih primerih, na ostalih evropskih bojiščih. Pogajanja z Anglijo London, 29. maja, A A. Havas: Izve se, da se je naloga sir Williama Greena v Rf'mu v tehničnem oziru posrečila in da je dosežen sporazum z it janskimi strokovnjaki, o politični 6trani pogajanj dajejo nobenih podrobnosti . Italija kliče ladje domov Rim, 29 maja. b. Italijanska vlada je izdala nalog vsem ladjedelnicam, naj takoj pozovejo nazaj vse italijanske ladje iz Istambula in ostalih turških luk. Istočasno so bile ustavliene številne pomorske poti z inozemstvom. Na vprašanje po-lada kaj misli na to, itali-ne Rim, 29 maja. AA. Štefani: Na zahtevo švicarske železniške direkcije bodo vlaki orient-ekspresa. ki so bili ustavljeni na progi Milan—Pariz, obnovljeni na progi Milan—Laussanc in Milan—Carigrad. Priprave v Egiptu London, 29. maia. t. Reuter 6lanca Wedgwoad Benna, čc da obstoja v Egiptu podobna nevarnost, ki jc pognala v propast Norveško in Nizozemsko, kjer da so člani nemške kolonije pomagali nemški armadi pri zasedanju ozemlja, je državni podtajnik Buttler odgovoril: Poslanec Wedgwood naj bo popolnoma miren, kajti egiptska vlada je v sporazumu in s sodelovanjem angleških oblasti podvzela vse potrehne ukrepe proti nekaterim tujcem določenih narodnosti, da varnost egiptske države nc bo ogrožena po notranjih nevarnostih. Priprave na Malti Malta, 29. maja. b. Guverner Malte je izdal naredbo, glasom katere ne sme nobena civilna oseba v času od 11 zvečer do 5 zjutraj na ulico. Vsaka kršitev te uredbe bo najstrožje kaznovana. Priprave v Tunisu Tunis, 29 maja. b. Tudi v Tunisu je izdana prepoved, pc kateri civilisti od 11 zvečer do 5 zjutraj ne smejo na ulico. London, voru, ki ga , . . da imajo USA sedaj 2000 najmodernejših Že letos pa se ho proizvodnja letal povečala na ,30.000 letno. Amerika ima dovolj dobro izvohani pilotov. Vojaštvo jih ima do sedaj 3--00, a skoraj jih bo desetkrat več. Ameriško bojno ladjevje bo imelo v začetku bodočega leta ">00 vojnih ladij, od teh 17 bojnih ladij-velikank. H nosilk letal. 30 križark, 200 rušilcev, BO podmornic in nad 100 drugih vojnih ladii. Sedaj služi v vojni mornarici 145.000 mož. Vojna mornarica ima tudi 2200 najmodernejših vodnih letal. V teku lela misli Amerika lzvezbatt milijon pehotne vojske Veliko paznio posveča Amerika letalski obrambi. Do sedaj ima Amerika 1700 protiletalskih topov. Detroit. 29. maja. AA. Reuter: Znani indu-strialec Henri Ford je izjavil v nekem intervjuju, da bi Fordove tovarne lahko v roku 6 mesecev žarele proizvajati 1(HM» letal dnevno, te hi bilo to potrebno. Ford je naglasil. da hi v tem primeru bila cena letal napram sedanjim cenain znatno nižja. Washingtnn, 20. maja. Havas: Pooblaščeni krogi poudarjajo, da pogajanja med Ameriko in Brazilijo glede udeležbe pri obrambi Amerike, tečejo ugodno. V načrtu ie zgraditev pomorskih in letalskih oporišč na ozemlju Brazilije, da bi se zaščitila Brazilija in Panamski prekop. Podobna oporišča naj bi se zgradila tudi v Venezueli ter na otoku Oalapavos in Kokos. Odbor za narodno obrambo Washington, 29. maja. A A. Reuter: Rooseveit jo sporočil včeraj, da je ustanovljen poseben odbor za narodno obrambo, v katerem bo sedem uglednih osebnosti. Ta odbor bo imel nalogo skrbeti za izvršitev načrta narodne obrambe v zvezi z odobienim kreditom v znesku ene milijarde dolarjev. Nemci o poloia u katoličanov na Poljskem Berlin, 29. maja. A A. DN B jo zvedel o položaju katoliške Cerkve na Poljskem naslednje: 2e meseca marca letošnjega leta je generalni guverner Poljske izdal odlok, po katerem so naslednji prazniki priznani kot državni prazniki: 1. januar (novo leto), sv. Trije kralji, dva dneva o veliki noči, dva binkoštna praznika. Vsi svetniki ter prvi in drugi dan božiča. Hazen tega se opravlja redna služba božja tudi na mnogoštevilne druge cerkvene praznike. V nasprotju s poročili lujega časopisja cerkve na področju generalne guvernije niso zaprte. Poljskemu prebivalstvu je dana prilika, cla zadosti svojim verskim potrebam. Služba božja se opravlja redno tudi ob delavnikih, medtem ko so procesije dovoljene samo s policijskim dovoljenjem. Cerkvena društva niso razpuscena. Cerkve nihče ne ovira pri njenem karilalivnem delu, toda podpore od države ne dobiva. Karitalivna društva so dolžna polagati račune glavnemu odboru za socialno pomoč pri generalni guverniji. V vsaki župniji je organizirana cerkvena akcija za podpiranje sirot. Razen duhovniškega društva se za podpiranje sirot prpd-vsem brigata družbi sv. Vicencija in sv. Elizabete. Razen tega so nekatere bratovščine ustanovile svoje odseke z namenom, da podpirajo reveže. Teološke fakultete poljskih univerz so zaprte. Vestnik Srca Jezusovega, ki ga izdajajo jezuiti, še dalje izhaja. Vatikansko mesto. 29. majnika. AA. Sv. oče Pij XII. jc danes dopoldne sprejel novega italijanskega veleposlanika pri sv. Stolici A t to lica, ki mu je izročil svoje poverilnire. Po uradnem obredu se je sv. oče z italijanskim veleposlanikom zasebno razgovarjal okoli tričelrt ure. Veleposlanik Attolico je nalo obiskal državnega tajnika kardinala msgr. Maglioua. »Revolucija" v Angliji Angleška vlada ima oblast najhujšega totalitarnega režima, ker sme razpolagati z ljudmi in vsem imetjem v Angliji togleški vojaki n« zahodnem bojišču« Pod tem naslovom objavlja švicarski list »L a | Suisse« uvodni članek, ki nazorno slika položaj, v katerem se nahaja angleški imperij spričo zadnjih vojnih dogodkov, ki so ga prisilili, da sprejme nase največje žrtve, da v tej velikanski borbi ne jiodleže. Članek posnemamo v glavnih mislih. »Anglež je prodal zadnjo srajco, da je zmagal nad Napoleonom. Prodal jc sedaj še svojo svobodo, da zmaga v sedanji vojni.c Tako pravijo v Angliji o zadnjih daljnosežnih sklepih, ki so bili na predlog vlade sprejeti v angleškem parlamentu. Kajti polnomočna pooblastila,'ki jih je dobila od parlamenta angleška vlada, ji dajejo pravico, da svobodno razpolaga z ljudmi in z imetjem na področju Anglije. Vojna je zavzela takšno obliko, da tudi civilist v zaledju ni več sam svoj. prav tako malo, kakor vojak na fronti. Vojak na fronti le s težavo prenaša velike žrtve, ki mu jih nalaga boj. ako mora misliti, da oni v zaledju iz njegovega trpljenja vlečejo osebne koristi. Prišel jo tudi v Anglijo val radikalnih ukrepov, ki so ustanovil^ vsestransko enakopravnost vseh v trpljenju in v žrtvah. 30 let se je Churchill boril za oblast. Boril se je, da bi svojo stranko prepričal, da so reforme neobhodno potrebne. Zaman. Ostal je v stranki sam. Toda strašne preizkušnje, ki se za Anglijo oznanjajo na obzorjih, so tudi njemu na stežaj odprle vrata k oblasti, kjer bi sedaj mogel pokazati, cesa je sposoben. In res, takoj prvi dan že je pokazal, da je drzen radikal, ki je takoj zajel ves obseg nevarnosti in je tudi stri vse ustanove, ki so pretežke in prepočasne, da bi se z nevarnostjo z uspehom spoprijele. Anglija, ki niti ustavnega zakona nima. pozna samo eno oblast. Ta oblast jo parlament. Churchill se je zaletel v to edino oblast, ji vzel vso pravico, da stori vse potrebno za rešilev domovine, ln parlament mu je ploskal! Zakon o pooblastilih, ki jih je dobila vlada, daje namreč vladi pravico, da mobilizira ves narod brez izjeme, to se pravi vsako človeško bitje in vsako zasebno in javno imetje. Vlada ima pravico naložiti komurkoli kakršno koli delo. Vsaka služba bo sicer plačana, toda vsak dobiček ho tako rekoč izključen, kajli država ga bo vsega pobrala z davki. Država dobi pravico vsakdanjega vpogleda v knjigovodstva podjetij in posameznikov. Kdor se temu nadzorstvu ne hi hotel podvreči, bo izvržen iz skupnosti angleškega naroda. Angleški parlament je sam svobodno sprejel totalitarni režim v najstrožjem pomenu besede. Sprejel ga je s ploskanjem in kralj je zakon takoj podpisal. Novi režim v Angliji je hujši od fašističnega in dosega strogost hitlerjevskega režima. Nemčija je — v želji, da dvigne narod in državo k novemu življenju potem, ko je slrla okove versajskega miru — upognila vsakega posameznika in vsak zasebni interes velikemu cilju. Moški, ženske, starost in mladina, vsak je dobil svojo odločeno nalogo v službi države. Industrija, trgovina, denarstvo so bili preosnovani, da ne morejo služiti več posamezniku. ampak so v službi države. Podjetja, ki so v tem delovnem pogonu za nič. so bila prepovedana in opuščena, njihovi lastniki pa sprejeti v državno službo. Nemčija je danes tako vsestransko udarno organizirana, da mora njen prvenstveni nasprotnik, to je Anglija, sprejeti vsestranske utesnitve svobode, o katerili pred tremi tedni še nikdo sanjal ni. Ogrožanje Anglije od Calaisa sem je v nekaj dneh postala stvarna nevarnost. Danes je tudi Anglija tako organizirana, da lahko vlada razpolaga z vsem, z ljudmi in s premoženji, v namene državne obrambe. Vojna je preuredila pomen posameznih vrednot. Kadar je kakšen narod v nevarnosti za svoj obstoj, poleni pojem o osebni koristi skoraj popolnoma izgine v veliki vrednoti narodnega obstoja. Vse je manj vredno, kakor življenje. To je posebno resnično pri življenju narodov. Razvoj režimov v mirnem času je počasen, komoden, okoren. Kadar pa nastopijo velike nevarnosti, dobi življenje hitrejši tok in zasebni oziri takoj utonejo v veliki brigi za obstoj vse skupnosti. Za Anglijo je bila že uvedba splošne vojaške dolžnosti velika revolucija. Sedanja pooblastila, ki jih je dobila vlada, da brezpogojno razpolaga z. vsem. živim in mrtvim imetjem naroda, pa so druga, še večja revolucija, ki je dosegla, da v času. ko nekateri bijejo boj za obstoj bodisi na fronti, bodisi pri delu v zaledju, drugi uživajo brezbrižno svoje imetje in se okoriščajo s trpljenjem in delom ostalih. V Angliji je s tem nastala prava narodna skupnost, v kateri so na mah izginile razlike stanov, poklicev, starosti in spola. Nobenega dvoma ni, da bo to, kar je nastalo v sedanji vojni, pustilo za seboj globoke sledove in zareze. Revolucija, ki se je zgodila v zadnjih dn"h v Angliji, bo trajala tudi po svetovni vojni, pa naj ima takšen ali takšen zaključek. Kaj je narod? Znani »Srpski glas« prinaša v zadnji številki članek, kier razlaga, kaj je narod. Takole ga razloži; »Misel narodnosti je po svojem značaju bistveno duhovna. Njen pogoj je, da ljudje čutijo enotno edinost, ki njene člane loči od drugega dela človeštva. Ta edinost je posledica splošne zgodovine, dobljenih zmag ter tradicij, ki so pridobljene s skupnimi napori.' Tako 6e razvija čut, ki druži 'ljudi riied seboj. Ljudje priznavajo svojo podobnost ter naglašajo svojo razliko od drugih ljudi. Ti ljudje imajo svojo umetnost in svojo književnost, ki sc razlikujeta od umetnosti in književnosti drugih narodov.« Ta dcfinicija, dasi jc precej čudno stilizirana, je vendarle v mnogočem zrni-miva. Le čevlje sodi naj kopitar! [tatovo podjetje izdaja, kakor znano,svoj časopis Izbor . ki je na razpolago tudi kol revija dnevnemu tisku. Ta časopis prinaša izvlečke ali pa cele članke iz svetovnega tiska. Kakor piše zadnja številka Katoliškega tednika, ie Ua-tov Izbor v svoji suščevi številki letošnjega lela v VVellsovem članku napadel katoliško cerkev, kjer napada tudi Vatikan, češ da se vmešava v svetno življenje . V tem članku napada katoliško cerkev. češ da je ona lista sila, ki je Angleže in Francoze pripravila do tega, da so šli branit nemogočo poljsko državo . Batov Izbor po omenjenem članku naglaša, da si Vatikan stalno prizadeva. da bi sedanji vojni dal verski značaj. — Katoliški tednik, pobija trditve VVellsovega članka ter njegovo stališče pripisuje masonski miselnosti, ki ii je poleg Vatikana tudi Poljska trn v peti. List nagiaša, da je ta članek dokaz, da ga je pisal pristaš marksistične miselnosti in ekstra-vagantnega značaja. Toda, kar utegne ugajati protestantski miselnosti, ne more ugajati katoliškemu bralcu, ki je v teh rečeh mnogo bolj poučen kakor pa VVellsovo občinstvo. S tem člankom se peča tudi zagrebška Hrvatska Straža , ki ga prav lako odločno odklanja ter zavrača njegove neresnične trditve. K temu dostavljamo le misel, da bi se Bali nikakor ne bilo treba ukvarjati s takimi zadevami, ki ne spadajo v področje njegove stroke, sa.i je že davno pri nas dejal naš dr. Prešeren: Le čevlje sodi naj kopitar!* Masoni in sokolstve Belgrajski tednik »Novi Balkan« prinaša pod gornjim naslovom članek, kjer med drugim razlaga: »Nobena skrivnost ni, da so se masoni znali vgnez-di.i tudi v sokolstvu, kakor so se pač znali vgnez-diti v vseh drugih patriotičnih organizacijah. Zanimiv je članek glasila belgrajske sokolske župe »Oko sokolovo«, ki v svoji 4. številki navaja znano izjavo dr. Korošca ter jo odobrava, nakar razlaga zakulisno delovanje Iramasonerije, ki se poteguje za vodilne položaje v sokolstvu ter z raznimi spletkami onemogoča prave sokolske borce, pri čemer celo protežira razne omahljivce z namenom, da bi masoni lažje rovarili med sokolstvom.« Muslimani in Srbi pojdejo skupaj V nekaterih okrajih Boštie, ki spadajo pod banovino Hrvatsko, bodo občinske volitve prihodnjo nedeljo, « junjja. Tako bodo občinske volitve tistega dne tudi v okraju Derventa. Kakor poroča belgraj-sko Vreme , je ta okraj med največjimi okraji bosanske Posavine, zaradi česar je za te volitve veliko zanimanje. List pravi: Od osmih občin, ki spadajo v ta okraj, ima HSS v t absolutno večino. medtem ko imajo v drugih 1 absolutno večino muslimani in pravoslavni skupaj. Kljub poskusom od strani HSS, da bi muslimani postavili skupno listo s HSS, bodo muslimani postavili skupne lisle s Srbi.-. — Na drugem mestu pa isli list poroča iz Splita, da bodo v občini Brestovsko v okraju Fojnica muslimani postavili listo skupaj s HSS, potem ko je bila prejšnja lista iz formalnih vzrokov od sodišča odklonjena. Kazni za poslušanje tujih postaj Sarajevski »Jugoslavenski list« poroča: »Konec septembra lanskega leta je okrajno načelstvo v Kladnju prepovedalo poslušati v vseh javnih lokalih in v zasebnih hišah pri odprtih oknih vse tuje oddajne postaje, ki so oddajale propagandne stvari v našem jeziku. Zdaj je isto okrajno načelstvo izdalo vsem občinam in orožniškim postajam svojega okraja novo naredbo, kjer je rečeno, da se prejšnja naredba pooslruje ter je treba strogo paziti na to, da bi radijski naročniki te prepovedi ne kršili. Kdor bi to naredbo prekršil, bo strogo kaznovan. To naredbo so dobili v podpis z aktom vsi radijski naročniki. Ista naredba prepoveduje, da bi ljudje v javnih lokalih javno govorili v korist ene ali druge vojskujoče se stranke.« Na naslov starokatoličanov Zdaj s-o si starokatoličani na Hrvatskem hudo v laseh. Hrvatska Straža se peča z njihovimi notranjimi prepiri ter prinaša v zadnji številki tudi članek o teh sporih, kjer med drugim na njihov naslov pove le-le besede: Iz vsega se vidi. da bo kmalu vse zrelo za likvidacijo staroka-toiieizma. To je posredno napovedal sani vikar Niko Petrič iz Splita, ki od ministra pravde zn-hteva ukrepe zoper nelegalno in nedovoljeno delovanje odpadnikov . Tako imenuje tiste staroka-toliške svečenike, ki brez vsakršne pravice opravljajo službo božjo. jmročajo. razporočajo itd.... Ali Niko Petrič in drugi vikarji Marka Kalodiere niso nikdar pomislili, kaj hi mogla šele katoliška cerkev po vsej pravici zahtevati'?š Kdo je Henri Spaak Socialistični zunanji minister belgijske vlade V poslednjem letu prejšnjega stoletja so v hiši gledališkega ravnatelja in dramskega pisatelja v Bruslju pričakovali vesel dogodek. Vsak dan je prišel Paul Janson, slavni belgijski državnik. v hišo ravnatelja, da bi poizvedel, kako je njegovi ženi. Zakaj, gospa Marija Spaak je bila rojena Janson, in državnik je bil njen oče. Tudi minister Paul Emil Janson, ki takrat seveda še ni bil minister, je večkrat prišel tjakaj, saj je bil on brat gospe Spaakove. Tudi brat, kakor oče. sla bila precej rezervirana/, zakaj Marija Spaak se ni s svojo nenavadno možitvijo prav nič otresla svojih socialističnih misli, ki jih je gojila že kol mlado dekle. Kasneje je postala celo socialistična senatorka, kar je pač visoka čast za žensko in to celo v moderni Belgiji I * Vročekrvni Paul-Henri je jako ljubil svojo mater. Komaj je dokončal srednje šole, ko se je že vpisal v socialistično stranko, ki ji je pripadala tudi njegova mati, in večkrat ga je bilo videli. kako je ves mrk in z roko med drugim in tretjim gumbom na suknjiču — kakor Napoleon — stopal po cesti. »Ta bi rad svet popravil,« so dejali o njeni ded, oče in stric in so zmajevali z glavo. Komaj je bil vpisan na pravni fakulteti nn univerzi, ko je že začel nositi mehak klobuk širokih krajcev. Kako se dela!« so dejali. Pa ne; bil je konsekventen, v svojo idejo zagrizen človek, ki se ni tajil in je vsakomur v obraz povedal, kakšnih političnih nazorov da je. Zakaj, mehki, širokokrajni klobuk je bil v vseh evropskih državah znak socialistov. Spaak je hi! že prav od začetka težaven pod-ložnik svoje stranke in se je večkrat spri. Vendar je bil preveč brihten in bistroumen, da bi ga ne bili obdržali v stranki. Navzlic temu, da je zmeraj oporekal, so ga bili v bruseljskem volilnem okraju izvolili v parlament. S tem se je začela njegova politična |K>t in sicer na levici, kjer je zastopal revolucionarno smer in je širil borbo zoper meščanske stranke. Vendar so se socialisti sami bolj hali njegovega pikrega jezika in brezobzirnosti, ki je z njo odkril nevzdržne razmere. Mlado vino pač kipi! Ko je HO letni Paul Henri 1. 1935 postal prometni minister v Zeelandovem ministrstvu, se je ves svet začudil. Ta mladi mož je vseboval brez dvoma izredne zmožnosti! Ali bi ga bili sicer poklicali v ministrstvo belgijskega kralja, v državi, ki je najbolj goslo obljudena na svetu in ki iiria take obsežne kolonije"? Ime Spaak si je Ireba zapomnili! Mladi minisler je bil koj na svojem mestu in je spoznal, da mora biti zdaj konce njegove vihravosti. Zdaj je bil vendar diplomat — še več — državnik! Rekali so mu »realni politike — in Spaak sam je sebe tako nazival. Z drugimi besedami: Zbogom svetovna revolucija, zbogom boi na nož proti meščanstvu! Treba se je bilo toga držati in to doseči, kar je bilo doseči mogoče. Samo sanjači se vedejo drugače. A Spaak nikakor ni hi I san jač! Dne 20. julija 193fi je Spaak inozemskim novinarjem razodel svoj načrt in ie poudarjal, da mora Belgija živeti v miru s sosedi. Ker se je v tem razgovoru izrazil tudi zoper ženevski sestav kolektivne varnosti, so njegove besede zbudile pozornost tudi daleč čez belgijske meje,. Flamc.i so toplo pozdravili novo spremembo, medtem ko ie vodstvo socialistov gubančilo čelo in ia pozvalo na generalni svet. Spaak se je ponižal, vendar je načelno ostal zvest svojemu stališču. Dotlej je na belgijsko zunanjo politiko močno vplivala Francija. Ko je Spaak vstopil v vlado, se je to spremenilo in odtlej naj bi bile tozadevno liierodajne samo zgolj belgijske zadeve. Temu je sledilo, da je Spaak skušal svojo domovino odvezali dolžnosti lokarnske pogodbe, kar se mu je £ pristankom Anglije in Francije tudi posrečilo » septembru 1987. Seveda so s tem padli tudi bel-gijsko-francoski sporazumi med generalnima štaboma. Nemčija je izkoristila priliko in je dala v oktobru 1937 znano izjavo o garanciji meja... £e naslednji mesec je nastala kriza v vladi. Ministrski predsednik van Zeelund ie odstopil in kralj Leopold ie poveril 38 letnemu Spuaiitt sestavo nove vlade. Ko je imel Spaak skoraj že sestavljen seznam svojih ministrov, je spodletel ob katoliški stranki, ki je v maju 1938 prav lako strmoglavila vlado Spaakovega strica Jansona. Dne 14. maja 1938 je kralj ponovno poveril seslavo vlade Spaaku, in posrečilo se mu je v 24 urah zbrati ministre, on pa je iiostal predsednik in tudi zunanji minister. Prišli so meseci junij, julij in avgust. Položaj se je poostril. Po mona-kovskem sestanku se je Chamberlain vnovič odpravil v Nemčijo, zdaj v Uodesberg, da bi se preprečila vojna. Spaak je v septembru 1938 izjavil v radiju: Belgijsko ljudstvo nikakor ne. bo trpelo, da bi tuje čete šle skozi Belgijo, ampak bo z vso silo branilo deželo 1« Živčna vojna so je končavala. Se enkrat je bilo preprečeno prelivanje krvi — čeprav le za malo časa. Toda socialist Spaak je imel zdaj drugo, jako sitno zadevo, namreč glede na Francovo Španijo. Čutil je, da 011 ni pripraven človek, da bi vzel v roke to stvar in je poiskal drugega, ki ni bil tako obremenjen. Njegov slric Janson ie bil spet pri rokah in je v decembru 1938 poslal zunanji minister. Nato je bil flamski profesor Maertens na predlog vlade sprejet v medicinsko Akademijo, kur je povzročilo več mesecev trajajočo krizo v vladi. Končala se je 9. februarja 1939 s tem, da je moral Spaak odstopili in so ga na cesti celo dejansko napadli. Pri spremembi in obnovi Pierloiove vlade v septembru 1939, je postal Paul-Henri Spaak spet zunanji minister. i. j« »rf.fiv 1irji: 7% invest. posojilo 91 — 96 (95). agrarji 48—50, vojna škoda promptna 369— 400 (3911),' begluške obveznice 64 blago, dalmatinski agrarji 53—55 (54.50), 4% severni agrarji 50 —51.50. (i'% šumske obveznice 58 blago, 8% Blerovo posojilo 94 blago, 7% Blerovo posojilo 85 blago, 7% sluh. posojilo 95 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 175 blago, Trboveljska 230—240 (brez kupona), (lul- Značilni nizozemski mlin na veter, a krog njega so vojaki, ki so dobili pošto. Zdravje je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben človek ni zdrav. Chlorodpnt z o by na p a s t a Obisk slovenskih županov na bratskem juga Vzorna vinogradniška zadruga Pred |x>vratkom v Belgrad so župani še obiskali poznano lepo in sodobno urejeno Bukovičko banjo v bližini Arandjelovca. To koiiališče in zdravilišče je v zadnjih letih izredno napredovalo, znana pa je tudi njegova mineralna voda. ki je v dunavski banovini povsod naprodaj, slično kakor pri nas Rogaška slatina. Posebno presenečenje pa so doživeli slovenski župani ob obisku vinarske •zadružne kleti v bližini tega kopališčft Venčačka vinogradarska zadruga« je ime zadrugi, ki je prav lahko za zgled našim slovenskim zadrugam, čeprav je znano, tla smo Slovenci prav v zadružništvu dosegli lep razvoj. Po prihodu v zadrugo je župane pozdravil predsednik upravnega odbora in bivši narodni poslanec Mihnjlo Slojič. ki je pojasnil glavna načela, po kalerih zadruga deluje. Zadruga je bila ustanovljena 1903, vendar je začela delovati šele leta 1907. ko so kmetje prvič pripeljali v zadrugo del svoje trgatve. Do balkanske vojne je zadruga le|X> napredovala. Zal je vojna prekinila njeno delo. Po svetovni vojni i>a je bila zadruga ponovno oživljena in sedaj uspešno deluje v korist članstva in v povzel igo zadružne misli. Zadruga služi v prvi vrsti malim siromašnim kmetom. Seveda ti kmetje glede na naše slovenske razmere niso več mali kmetje. Vsega skupaj je v zadrugi včlanjenih 124 kmetov. Vsak od članov ima povprečno po 5 ha posestva in je približno polovica posestva sam vinograd. Zadruga izbira svoje nove člane in imajo prednost siromašni. torej nepremožni kmetje. Od svojih članov sprejema na jesen le grozdje. Količino grozdja, ki zadružnik pripelje, iztehtaio, nato jio-ijnne/m pa določijo povprečno kakovost grozdja. Cena grozdju se določi po cenah, ki so vsako jesen v veljavi v bližnji in daljni okolici zadružnega območja. Ko zadružnik odda grozdje, dobi polovico ocenjene vrednosti, na ostanek pa čaka. Ker je zadruga gospodarsko močna, ne prodaja mladih vin. Vsako vino čaka najmanj po drugo lelp v kleteh, kar se seveda pozna pri kakovosti vina. Ko je vino dobro uležano in z umnim kletarje-njem tudi pridobilo na ceni, se seveda zelo dobro proda. Pri tem se zadrugi ne mudi. zadružnikom pa tudi ne. Ko je vino prodano, dobe zadružniki ostanek, torej drugo polovico kupnine za grozdje. Ker gre vino zelo dobro v denar in z njim zadruga često napravi lepe dobičke, se razdeli tudi čisli dobiček. 20'/« od čistega dobička pa vedno ostane zadrugi kol rezerva in kapitalna pomoč za na-dalnji razvoj. Temu velikemu obratu odgovarjajoče so seveda tudi kleli. Klet sama je v dveh etažah, ki leže pod zemljo druga nad drugo. V njih je prav velika zbirka ogromnih sodov, med katerimi so sodi po 800(1 I že nekaj kar navadnega. Največji leseni sod drži 11.300 litrov, /.grajena je tudi posebna steklena cisterna, ki drži 73.000 1 vina. Vsega skupaj morejo spraviti v m>-ilili te kleti do 150 vagonov vina. Prav zaradi lega zadruga lahko drži ceno. zadružniki pa imajo možnost, da vedno vse svoje odvisno grozdje po dobri ceni lahko prodajo zadrugi. Zadruga ne prodaja le vina in buteljk, ampak izdeluje tudi konjak, vermut in celo šampanjec. Steklenica šampanjca stane na primer 50 din. steklenica konjaka pa 30 iliu. Do je bilo presenečenje popolno, so župani spoznali še praklikanla Slovenca. Je lo Jože Reve iz vasi Kij v občini 81. Peter pri Novem mestu. Predsednik ga je lepo pohvalil, da je najbolj priden izmed vseli in tudi povedal, da hi videli zadružniki najraje, če bi za vedno ostal v službi pri zadrugi. Zadruga je s svojim delom že nešteto storila za napredek kmetijstva v okolici. Ima celo laslno električno centralo in je prav v zadnjem proračunu dala 300.000 din iz svojih dohodkov za elektrifikacijo petih okoliških vasi. Vsi župani, ki so bili v zadrugi deležni pristne šumadljske gostoljubnosti, so se s tega obiska vrnili v Belgrad s prepričanjem, da mora tudi v Sloveniji bili čim prej ustanovljenih nekaj podobnih velikih vinogradniških zadrug. Iprejel in pozdravil niški župan g. Dragutin Živ-kovič, ki je prišel v spremstvu podžupana Mihajla II a d ž i - D j o r d j e v i č a. Niški župan je 7. veliko ljubeznivostjo poskrbel, da so se slovenski župani mogli odpeljali z avtobusom in avtomobili v veliko tobačno tovarno, kjer jim ji' tudi osebno tolmačil naprave in stroje. Od tod je niški župan odpeljal gosle na ohi-k k banu nio-ravske banovine g. ,1 a n i č i j u K r a s o i e v i č u . ki je župane ljubeznivo sprejel. Niški župan, kakor tudi podžupan sla nalo ves čas spremljala župane in jih povedla do znamenite Čele-kule-spoiuenika. ki s strahotno grozotnostjo priča n junaštvu bojev, ki so privedli srbski narod iziKid turškega jarma. Pred dobrimi 130 leti so lamošnii Srhi |H>ii|ln sini mil I ionov lepili deklet, ki sn prepričane o tem, iln sn rojeiie z.a Hi, ilti |ioMi1iicju slavnu lil UliolrViiiib 1'llnlsku zvezdnico. UMI lili Mil II MIMMMll II !■!!■ ■ ................■■■ lili f IIII ....... T..... Po krajih, kjer je živela prva slovenska svetnica sv. Ema Ker mitu lelns ni dano. da bi obiskali njen grob v Krki na Koroškem, zalo si hočemo ogledali njen rojstni kraj in njena nekdanja obširna posestva, ki jih Je imela mi Dolenjskem in štajerskem. Poleg tejjn bolno obiskali še kraje, ki so umetniško Zanimivi in kamor ni mogoče priti t železnico, temveč z avlobusinu. Odhod iz Ljubljane bo v nedeljo, 9. junija, ob šestih izpred kavarne tlniini. Prihod v št, liiijierl ob pol H.; lu je grud Škrljevo, nekdanja lasi uvele F,me, in starodavna golska cerkev, sezidana z darovi sv. Kine. Obenem tin tukaj služba hožjrt za Izletnike, knlerlili ul ireba iskali v Ljubljani zgodnje sv. maše. Pot bo vodila dalje skozi Mlrnsko dolino ob Imvi železnici do Sevnice iti dalje do llajlienburga, kjer si ogledamo zniiineiiil samostan oo. trapislov. Na poli proti Pilštajnu se ustavimo v Podsredi. slaro-davneni Irgu, kjer je še ohranjen sramotilni kamen. V Pilšltljnu je bila rojena sv. Knin, na kar nas spominja pilšliijnski grad, njen kip lin Irgu in slika v cerkvi. V Kozjem bo skupno kosilo ob pol 18. Ob 11. je odhod proti Podčetrtku, kjer si ogledajo iz-lelniki žti|ino cerkev sv. Kine. Nadaljna pot vodi v Rogaško Slatino, kamor pridejo izletniki ob pol I. popoldne in si ogledajo letovišče in zdravilišče. Ob pelih odhod v Šmarje pri Jelšah. Tu obiščejo izletniki starodavno KalVarljo in znamenito cerkev sv. Roka, ki je edinstvena baročna stavba te vrgle v Sloveniji s krasno slukaluro. Pot nas bo dalje vodila sku/.l Celje, rez Trojane do Ljubljane, kamor prispejo avtobusi okrog 21. Ofuktlptti stroški znašajo 140 din za osebo. V ceni je zapopildena vožnja, kosilo in nialrn, Obleka športna; kdor Ima foloaplirat, naj ga vzame s nebu), dn si ohrani za spomin slike tega pola. Prijavili se je trebil do srede, o. junija, v pislihii Pro-švelnn zveze. Miklošičeva 7/1. I'ri prijavi je treba plačali 140 din. Ker je število omejeno, zalo prosimo. da se izletniki čimprej prijavijo. Izlet bo ob vsakem vremenu. — Strogo obsojen obrekovalec. Žaljive besede je govoril o naši vojski Andrej Hanžel iz Cezanjev-cev in vzbudil ogorčenje vseh zavednih narodnjakov, saj je vsakemu dobremu državljanu naša hrabra vojska svetinja, na kalero posebno v današnjih razrvanih časih z zaupanjem in ponosom zre ves naš narod, Hanžel ee je zagovarjal z vinjenostjo, kar pa na noben način ne more biti olajšujoča okol-Most. Okrožno sodišče v Soboti ga je obsodilo na 6 mesecev strogega zapora In 690 din denarne kazni. MOŠKO PERILO PO MERI ALOJZIJ POTICA T O I'KEJ JOS. KUNC & C o. LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA — Otroke je nahujskal Franc Šegula iz Hla-ponccv, da so metali kamenje proti potniškemu avtobusu. En kamen je razbil šipo na avtobusu, ven- dar nikdo od polnikov ni bil poškodovan. Šegula jc bil v Soboli obsojen na 3 mesece strogega zapora. — Maščeval se je za žalitev iz lanskega leta Franc Sladek iz Hrašovtkega vrha. Ko j* leto« srečal v precej vinjenem razpoloženju svojega nasprotnika Jožeta Žinkovlča, ki gn |e latil Užalil, mu je kratkomalo zasadil nož v hrbet. Rana pa je bila lažjega značaja, zato mu je okrožno sodišče v Soboti odtncnlo le 5 mesecev strogega zapora. — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolPneg« kamna in zlatenice urejuje na-ravna »l'ranz-.!oselova« dh&avi * Dr. Maček boter devetemu otroku. Anton Kukuljan, poljski delavec v Kukuljanih, se je tc dni obrni! na dr. Vktdka Mačka s prošnjo, da bi ktitnoval njegovemu devetemu otroku. Dr. Maček se je radevolje odzval prošnji iu določil za svojega zastopnika pri krstu poslanca Anle Vrkljana, botra pa je bila žeila okrajnega načelnika tla Su-šaku g. Marij Sarlttič. Otrok je dobil pri krstu ime Vladko po svojem botru, ki je očetu ob tej priliki poslal 1000 dinarjev. * Tudi v Hrvatskem Zagorju so imeli točo. Včeraj smo poročali, da je toča v petih župnijah I Slovenskih goric povzročila ogromno škodo. Isto-i časno jia so imeli hudo nevihto tudi v Hrvatskem * Zagorju, Medmurju in Podravju. Toča je talil uni- Buck Jonet, nekronani kralj divjega zapadu v vttineu naj-liapeteJSib borb za spoštovanje zakona z zloglasnimi zločinci _ Na romarskem shodu ob praznovanju Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku prihodnjo nedeljo bo ime! pomlifikalno sv mašo novi rajhert-burški g. opat Pij Novak. — Od jutri naprej že velja polovična voznlna za lo romanje. Vsak naj na odhodni postaji ktlpi cel vozni listek do Ljubljane Icr obrazec K-13, ki mu bo s staro vozno karto in potrdilom, ki ga bo dobil na Rakovniku, da Se je roman)« res udeležil, veljal t.ti brer.plačem Mpvratef«. _ Povest iluSe. t. j. življenjepis sv. Male Terezije Deteta ,tezii«n. ktikor ga je na|lisnln sama, se bo zaradi nepredvidenih ovir v tiskarni neko- ■tBMHMH Kadar 1 j n rije razmiHjajo n poslednjih rečeh, Irr/nj se cesto vprašujejo, večinoma z ar<>:<> in sIrn-hnm. lili je pekel nli gn ni. (ruto se Ijluljr oprijemajo nI) kavelj, češ da obšlo j peklu ne bi bil v skladu z ljubeznijo in liniji in usmiljenjem. Toda ljudem niti ni Ireba razmišljati o ono-slranskem peklu. Neizrekljivo in neizčrpno izliujd-tjiri rloeeški duh (]tt je ustcilrtl ie na tem svetu. Pekel bruha ogenj trpljenja ie nu raznih koncili nase zemeljske oble. 1 trenutku, ko to pišemo, milijoni ljudi, ki niso ver ji grešniki od nas, ie pre-tirljnju in gledajo okoli sebe razdejanje peklu, ki jim seka rune globoko v žiro meso. Kaj vse bi o tem peklu vedeli povedali rojaki z bojišč, če bi se lahko za nekaj dni oddahnili in nam rsaj nekaj ur pripovedovali o trpljenju, ki se v peklenskem obsegu ie dvajseti ilan rnli ml zuliodn licrope. Snpredek in njegovi apostoli med nami so vam hoteli pripovedovati, da je pekel pni r za prav samo čila razne posevke, posebno škodo je napravila po vinogradih, pšenici in rži. Nevihta jc trajala več kakor eno uro. Na treh krajih je udarila tudi strela, ki pa k sreči ni naredila posebne škode, /gorelo jc saino nekaj poljskega orodju. Najhujše je nevihta divjala nad Varažditiom in okolico, kjer se je utrgal oblak. * Koliko škode je naredila povoden] v Novem Sadu. Posebtla komisija za cenitev škode po jio-vodnji v Novem Sadu je pregledala Adamičevo naselje, ki je najbolj trpelo, in ugotovil*, da znaša škoda 21,383.000 diti. Porušenih je 7115 hiš, 299 pa jih je poškodovanih. Prebivalci Adamičevega naselja pa trdijo, da so iiti-jiel! 30 milijonov dinarjev škode. * OOlelni starček prehodil 120 kilometrov. Te dni je prišel v Sarajevo 'Hilelm Avdija llantarovič, po poklicu studertčar, iz svoje rojstne vasi. Veliko razdaljo 1 '20 kilometrov je krepki starček prehodil v razmeroma kratkem času. Pri svojem prihodu v Sarajevo niti ni bil preveč izmučen, ker je z veseljem odgovarjal na vprašanja radovednih ljudi. Ponosno jc pripovedoval o svojili doživljajih za časa turškega gospostva in njegove oči so se zasvetile, ko je poročal o bojih, katerih se je udeležil za svobodo svoje zemlje. Posebno podrobno je opisoval praske z Avstrijci ob okupaciji I. 1878. * Prerokov! trije zmaji. V Šidu se je pojavil prerok z dolgo brado in oznanjal svetu, da bodo proti koncu lctošniega leta zavladali na svetu trije zmaji. Zato poziva svet k strogi pokori. Gotovo bi prerok še marsikaj prerokoval, če se ne bi vmešali orožniki in ga spravili v zapor. Prernl« je neki Franjo Vitlakovič iz Solite, ki se kar poklicno peča s prerokovanjem. * Krsto 3 truplom svoje žene je spremljal, pa se je smrtno ponesrečil. Celnišketuti vojvodi Ristu MhtdenoviCu iz Kletiika pri Kumanovu je zbolela žena in jo je da! prepeljati v bolnišnico v pravljica zn stare iensltr, toda sedaj se je terrtu I Skoplje. Tam so ženo operirali, toda operacija se napredku posrečilo, da je sam zgradil lak pekel, | nj posrečila iti žena je umrla. Mladenovič je dal da si ga niktlti ni mogel zamislili tudi v nujstraš- truplo |irepeljnli domov, toda med pnljo se je avtomobil, ijn knlereiti se ie peljal Mladenovič, na nekem ovinku prevrnil. Mladenovič je bil pri lej llejšl pravljici. Napredek je sedaj postavil to svojo tvorim pekla kol krono nad vso kulturo, nad vso civilizacijo in mnl vse. I;ur je ustvarilo človeštvo. Ncrlralrl pa Ure za enkrat še v nekakšnih l irah. V slralin In trepetu čakajo na to, kam jih bo zanesla llfihnva usoda, ali jih bo doletelo samo lo, kar so zaslutili, lili pn jim bodo nnlotili kazen, ki je Iliso iiislntill. Ce bodo os lati sati m v rinili, bodo ntvlrnlrl lahko še iz vsega srni hntleini usodi, dn jim je bil prihranjen prehod r najhujše. Ha j itn zemlji pa so imeli predvsem listi, ki so >i,-rti v blagostanju in ki so svojo moč črpali iz zakladnic zlata, pri tem pit plavali r oblakih napuha in tihthuosli. Ponekod je sedaj tem ljudem titlr rit j rez noč izginil, če pa kje še črpajo iz lakih zaltluri-j,:r najbrž i'' prepričani, da ne bodo ničesar vtČ od Ugo mogli ponesli s seboj v bodoči — raj. nesreči lako hudo ranjen, da je kmalu umrl. Rajni Mladenovič ie bil v vseli srbskih osvobodilnih vojnah četnik iu je bil za svojo hrabrost večkrat odlikovan. V zadnjem času je bil župan v svoji rojstni občini. ♦ Huda nesreča v železniški delavnici. V železniški delavnici v OfačHcti je na lokomotivi, ki so ja popravljali, eksplodirala cev pri kotlu. Kurjač /npič je bil tako hudo ranjen, da je kmalu izdihnil, ključavničar Oros pa se bofi s smrtjo. Hujše poškodbe sta odnesla tudi še dva druga železničarja. * Cflsniknr mučen v ječi. Okrajno sodišče v Kragujeven jc In dni obsodilo ietniška paznika Uroševiča In Oajiča, vsakemu na 2U dni zapor«, ker sta časnikarja Muharema Bajiloviča, ki Jc bil v preiskovlnem zaporu, v jetniški celici napadla in ga hudo pretepala. V jethišnici v Kragujevcu je začela skupina jetnikov s stradalrto stavko. Omenjena jetniska paznika sta mislila, da je Bajilovič povzročitelj te stavke in sta si nad njim hotela ohladiti svojo jezico. * Z vozom in konjem padel v vodo. Huda nesreča se je pripetila na Velikem železniškem mostu čez reko Krko pri Skradinu v Dalmaciji. S svojim vozom se je peljal v Skradin kmet Jožo teko. l ik pred mostom je privozil tovorni avtomobil, ki se ga je konj ustrašil in skočil na stran. Pri tem se je zvali! po strmini navzdol z vozom vred in padel v reko. Voz je ves razbit obležal na strmem liregu, konju se je pa posrečilo, da je preplaval reko in prišel na drugem bregu nepoškodovan na stilio. Kmet Ceko je skočil z voza, pri tem pa padel 20 metrov globoko v reko. Očividci nesreče so nni h i t ro pomagali in ga luido ranjenega hitro prepeljali v bolnišnico. * Lažni nadzornik muslimanskega verskega poglavarja. Iz Sarajeva poročajo, da je neki Fadil Cauševič te dni zagrešil več goljulij na zelo izviren način, fadil je bil zaposlen pri nekem industrijskem podjetju v Višegradtl. Ko je pa službo izgubil, se je odločil za nenavadno pustolovščino In se je podal po muslimanskih vaseh vzhodne Bosne kot tajni nadzornik reis-ul-tileme, O svojem obisku je že vnaprej obvestil muslimanske verske ustanove, ki so mil prirejate slovesne sprejeme, ker so bili vsi prepričani, da je res nadzornik muslimanskega verskega poglavarja, Da bi imel večji uspeli, je vzel s seboj mladega Abdu-laha Mtisabegoviča, ki mit je pri goljufijah pomagal s tem. da je ljudem pripovedoval, kako velik ugied Uživa Fadil pri verskih oblasteh. Pustolovščina se jima je dobro posrečila. V desetih krajih so jima priredili slovesne sprejeme; poleg tega sta se jio več dni bogato gostila na račun zapeljanih žrtev. Gotovo je Fadil kakšnega muslimanskega verskega predstavnika ogoliulal tudi za denar. Končno so ljudje spoznali, a» gre za goljufa, nakar sta seveda oba izginila kakor kitlra. Sedaj išče Fadila in njegovega pomagača policija. * Vlomilca, ki je v Zagrebu ukradel 195.000 din, so prijeli. Policija v Novi Oradiški je aretirala 1111 železniški postaji Miodraga Novakoviča, ki je v noči od 21. na 22. maja vlomil v Zagrebu v poslovne prostore tvrdke Prevedan iu Holtmann in odnesel lOs.otKI dinarjev. Vlomilca je spoznal na kolodvoru neki Peter Luketlč po sliki na tiralici. Denarja pri vlomilcu niso našli. Vlomilca, ki je dotna iz Kuršumlije, so takoj prepeljali v Zagreb. Novakovič je v Belgradu dovršil sedem razredov gimnazije iu je star' 39 let. Luketič. ki je spoznal vlomilca, pričakuje, da bo dobil nagrado. * Strašno dejanje od obupa /medene matere. V Suiiotlci je živela 36 letna Terezija Szu-I10 s svojim možem iu številnimi otroci. Zenn. ki se je morala s težavo boriti za vsakdanji kruli, je bila lilulo bolmi lin pljučih. Zadnji čiis se je njeno stalijo tako poslabšalo, da stl bili po mnenju zdravnikov njeni tllievi šlrti. šc pred dvema mesecema je dala uboga žt-na življenje malemu otroku, kur je njeiin bolezen Se posiubšalo. Kljub temu pa je hodila še vedno v službo, da bi mogla jirehraliiU svoje otroke, ki so vsi bolcliui. Mati je bila vsa obupana, ml liude vročine, ki jo je povzročila njena bolezen. se ji je zbledlo in sklenil« jc vse otroke pomoriti. \ želu je britev svojega moža in najprej prcreznla vrat dveletnemu Vojislavtl. Na vpitje otrok so prihiteli sosedje in vzeli nesrečni materi britev iz rok. Vojislnv je bil I11-knj mrtev. Ce nc hi pravočasno |iriliiteli Sosedje, bi obupnim mati gotovo zndnla vsem svojim otrokom smrtne rnne. Nesrečno mater sn morali zvezano un rokah prepeljati v bolnišnico. * Mati izpostavila otroka. V Topuskem so našli sprehajalci v parku pri kopališču v travi moško dele, staro okrog treh tednov. Bilo je jasno, da je otroka izpostavila mati. Sprehajalci niso vedeli, kuj bi z otrokom, ki je milo jnknl. V tem pa je prišla iz bližnje restavracije nntaknrica, ki se ji ie otrok zasmilil. Odnesla ga ie p seboj, da ga bu hranila, dokler ne najdejo matere. Ljubljana, 30 maja Gledališče Drama: Četrtek, 30 ma|a; »Revizor«. Red B, Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. — Pe-lek 31 maja: »Jakob Ruda«. Izven Igrajo maturanti Klasične gimnazije. — Sobota, 1 junija: »Naša kri«. Premiera. Premierski abonma — Nedelja, 2 junija: »Severna lisica« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Četrtek. 30. maja: »Kleopatra*. Red Ce-trtek. — Petek, 31. maja: Zaprto — Sohola, 1, junija i »Evgctilj Onlegln« Red A Oostovan)e barlto-nista Inž Nikole Cve|!Ca iz Belgrada. — Nedell«. 2. junlla: »Tosca« Izve« Gostovanje Teje Labo-ševe in Borisa Popova. Znižane cene. Radio Ljubljana Četrtek, 30. mnja. 7 Jutranji jxizdrnv — 7.0" Nu po ved i, poročila — 7.13 Pisan vertček veselih zvokov (plošče) — 12 Izlet v tuje kraje (plošče) — I2."i0 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski šriimel — 14 Poročila — 18 Pester retl Radijskegu orkestru — IMO Slovenščina zn Slovence (g, dr Rudolf' Kolnrič) — 19 Napovedi, poročila — l('.20 NaC. Ura: Kako snlo našli naj-otarejši rokopis narodnih pesmi (dr Gerhard Gezemnn. Belgrad) — 19.40 Objave — 19,50 Deset minut znbhve —20 Mladinski /bor »Zvonček« — 2(1.4"> ReprodiiCiran koncert simfonične glasbe: 13. Smetana: Moja domovina, simf, sulta — 22 Napovedi, poročilu — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Drugi programi Četrtek. 30. maja: Belgrajska kriltknvrtlnn postaja: Yl'A. YUB (49.IHtn): 19.40 Poročila v slovenščini YUF (19.69 m): 1.55 Orldnjn /n Južno Ameriko — YlIO (19.69 m): Otlndnjn /a Severno Ameriko — Belgrnd i 19.40 Harmonika — Za-grehi 20 Godni n i kvartet — Bratislavni 21 Sini-fonifnl koncert — Plrtgiu 22,20 /ab. knnrert — Sofija i 20 Trlo — BclointlilstPr: 2(1 l)oni/,/eti-jevii opera »Don Pascllmle« — Budimpešta: 19.23 Ork. koncert — Biiknrešta: 2u Simfonični koncert — Trst-Mllaiu 17.15 Siipran, 21 Opereta Prireditve in «abave »Pavllhov oder« nastopi v Ljubljani spel lo nedeljo, dne 2. junija, v beli dvorani bolela Uni-ona. Niimeslo napovedanih dveh predstav pa bo samo ena predstava, in sicer ob 11 dopoldne. Popoldne gostuje Pavllha na Vrhniki, prejšnjo nedeljo pa je gostoval z dvema predstavama v Ma-rlttofu. Vstopnice zn ljubljansko predstavo se že dobe v predprodaji z današnjim dnent v pisarni Prosvetne zveze v Ljubljani, Miklošičeva 7rt-l. iti se bodo dobile od 10 dalje v nedeljo pred belo dvorano hotela Union. Nn sporedu je pravljična igra »Mizica, osel iu krepelre<-. Nizka Vstopnina (2 din zn otroke. 5 din za odrasle) omogočil prav vsakomur, dn si privošči urico otroškega veseli«! Sestanki F. O. Sv. Peter ima drevi ob četrt na devet svoj redni sestanek. Vse člane vabimo, da se sestanka udeleže. Cerkveni vestnik Slovesna tridnevnica v čast božjemu Srcu v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru: 31. V. do 2. VI. Spored naslednji: 30. maja ob pol 7 zvečer slovesni blagoslov, nato molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim do 9. Na praznik Srca Jezusovega 31. maja bo celodnevno češčenje. Najsvetejše bo izpostavljeno ob tri četrt na 5. Nato sv. maša z ljudskim petjem. Ob pol 6 kratka pridiga in obhajilo vernikov, Ob 6 slovesna nlaša. Slede lihe maše ob 7, 8, 9, 10 in II, Zvečer ob 7 bo križev pot, ob pol 8 pridiga in nele litanije 5 sjjravrto molitvijo in blagoslovom. V soboto 1. junija bo ob 5 zjutraj tiha maša, ob pol 6 pridiga in sveta maša z blagoslovom. Zadnja maša ob 8. Zvečer oh pol 8 pridiga in pete litanije Srca Jezusovega z blagoslovom. V nedeljo 2. junija zjutraj ob pol 8 pridiga in slovesna maša. Tihe maše kot ob navadnih nedeljah. Popoldne" ob 5 sklep tridnevnice: pridiga, darovanje za cerkev, pete litanije S. J„ zahvalna pesem in blagoslov. Slovesna maša v petek (praznik Srca Jezusovega) bo darovana za vse rajne, v nedeljo, 2. junija pa za vse žive dobrotnike in dobrotnice cerkve Srca Jezusovega, V juniju vsak dan zjutraj ob 6 sv. maša z blagoslovom, zvečer ob pol 7 litanije S. J. z blagoslovom. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv, Petra cesta 78. Poizvedovanja Izgubil sem pinceto in nožek v črni Usn|c«ii vrečici tla poti od Prulskega mostu zs Gradofn do Le-onišča. Prosim, da najditelj izroči etui v upravi, Anekdota Ko je bil Hoover še predsednik Združenih držav, je prišel na svojem uradnem potovanju v neko mestece na zahodu, kjer so prebivali skoraj sami židje. Obiskal je rabina, ki ga je sprejel z globokim prikianjanjem. Hoover je vprašal rabina, kako presoja problem gospodarstva v Združenih državah, v katerih se je" vedno bolj poiavljnla gospodarska kriza. Rabin je v roki vrtel svojo čepico in odgovoril: Gospod predsednik, vi imate Veliko državo, lepo državo, ali časi so slabi in /di ?e, da bodo dolgo trajali. Ce vam smem dati mal nasvet, dajte polovico prepisati na svojo ženo.s Poslušnj, Tinček, ali ue tuli sirena zn letfll-»kl uapttd?* jI UUBD4NA Strategija nad vse ... Ljubljana, 29. maja. V leh dneh pišemo in govorimo vsi saino o strateških vprašanjih in samo čuditi se moramo, da armade generalov z zahodnega bojišča ne prihajajo vsak dan med nas po nasvete in od vseh strani pretehtane načrte in predloge. Ce bi bil kdo po naših gostilnah, kavarnah in točilnicah marljivo prisluškoval vsemu tistemu, kar spada v »visoko strategijo', bi se lahko oddahnil nad vsem, kar nas lahko tare za bodočnost. Ob tolikšnih strateških talentih pač ne bo mogla nikomur uiti niti miška tedaj, kadar bi mogoče šlo zares. V čem pa je bistvo te naše strategije? V gostilnah, kavarnah in točilnicah imajo največjo ceno tisti, ki so kar najbolj »črnogledi«. Čim groznejša je novica, čim bolj krvav je podatek, tem večja bo veljava tistega, ki je novico prinesel v družabni krog, ki se že mesece in mesece ne peča z drugim kot s strateškimi razglabljanji. Včasih smo mislili, da so taka razglabljanja in ugibanja v vse mogoče smeri posledica tistega, kar se v modernem času imenuje »živčna vojna . Toda danes položaj že ni več tak: vojna že divja okoli po Evropi, živci pa so se na to dejstvo v zadnjih 9 mesecih že privadili. Tokrat se ta strast za strateškimi ugibanji polašča vseh med nami; pogoj je samo ta, da pridno beremo časopise in si pn tem kar najgloblje vtisnemo v spomin imena, o katerih nismo prej niti vedeli, da so na svetu. O teh imenih in postojankah pa danes slišimo govoriti dijake po ulicah, resne goste po lokalih in brezposelne, ki dolgočasno čakajo na zaslužek. Pri tem jia so se v teh dneh godile že take stvari: mesarji in gostilničarji ob Dolenjski ce£ti so se krohotali zvrhano naloženim vozovom, ki so polni pohištva in obilno založenih zabojev hiteli tja doli nekam na Dolenjsko. Kdor ni imel sorodnika na Dolenjskem, ki bi mogel biti za žrtev te pretirane »strategije«, je začel kupovati zemljišča nekje tam doli v Bosni, posebno pa okoli Banjaluke. Marsikdo je kupil zemljišče kar na oglas v hrvaških listih, ne da bi si šel sploh ogledat, kakšen je »strateški« položaj posestveca, ki ne bo prišlo v račun tistih pravih »strategov«. Kdor pa ninia »sorodnika« na Dolenjskem ali pa denarcev pod palcem toliko, da bi si kupil planjavo kje tam doli na jugu, tak pa skuša vsaj doma sloriti vse, kar misli, da je v skladu z njegovim strateškim spoznanjem. Kar je še prihranjenih ali pa celo pristradanih denarcev v hiši, je treba hilro vtakniti v svežnje posušenih salam ali pa v zaboje plesnjivega riža, ki bo čez mesece gotovo splesnil, kakor je šla zaloga v nič tistim, ki so v septembru preobložili svoja podstrešja z raznimi dobrotami. Mestno poglavarstvo je nato ukazalo, da se naj podstrešja izpraznijo in kar ni vzel prepih pod streho, je pokončala vlaga ali pa podgana v kleti. Najbolj žalostno pa je to, da se kljub vsemu našemu znanju in kljub vsem naravnost genialnim strateškim pogruntacijam naših omizij, vojna le ne mara tako razvijati, kakor smo mi to že pred meseci prerokovali ali pa predvidevali. Tam na zahodu sc na bojiščih razvija neka nova strategija, mi pa kaj radi zavijamo še po strateških kolovoz-nicah, ki sta jih hodila še general Laudon in pa slari Radecki, Bog mu daj dobro! Ko smo pred tedni alt meseci svojim boljšim polovicam doma pripovedovali s silno resnimi obrazi, da je sedaj vsega »konec- in da se bo sedaj treba pripraviti na vse, nas je drobno bitje prestrašeno skušalo razumeti, pa je privleklo na dan še tiste svoje na trgu ali pri mesarju »utajene dinarje^ ter priskočilo na pomoč naši hvalevredni skrbi za dom in za domačo kuhinjo. Vse je šlo v zalogo dobrin, ki se sedaj kvarijo, nekaj najboljših blazin pa je že kje na varnem tam na Dolenjskem. Kdor je za vse tako lepo »preskrbel«, mora sedaj pač naprej peljati tako strategijo, ki bo opravičila vse te »pametne odredbe-. Pri sosedu vedo, da smo se že na vse pripravili in Bog ne daj. da bi se izkazalo, da je bila naša domača »strategija« napačna. Ce se kmalu ne bo kaj tako zgodilo, kakor smo si izračunali, nam bo zmerom bolj sitno pri srcu. Začeli bomo stresati jezo in razočaranje nad vso okolico; svoje »strateške zgrešene račune« bomo najbrž kmalu začeli znašati nad služkinjami, kuharicami in podrejenimi nameščenci po pisarnah. Ce smo se v dosedanjih strateških računih zmotili, pojdimo pač »sami vase«, če bomo pa posledice svoje strateške vneme znašali nad drugimi, bomo pa povrhu vsega še krivični. Krivice je pa že toliko na svetu, da je nikar nikomur ne delajmo. Največjo krivico pa delamo pravim strategom, če se njihovemu strokovnemu delu roga-mo, to pa samo zato, ker smo užaljeni, da se razvoj ne razvija tako, kakor se bi nam zdelo najbolj primerno. * 1 Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani se v imenu slavljenca Daneša Josipa in v svojem imenu kar najiskreneje zahvaljuje banu g. dr. M. Natla-čenu, županu mesta Liubljane g. dr. J. AdleSiču, upravi Narodnega gledališča v Ljubljani, nestorju hrvaških igralcev g. M. Markoviču, vsem slavljen-čevim prijateljem ter vsemu ostalemu občinstvu — za tako topel in prijeten večer ob priliki proslave 40-Ietncga umetniškega dela slovenskega igralca Daneša Josipa. — Za Združenje gledaliških igralcev: L. Drenovcc, predsednik; S. Jan, tajnik. 1 Za protituberkulozno zvezo v Ljubljani. Preteklo nedelio smo jbjavili zahvalo mladinskega odseka protituberkulozne zveze ljubljanskemu občinstvu, ki je poKazalo pri nabiralni akciji za šolski rentgen toliko razumevanja in srčne dobrote. Pod pokroviteljstvom gospe podbanove so sodelovala vsa ljubljanska ženska društva in nabrala okrog 15.000 din in ne samo 5000 din, kakor smo objavili v nedeljski številki. I Namesto venca na grob umrlega blagopokoj-nega g. Feliksa Justina, jc darovala družina g. Pe-hani, ravnatelja Vzajemne zavarovalnice, trnovski Elizabetni konferenci 300 din za podporo ubogim. Za velikodušen dar Bog plačaj! 1 Gogoljcva komedija »Revizor« obsega 5 dejanj. Delo je prevedel Ivan Prijatelj. Motto te satirične komedije je rusk; pregovor: »Ne dolži ogledala, če imaš grd obraz«. Na !ej osnovi je pokazal pisatelj razmere v majhnem provincijalnem mestu, v predvojni Rusiji. Korupcija uradništva, ki se razkrije lažnemu revizorju — je sicer nekoliko groteskna, a vendar udarno naslikana in predstavlja udarno sliko iz 19. stoletja. Naslovno vlogo bo igral Jan, vlogo poglavarja Anton Antonovič, a kot gost Mihajlo Markovič, nadalje: Nablocka, Levarjeva, Kralj, Gregorin, Gabrijelčičeva, Skrbinšek, Lipah, Peček, Jerman, Sever, Kaukler, Simčičeva, Bratina, Potokar, Plut in Brezigar. Režiser: dr. Kreft. I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-losel« grenčice. 1 Odlični junaški bariton Nikola Cvejič, ki jc nastojjal razen na našem, belgrajskem in zagrebškem odru z ogromnim uspehom tudi na Dunaju, v Varšavi, Pragi, Kopenhagenu, Stockholmu, Oslu, Bratislavi itd., bo po »Borisu Godunovu« gostoval konec tedna še v naslovni partiji čarobno lepe Čajkov-skega opere »Evgenij Onjegin«. Cvejič razpolaga s krasnobarvnim organom kovinskega zvoka in topline, kar zna združiti z ipmozantno odrsko pojavo in inteligentno kreativno 6ilo v občudovanja vredno celoto Ker bo ta drugi njegov nastop na našem odru obenem tudi poslednji, opozarjamo p. n. občinstvo, da si pravočasno zagotovi vstop. 1 Pripravljali so se na gostijo. Ko je predsnoč-njim policijski stražnik pregledoval park okoli gradu na Kodeljevem, je opazil skupino treh mož, ki je bila precej hrupna, z neko žensko. Ko se je skupini približal, je opazil, da stiska eden med njimi pol pazduho dve kokoši, drugi moški pa je imel na kolesu nahrbtnik, v katerem je bilo več steklenic. Stražnik je pravilno sklepal, da si je družba vse to nakradla, zato je vse skupaj povabil na bližnjo stražnico. Med potjo p>a se je mož 6 kokošima pod pazduho urno okreni! in začel bežati. Stražnik je hitro skočil za njim in ga zadržal. Med ruvanjem ga je obvladal, toda med tem so ostali zbežali, posebno urno je pobegnila ženska, ki je odšla za gradom 2e stoletja zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev rajne bolezni želodca, črev, jeter, rumenice, žolčnih kamnov, izmene snovi, debelušnosti, ledvic, mehurja, sladkorno bolezen itd. Zaena stroga dijetična kuhinja. • Krasno športno kopališče. • Idealno okrevališče. • Pred in po sezoni znatni popusti. Zdravljenje poleti in pozimi. Informacije daje ravnateljstvi zdravilišča R0GHŠKH SLHTINH v smeri proti Mostam. Vsi ostali so pustili na mestu kolo in nahrbtnik s steklenicami. Vse lo so nato pripeljali na stražnico, prav tako pa tudi moža s kokošima. Izkazalo se je, da je to znam kokošar Kovač Pavle, ki je ukradel kokoši na Hradeckega cesti pri Mariji Boštcletovi, iz kleli pa jc ukradel še steklenice z vinom. Kovač na policiji še ni izdal imen ostalih mož .n ženske, izjavil je le, da so se vsi pripravljali na to, kako bi na gostiji pospravili obe kokoši in udušili steklenice z v.nom. I Tatvine v Ljubljani. Obreza Pavla iz J,-nševc ulice je prijavila, da ji je nekdo ukradel ženski plašč rjave barve, vreden 400 din. — Majhno ročno blagajno je nekdo odnesel Peternelu Ivanu v Ko-menskega ulici. V blagajni je bilo 300 din, odnesel pa je še moško nikelnasto uro. — Na Kongresnem trgu 15 je bilo vlrmljeno v klet. Neznanec jc odnesel več stcklcnic vina in likerja ter 5 steklenic kisle vode — Pred kinom na Kodeljevem je nekdo ukradel s kolet-a dinamo svetilko »Riemen« Plešku Srečku vredno 250 din. I Vse posestnike zemljišč ob javnih ccstah in ulicah opozarja mestno poglavarstvo na člen t občega cestnega reda, ki pravi, da vejevje drevja in grmovja ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča. Zato je treba drevje in vejevje ter žive meje, ki segajo v zračni prostor ceste, posekati ali pr,:merno obrezati. Posestniki, ki temu predpisu ne bodo ustregli, bodo morali biti kaznovani in bo predpisano delo opravila mestna občina na njihov račun. 1 Odpadke in smeti mora prebivalstvo po predpisih oddajati mestnemu smetarju ali pa odvažati na za to določene prostore. Prostori, določeni za la namen, so opuščena gramoznica ob Linhartovi cesti, Suvoborsfu ulici, Korotanski ulici, ob Vilharjevi cesti, ob Maljanovi ulici in opuščena struga Grada-ščice. Odpadke in smeti organskega izvora je treba prej sežgati in šele sežgane oddati smetarju ali naprej našteta smetišča. Z voza stresene odpadke ie treba takoj poravnati, da imajo dostop k odlagališčem tudi drugi vozniki. Za prestopke je predpisana denarna kazen od 10 do 1009 din, ob neplačani kazni pa zapor t do 20 dni. Seveda velja t" tudi za Zg. Šiško ob tivolskem gozdu, da ne bo več javnih pritožb. mju^mz Ejuuunm Stanje letine v mariborskem okolišu Angleška boina ladja, ki sta io pred Narvikom zadeli dve bombi. Nastal jc hud požar in eksplozija. Maribor, 29, maja. Sedaj ob koncu maja jo rast na poljih, travnikih, v vinogradih in sudonosnikih žo tako napredovala, da se lahko skle|>a na stanje letošnje letino, še nobeno loto sc niso ljudje za letino tako zanimali, kakor lotos. Posebno je to zanimanje veliko mod meščani, ki so šele letošnjo zimo in pomlad, ko jc bil trg skora j pra-zon, ko jc rastla draginja iz dne\a v dan. sjio-znali, kako so odvisni od okoliškega kmečkega zaledja, Povpraševali smo jiri poznavalcih kmetijstva v mariborskem okolišu, to je v političnih okrajih Maribor levi in desni breg. ki v jirc-težni večini zalagata s svojimi pridelki mariborski trg, kako je z letošnjo letino ter smo do-dili sledeča pojasnila: Slal>o pomladansko vreme je razvoj poljskih pridelkov zelo zavrlo. Deževje je preprečevalo pravočasno obdelavo in posetve. Poscb- V soboto otvoritev priljubljene, prahu proste, z dvigalom dostopne strešne terase. — Krasen višinski zrak. Koncert White Star Jazz. V nedeljo koncert žc-lezničarske godbe — v naprej vsako soboto in nedeljo koncert. — Morske, sladkovodne ribe in kuhinjske spccialitetc. Laško dvojno marčno in specialno termalno pivo. — Izborna ljutomerska vina. — Zmerne cene. IIOTEL, KAVARNA, RESTAVRACIJA »OREL« no bo trpela zaradi tega koruza, ki se ne moro prav razviti in pa krompir. Ozimno žito je trpelo zaradi dolgotrajne zime in snežene |>lesni. Ozimne setve so zelo redko ter bo letošnji pridelek podpovprečen Zaradi mrzle pomladi so tr|icli tudi travniki, ker pa jc kmetom vso zimo primanjkovalo krme, so morali začeti že z zgodnjo košnjo ter Im> zato tudi pridelek sena zelo slab. Polja in travniki so precej trpeli tudi zaradi pogostih letošnjih poplav. Tako so bile hude poplave v dolini Dravinje in njenih pritokov ter Pesnice in )>ritokov. košnja sena na preplavljenih travnikih jc uničena, na njivah pa povzročena velika škoda. Mladje je letos lejio tiaMavilo, toda sredi najhujšega cvetja smo imeli tnr/.lo, deževno vreme, čebele niso izletavalo in tako so večina cvetov ni oplodila. Na sadnem drevju »c sedaj prav usodno pozna huda pozeba. Zadnja lota so ljud je v mariborskem okolišu zasadili ogromno število mladega drevja. Računa so. da je dobra letina vseli teh mladih vzornih nasadov uničena od mraza. So kraji, k jer jc poz.eblo HO do 90 odstotkov mladega, pa tudi starejšega, 8 letnega sadnega drevja. V vinogradih sc pozna sedaj, ko se je ,ki-kazal nastavek grozdja, kako ogromno škodo je povzročila letošnja izredna zima. Nastavek je slab, rast jc zaostala. Bolezni se zaenkrat šo no pojavljajo, ker pa je trta zaradi pozobc oslabela, Im tudi nevarnost bolezni velika. Mučilna sc. da bomo imeli lotos 50% slabšo letino, kakor je bila lanska: lani pn nismo imeli rekordno vinske letine, l uni. kjer jo bila |)ozoba posebno močna, pa bo pridelek celo za T5% slabši od lanskega, ker so jo galica zelo podražila. bodo vinogradniki tudi slabše škropili, kur bo sjiet vplivalo ua donos \inogradov. \ inske zaloge v prvi roki so zelo neznatne, pn So. za te so sedaj |)iilijo vinski trgovci. Velike skrbi povzročajo, nazadovanje goveje živine. Pomanjkanje krmo jo po\zročilo, da so ljudje silili s prodajo, povrhu jc nastopil« ugodna konjunktura za izvoz in tako jc število goveje živine v mariborskem okolišu prekomerno padlo, poslabšala pa so je zaradi slabega krmljenja ludi kakovost. Nendar se kmetovalci zavedajo, da jo govedo glimii steber vsakega gospodarstva ter jo |)ričakovati, da bo nastopilo tozadevno izboljšanje. Pomanjkanje delovnih sil na kmetih povzroča okoličanom velike težave. Obdelovanje polja in vinogradov bo zaradi logu jako otež-kočeno. Na splošno lahko meščani pričakujejo, d.i bo letošnja lotiiui znatno slabša od normalnega donosa, ker se bo močno jioznalo tudi na mariborskem trgu. * m Mariborska mladina v Zagrebu. V dneh 1. do 2. junija bo mariborska mladina obiskala Zagreb, kjer bo uprizorila v malem gledališču igro V kraljestvu palčkov . s katero jo žela v Mariboru v šestkrat razprodanem gledališču takšen uspeh. V nedeljo so mariborski malčki nastopili s to igro tudi v Celju, kjer jo bil uspeh nepopisen. V Zagrebu živeči Slovenci ter bratje Hrvati bodo golovo polnoštevilno obiskali predelavo, katere čisti dobiček je namenjen za obdaritev revnih mater. m Ljudski oder ima danes ob 8 na odru zadnji sestanek v tekočem letu. Na sestanku predava lovariš Rupnik o delu katoliškega prosvetnega društva med zagrebškimi Slovenci. Vabljeni ludi nečlani, prijatelji Ljudskega odra. — Občni zbor Ljudskega odra bo v četrtek, dne ti junija na odru ob 20. m Gostovanje ljubljanskega baleta. Oh zaključku letošnje gledališke sezone gostuje v Mariboru baletni ansambl ljubljanske opere (15 oseb) ;>od vodstvom baletnega mojstra P. Golovina. Predstavo bodo v treh zaporednih večerih, od nedeljo 2. do lorka 4. junija. m Nalivno poro jo bilo najdeno v Ciril Metodovi ulici pri parku. Dobi so v upr. Slovenca . m Izvoz živine v Nemčijo je zopet odprt. Kako tri ledne jo bil izvoz goveje živine in svinj v Nemčijo skozi Maribor v zastoju, sedaj pa so jo s|>et odprl. V torek jo šlo čez mejo večje število vagonov, naloženih s krasnimi pitanimi voli iz Banala. m Občni zbor Pedagoške centrale. Pedagoška centrala ima v nedeljo, 2. junija ob 10 v slavnostni dvorani učiteljišča obrni zbor. Na dnevnem redu ie tudi predavanje prof. Šililia o velikem slovenskem vzgojniku Henriku Schreinerju ob 20 letnici njegove smrti. m Zanimiva razprava. Včeraj ie bila pred okrajnim sodnikom dr. Šlukljeni razprava, za katero je vladalo v zdravniških in narodnih krogih izredno zanimanje. Zdravnica v mariborski bolnišnici gospa dr. Ana Prijatelj-Popovič jo tožila svojega tovariša zdravnika v bolnišnici dr. Jožeta Žitnika. Dr. Žitnik io dosegel pri razpravi zadoščenje ler jo bil oproščen vsako krivde. m (ioreča streha ga je zasula. Pri posestniku Rajniundu Ferlincu v Vukovskem dolu so jo vžgala sredi noči hiša. (loreli je. začela slamnata streha pri dimniku ler je bilo celo poslopje v ogniu še predno so so domači prebudili. Rešili so si v zadnjem h i pn golo življenje. Hišni gospodar, ki jo reševal svojce, je zadnji zbežal iz gorečega lioslojija. pa ca jo na pragu zasula troreča slamnata streha. Močno se jo opekel zlasti po nogah. Škodo jo 27.000 din. tli Smrt v ribniku. V nedeljo so se kopali fantje v ribniku v Rflčali. Skakali so v vodo ler so potapljali na dno tor jo moral vsak prinesli na površje pes! peska. Tudi IU letni Ivan Rrauns-borger jo skočil v vodo, namesto za pesek pa io priiel z roko za žensko obleko. Na ta način so našli na dnu ribnika potopljeno 42 letno posestni- kovo ženo Marijo Frangeš iz Brezule. ki je nekaj dni poprej odšla od doma ler nihče ni vedel, kje so nahaja. Ugotovili so, i dva neznanca izmislila sprotno sleparijo, s katero sla lepo uspela, kor so iima nasedli številni lastniki vrtov. Brozgo sla kupila za n«kai dinarjev, zaslužila pa sta z njo povsod lope de-narco. in Najdeno knlo. Pri ograji hišo št. v ,Te-rovškovi ulici so našli stanovalci moško kolo znamko VVaffonrad*. ki ie stalo tam žo 24 ur. Kolo, katerega jo lam pustil nepoznan kolesarski tat, so oddali policiji. Gledališče Četrtek. 30. maja, ob 20: Krisr.lida-. Red B. — Zadnjič. V nedeljo bomo šli na veliko lombolo v Škofjo Loko Celjske novice c Pomembna predstava t celjskem gledališču. V torek zvečer je uprizorila ljubljanska opera ob priliki proslave 39 p. p. času in našim razmeram prav sodobno predelano 1'oersterjevo komično opero »Gorenjski slavček«. Delo v treh dejanjih je predelal prof. Karel Jeraj, ki je s posebnimi spremembami dal prireditvi poseben pomen, tako da je bila uprizoritev res doslojna in primerna proslavi spomina onih, ki so padli v borbi za našo zemljo. Glavno vlogo Minke. vdovine hčerke, katero je hotel tujec odpeljati za par grošev v tujino in io odtrgati cd rodne zemlje, od matere, je s svojimi pevskimi sposobnostmi podala I. Ribičeva. Sijajen uspeh je dosegel s svojim prikupljivim nastopom in temperamentom, zlasti pa s svojim jasno donečim glasom v vlogi študenta branja J. Franci. Prva izrazit lik krčmarja je podal A. Orel, s komičnimi in pevsk i uglajenimi nastopi pa sta se uveljavila tudi D. Zupan v vlogi oskrbnika in M. Sancin v vlogi njegovega pisarja Skupni pevski zborni nastopi vaščanov, pestra slovenska scenerija, slovenska pesem in orkestralna godba, ki je pod vodstvom dirigenta g. A. Nelfata svojo nalogo prav precizno rešila, so vžgale navzoče in marsikateremu so stopile ob krasnih scenah solze v oči. Posamezne scene so tako vžgale, da se občinstvo, ki je do zadnjega sedeža zasedlo gledališče, ni moglo zadržati in je priredilo igralcem tople aplavze hvaležnosti. Predstave so se udeležili tudi predsednik občine g dr. Alojzij Voršič, senator g Alojzij Mihelčič, poveljnik 39 p. p. g. Defar Liberat. poveljnik vojaškega okrožja polkovnik g. Časka, častniški zbor in mnogo odlič-nikov Tako je tudi hubljanska opera v polni meri sodelovala pri polkovi proslavi in jo najlepše zaključila. S. S. c Tekme celjskega Fantovskega okrožja, V nedeljo so bile v Domu v Celju tekme FO celjskega okrožja. Kljub odsotnosti naših fantov se je udeležilo tekem nad 100 članov. Vodil jih je okrožni predsednik g. Vrabl Vanči Člani so pokazali lep napredek, zlasti so bili podkovani v prosvetni tvarini. Največ točk je dosegel celjski FO. sledili so Vojnik, Petrovče, Teharje, Št. Jurij itd. V imenu podzveze ZFO je pozdravil fante g. dr. Hanželič Rudolf. c Cesto Kasaze—Liboje, ki ie bila v zelo slabem stanju, so popravili, da je spet zmožna za promet. Keramična industrija je prispevala za popravilo 15.000 din, ostalo pa okrajni cestni odbor, c Sedem oseb so aretirali orožniki v Šmart-nem ob Paki zaradi velikih tatvin lesa iz raznih skladišč. Lesni trgovci so oškodovani za 12.000 dinarjev. c Obnova ceste Štore—Svetina. Po deževju je občina Teharje spet pričela z gr-vdbenimi deli na imenovani cesti v glavnem s podporo okrajnega cestnega odbora in tudi z njegovim tehničnim vodstvom. Cesta je bila nujno potrebna popravila, ker je prometna in edina zveza med naselji na Svetini in Št. Janžem, ki so bogati kraji na gozdovih c Zanimive posestne spremembe t Celju. Trgovec z barvami g. Čuk v Prešernovi ul je kupil za 808.000 din Beneševo hišo. gostilno »Pri an-geljnu«. Lastnik restavracije »Branibor« g Robek je kupil vilo »St. Georg«, last generalnega konzula v p. g dr Novačana za 465 000 din c Drolenik Franc podlegel poškodbam. Pred dnevi smo poročali o pretepu fantov v Stojnem selu pri Rogatcu, kjer so fantje prizadjali 27 l«t-nemu Drofcniku Francu hude poškodbe po glavi. Drofenika so pripeljali v celjsko bolnišnico. ki«r p» je umri. Naj v miru počival KULTURNI OBZORNIK R.Hichens: Alahov vrt • Jugoslovanska knjigarna je v svoji zbirki Naša knjiga izdala kot drugo knjigo znano angleško povest »Alahov vrt«, ki je mnogim Slovencem znana po svetovno priznanem filmu istega imena. Povest je spisal katoliški časnikar R. Hichens, ki je znan v angleškem svetu tudi kot glasbeni kritik, pa tudi kot pisatelj najrazličnejših povesti, romanov, potopisov, iger itd. Največji uspeh pa je dosegel s tem romanom Alahov vrt«, ki ga je spisal v Egiptu, kjer živi še sedaj v svoji hiši na robu puščave blizu Kaire. Iu prav taka puščava in tako mirno zavetišče v francoskem Tunisu na robu peščenega morja je glavno pozorišče te odlične povesti, ki se po vsebini prijetno razlikuje od navadnih romanov m ga moramo šteti med najbolj znane odločno katoliške povesti sveta. In to je velika prednost tega romana, ki ima sicer tako eksotični nekatoliški naslov »Alahov vrt«. »Alahov vrt. pa je samo arabsko ime za puščavo, neizmerno peščeno morje, ki živi svojevrstno življenje, evropskemu človeku tako tuje, toda ki prinese tudi strtemu srcu mir, če se preda »duši« puščave, njeni bližini Boga. In prav ta stik z Bogom, ki ga civilizirani svet tako rad trga in zaniktije, je glavni smisel le povesti. Ljudi, ki jih je evropski svet razočaral, katerim je raz-drl srca in duše, ali pa jih vsaj pustil negibne in brez življenja, je zopet ta puščava pripeljala k veri in k Bogu in jim utrdila vero v onostranstvo, jim vdihnila molitev in dala duši mir, Boga. Vsa povest, ki ima 4<)4 strani, je razdeljena v pred/godbo in šest knjig. Predzgodba kaže v lepili pokrajinskih opisih življenjsko usodo Angležinje Domini Lnlilden, ki po strašni usodi v svoji družini — mati se izneveri katoliški veri in zapusti očeta, ki potem kot strašen nevernik s kletvijo na ustih zapusti svet — gre v puščavo, da najde dušni mir. Spotoma se ji odkriva puščava v vsej lepoti in grozoti miru. Ustavi se na robu puščave v zelenici Beni Mori v hotelu, kjer jo moti samo prisotnost drugega tujca, zagonetnega neznanca, s katerim pa se še ne pozna. Z vrta obpuščavske vile grofa Antonia vidi tega tujca na poti v puščavo, ko beži od Arabca, ki moli... Beg pred molitvijo! Z grozo jo napolni la pogled. toda tujec ji postane še bolj zanimiv. In ko sc srečata na razglednem stolpu s pogledom v puščavo, se začne njuna usoda. To je predzgodba. V drugi knjigi Molitve glas se spoznavata vedno bolj in se približujeta, dasi zavita oba v velike skrivnosti. Tujec — Androvvski — se nerodno uvaja v svet in njega navade, je kot velik velik neizkušen otrok, ki pa trpi strašne duševne muke in zato priteguje dobro Domini, ki bi mu rada pomagala. Po skupnem izletu v rnohamedansko puščavo se ustavita pred mošejo, toda Androwski občuduje ubogega muslimana, ki preklinja Boga, dočim Domini gre v minaret in se nad molitvijo pobožnih dvigne proti soncu kol molitev sama, dočim jc Androvvski obstal v senci kletve. Toda kljub vsej obzirnosti in odporu na obeh straneh in različnih temperamentih se je začela razvijati med njima prava in resnična ljubezen, ki gre preko vseh pomislekov, tudi pomislekov o veri, ki se kažejo v njunem razmerju do župnika v Beni Mori. dokler po strašnih mukah ne razodene Androvvski na vrtu grofa Antonia ljubezen Domini, ki jo sprejme. V četrti knjigi smo priče poroki Androvv-skega in Domini v katoliški cerkvici ob puščavi ter njuni poročni poti v srce puščave, kjer naj bi živela svoji ljubezni in dobila vsaj mir. Ta knjiga je polna iskrene, vroče in čiste ljubezni, kakor jih malo beremo v povestih, toda kljub vsej resnični ljubezni, ki vlada med zakoncema, je na dnu tega razmerja neka skrivnost, ki Androvvskemu ne da notranjega miru. Dokler sta saina v puščavi, nihče ne moli ljubezni, toda prerokovanja arabskih jasnovidcev so prerokovala vihar v puščavi... In ta vihar se pojavi ob prvem dotiku s puščavskimi vojaki. Počasi se odkriva skrivnost Androvv-skega: dobra žena mu s svojo veliko ljubeznijo odpira dušo in s svojo obljubo večne ljubezni, pa naj se zgodi karkoli, ga končno pripelje še v puščavi do izpovedi te največje skrivnosti svojega moža, edine skrivnosti, ki je bila še med njima. In la je bila grozna: Androvvski je pobegli menili, trapist, ki je šel v puščavo, da bi našel mir v zanikanju Boga, v kletvi in samoti, da bi spoznal svet in užil ljubezen. Upiral se je ljubezni do Domini, toda usojeno je bilo, da sla se poročila . .. In on ni našel miru v puščavi, bal se je Boga v tem Alahovem vrtu. Toda prav puščava je tudi njega — po ženi — privedla k izpovedi ženi in pozneje tudi duhovniku, ki ju je poročil. Tako je žena odrešila muko moža in uničila svojo zakonsko srečo. Toda ostala je velika, večja kakor žena mora biti sama iz sebe, velika iz Boga, ki je žrtvovala tudi svojo srečo, samo da reši moževo dušo. Po velikih naporih volje in vere, po muki moža in svoji odpovedi iz ljubezni, ki ni nič manjša, kot v času največje sreče, da, ki postaja še večja in vse bolj duhovna, pripelje v zadnji knjigi ubogega, a sedaj zopet mirnega moža Androvv-skega nazaj — v samostan, iz katerega je svojčas po 20 letnem bivanju in večni zaobljubi ušel. On se je zopet potopil v molitev, pred katero je ob begu v puščavo bežal, ona pa se je v mislih na svojega moža preselila v vilo ob robu puščave, kjer s svojim sinom moli za dušni niir svojega moža, meniha... Velika žena, ki gleda svet iz duha in vere, je svojo osebno nesrečo pojmovala kot poslanstvo božje: poslana je bila v zakon z ubeglim menihom, da reši njegovo dušo in ji prinese mir. Toda poleg te glavne snovi, zapleta in razpleta, je v knjigi toliko polnih obrisov puščave, pokrajine in orientalske pestrosti, da že sami ti opisi — ki pa so ponekod skrajšani, kakor pravi opomba na koncu, kar je škoda in morda komaj dopustno — drže bralca v vedni napetosti. Arabsko življenje v krajih, o katerih Evropci zelo malo vemo, nam postane nazorno prikazano. Posebno niarkantne so tudi stranske postave povesti, kakor župnika v puščavi, grof, ali spremljevalci tujcev, ki vsi iščejo in najdejo mir v veri, bodisi že v katoliški ali pa v mohaniedanski, kakor grof Antoni; toda brezverca puščava ne more trpeti. Duhovna problematika romana pa je že iz zgornje vsebine jasna in je globoka ter psihološko močno podana, tako da moramo to povest smatrati za docela uspel katoliški roman v svetovni književnosti, ki prenese tudi najstrožja umetnostna merila. Prevod prof. Anžiča je klen in besedno nazoren, dasi včasih moti tuja skladnja (na primer začetni stavek 1. poglavja). Knjigo priporočamo vsem, ki ljubijo resno čtivo. predvsem pa tudi podeželskim knjižnicam. Kakor nudi predzgodba lepe pokrajinske opise, ki pa se bodo morda površnemu bralcu zdeli dolgočasni, tako nadaljna poglavja razgibajo snov in jo napenjajo do konca, ki s svojo človeško tragiko dvigne žrtev do neba. Id. Krasote angleške obale Kdor je mnogo čital Shakespeareja, pa ni nikoli na svoje oči videl, kakšne so obale velikega angleškega otoka, si bo predstavljal, da so divje in mračne, ter z vseh strani obdane z ostrimi čermi. Pečino, ki jo je Shakespeare večkrat opeval in ki je pozneje dobila ime po njem, je Shakespeare Cliff na vhodu v pristanišče Dover. Ta nas na noben način ne prevzame zaradi svoje divjosti ali pa višine, temveč zaradi izredne beline apnenca. Popotniku, ki prihaja s kontinenta, se že od daleč blešči v pozdrav in naredi vtis vedrine in vesele dobrodošlice. Vsa obala Kenta in Sussexa je zgrajena na podoben način. Vendar te bele, ne previsoke stene niso neprekinjene; v presledkih vidimo široke in ozke doline, ki se razprostirajo prav do morja. Kljub temu so te bele siene za večino ljudi podoba vsega otoka. iS Ob tristoletnici P. P. Rubensa Danes je Belgija v ospredju zanimanja vsega sveta. Toda prav danes pred tristo leti (30. maja I. lt>40) je umrl eden največjih Belgijcev, ki je v svojih slikah oživel iu prikazal »belgijsko dušo«, veliki Peter Pavel Rubens. Rodil se je v KSlnu od očeta pravnika-kalvinista, begunca iz. Antvver-pena. 28. junija 1577. pa je bil katoliško vzgojen in je dosegel kol slikar velike časti v Italiji, pa tudi doma v Belgiji, kjer je postal dvorni slikar v Antvverpenu. Že od mladosti je ves gorel za slikarstvo in se je učil pri raznih domačih slikarjih. dokler n: med njimi dobil mojstra, ki je ves gorel za italijansko umetnost (Vaenius). — Maja 1H00 je tudi sam odpotoval v Italijo, kjer se je ustavil najprej v Benetkah, nato v Firenzi, kjer se je udeležil poroke Marije Medice,jske, nato pa šel v Rim Tu je kopiral slavna dela Michelangela in RaTaela /Jasli Michelangela je občudoval in ure in ure premišljal v Sikstinski kapeli. Osem let je prebil v Italiji, nato pa se je vrnil v Ant-vverpen, kjer so ga obsipavali z naročili. Tako je napravil za mesto Antvverpen »Poklonitev treh Kraljev« za nadvojvodinjo. .»Obiskovanje« in »Sv. Družino«, same znane slike. S »Povzdigovanjem Križa«: pa je dobil glas pravega umetnika svojega časa v Flandriji. Po poroki z (zabelo Brandt se je ves predal deiu ter je v malo letih naslikal neizmerno podob (iz njegove delavnice je izšlo nad 3000 slik). Po smrti svoje žene je za neka.i časa izgubil veselje c.o dela in umetnosti. Prodal je svojo veličastno zbirko italijanskih renesančnih jMidoh in se posvetil diplomaciji in politiki. Kmalu pa se je odpovedal tudi politiki ter se poročil 7. mlado Heleno Fourment. ki jo je odslej slikal v vseh ženskih podobah in aktih ter jo je lahko spoznali iz vseh Vener, Didon in Andromah itd. Končno je živel v miru na svojem gradiču, kjer je pred 300 leti umrl. P. P. Rubens je učenec velikih italijanskih dekoralerjev in dedič potrpežljivih flainskih umetnikov. Michelangelovim orjaškim telesom iz kamenja je znal poiskati pristno slikovite svoje orjake. Plastičnemu upodabljanju je protipostavil slikovitost, luč in svetlobo, ter spada po svojem slogu med viške svetovnega baroka. Ob luči njegove palete so najgroznejši nuiče-niški prizori ie še barvna igra. Ce Peter Pavel Rubens nanese rdečo barvo, je to že žareč plamen; njegove rumene barve so zlati žarki, ki oblivajo svetnice in boginje ali oblačila kake Magdalene; razredčene modre barve pa bledemu telesu dajejo prosojno svežost. Njegov čopič se sprehaja z navdušenjem, s prožno gotovostjo; mojster z isto lahkoto snuje na velikem platnu kot na majhni sličici in oblike se nui naredijo kar igraje, tako zelo je gospodar svoje misli in svoje roke. Vsaka njegovih figur stoji prav na svojem mestu, pa naj ši bo že v arhitekturi ali v krajini. Pri Rubensu je vse radost in vse jasnost. Nikar pa od njega ne zahlevajmo skrivnostne poezije kakega Rembrandta. Njegova dela bi lahko razdelili na 1. verske slike: n. pr. »Povzdignjen.ie Križa . trokrilni oltar. slava antvverpenske katedrale: ena ■ izmed fisur. kalero ie njeaov čopič božal z največjo ljubeznijo, je sveta Magdalena. Naslikal je stotine verskih slik in čim dalje ga zasledujemo, tem bolj se nam očita, s kako lahkoto mojster gradi le krepke figure, kjer išče vse bolj dekorativnih učinkov in bogastvo barv, nego verske emocije, saj mu je bila njegova vera le mirna luč na goreč plamen. Ognjevita mojstrova paleta daje veličino realističnim prizorom. Ena najlepših njegovih verskih slik je gotovo »Čudežni ribolov«, prizor res .otipljivega realizma. Mojster prešernega veselja nam je zapustil tudi »Vnebovzetje«, saj je že v Benetkah občudoval slovito »Assiiinplo , motiv, katerega Rubens tolmači drugače nego Tizian. od katerega obdrži samo obe spodnji nadstropji. Spadaj apostoli tvorijo strnjeno skupino, katero obdajajo široke sence; zgoraj se v svetlobo dviga Devica, obdana od roja angelov, polnili jamic, ki svoje veselje očitujejo z najbolj smešnimi skoki. Ta majhni svet letajoči h debeluščkov je ena najlepših Rubensovih kreacij. Če pa rečemo kreacij, ne smemo pozabili, da je to poskočno veselje že živelo, četudi manj sveže, na Tizianovih slikah. Rubens je okrasil tudi antvverpensko jezuitsko cerkev. Naslikal je 39 slik (2.10 m/2.80 m). Žal pa je večina velikanske celole izginila leta 1718, ko je požar upepelil jezuitsko cerkev. Ohranjene pa so slike stranskih oltarjev, ki predstavljajo čudeže slavnih svetnikov, članov jezuitskega reda (sv. Ignaca Loyola, ustanovitelja reda in pa sv. Frančiška Ksaverija). Poleg številnih 2. mitolskih slik, je Peler P. Rubens naslikal tudi Meilirejsko galerijo, z najbolj bogatimi barvami okrašeno zgradbo, eno samo svetlobo in jasnost; jasnost teles in svello ozračje, kjer se giblje vse, kar je človeškega, in vse, kar je nesmrtnega. Kol malokateri umetnik je Peter Pavel Rubens užival slavo in ljubezen svojih sodobnikov prav do smrti. Še nekaj dni pred smrtjo ga je španski kralj prosil za slike, katerih pa mojstrove onemogle loke niso več mogle dokončati. Protin ga je vedno pogosteje napadal in na dan 30. maja inu je pretrgal nit življenja, lil z njim pa je ugasnila tudi flamska slikarska šola kot kak timelalen ogenj, ki za bliskavicami zadnjega šopka zapušča vse bolj črno noč. Toda nov svet oblik in barv je bil velikodušno vržen v umetniško snovanje in ni je v Evropi šole, ki ne bi bila doživela vpliva plodonosnega genija Petra Pavla Rubensa, čigar duhu je lako čudovito služila paleta in ki je v svojih slikah odkril belgijsko dušo, dušo tiste Belgije, ki je sedaj lako nesrečna in v Rubensovi polenciranosti sile in moči gleda up svoje preteklosti in bodočnosti... 1 P. * Od zbirke Samospevov dr. Gojmira Kreka so izšli nadaljni zvezki 7 do 9 s sledečo vsebino: Sedmi zvezek, opus 26, obsega: št. 1: Ali veš?, št. 2: Sedaj, ko pada listje št. 3: Nočna luč, št 4: Plesna (tudi s flavto), št. 5: Čudo na drevesu. Osmi zvezek vsebuje opus 8: št. 1. Hladan je svet, št 2: Hrepenenje, št. 3: Kri sem ti posvetila. V devetem zvezku je objavljen opus 35. 6estoječ iz št 1: Pod nebom neskončnim, št. 2: Večer, št. 3: Kje je tista tiha pot? Razen št. 1 opusa 26. ki je svojčas izšla v Novih akordih, so vse pesmi prvič objavljene v tisku. Skladbe se dobijo v trgovinah z muzikalijami. Strokovno oceno še priobčimo. Dalje proti zahodu se ta slika spremeni. Pokrajina počasi preide v široke ravnine, na katerih so velika mesta in važna pristanišča. Za njimi se razprostirajo temni gozdovi smrek. Ce gremo še dalje, se pokrajina zopet menja. Na vrsto pridejo zopet skalovite obale, ali nič več iz belega apnenca; vse barve, ki jih more ustvariti umetnik na svoji paleti, so tu zastopane. Resnično more ta del Dorsetske obale zaradi svojih pestrih barv in oblik človeka očarati. Veliki angleški zgodovinar, sir Frederick Treves, je napisal:/ »Ni je obale, ki bi na tako majhnem prostoru nudila toliko raznovrstnosti. Tik do ostrih čeri vseh mogočih barv in oblik se vlečejo zeleni travniki prav do morja. Široki zalivi segajo daleč noter v pokrajino, poleg njih pa se zajedajo v pestre čeri ozki kratki zalivi, ki se končujejo z belimi plažami. Na drugem mestu so v skalni obali velike dupline, v katerih neprestano rohni morje. Malo naprej se obala zopet spremeni in druga za drugo se vlečejo kratke plaže od najfinejšega peska pa do robatega gramoza. Nemogoče je najti dve, ki bi bili popolnoma enaki. Nad njimi so velike, v davnini odtrgane skale, sive, rumene, rdeče in bakrene barve.« Zahodno od Lyme Regis, kjer se končuje Dorset in njegovo mesto zavzema rdeča glina Devona, postane obala še bolj pestra in divja. Kolikor dalje gremo proti zahodu, toliko lepša je slika, ker pri ustju reke Exe se vzdigujejo velike rdeče gore, predhodniki velike pokrajine rdečih planot, po katerih se vijejo v ozkih strugah dolge reke, na pol skrite v košatih gozdovih, ki so pred sto leti dajali potuho tihotapcem. Pridemo do najbolj znanega dela angleške obale. Semkaj prihajajo poleti tisoči izletnikov. Poleti boste našli vse te male starinske sive vasice, ki so videti, kot da so prislonjene ob vznožju gričev, polne izletnikov, ki so zapustili svoje urade v velikih mestih in pohiteli na to obalo na ribarjenje, kopanje, jahanje in dolge sprehode v svežem morskem vetru. Nad Kornsko obalo se vzdiguje poleti isto jasno sinje nebo kakor na Sredozemskem morju. Samotne skale čudnih oblik, raztresene po plažah in v morju, nudijo očesu prijetno oporišče. Valovi Atlantika so jih izrezali in prikrojili po svoje mokusu, nekatere so izlizali v spodnjem delu, v drugih pa so zopet izdolbli predore in dupline, ki polnijo ozračje s peno valov in njihovim truščem. Ta del obale je pravi E1 Dorado za umetnike, ki iščejo žive barve in pestre modele, ker je narod tega zapadnega polotoka v veliki meri ohranil stare noše. šege in navade. Tam, kjer se ta obala obrne proti severu, videno prvič ogromne sklade granita, ki jih je tisočletja bičalo morje, dokler ni iz njih napravilo obalo, ki je malo gostoljubna za jadrnico, ki bi jo veliki zapadni vetrovi, ki tako strašno divjajo v tem predelu v zimskih mesecih, prisilili, da se ji približa. Severne obale Devona in Cornvvalla so divje in pestre. Noben del angleške obale ni tako bogat divjih cvetlic. Na drugi strani Brisfolskega kanala pričenja obala Walesa, ki ima še več lepih plaž in nič manj slikovitih čeri in morskih votlin; toda ta obala je manj znana in težje pristopna. Najbolj divja je seveda obala Škotske, posebno v predelu Visoke Škotske. Severni del je nepričakovano lep, nizek in zelen, zemlja je tod rodovitna in je v največjem nasprotju z južnim delom. Vsa vzhodna obala Škotske, kakor tudi Anglije je znana zaradi redkih padavin in dolgih, plitvih peščenih obrežij. ŠPORT Finski športniki so že pri delu Neverjetna je energija in življenjska eposob- 1 nosi plemenitega finskega naroda, pred katerim so | celo Rusi začutili spoštovanje in občudovanje ter 1 jih je postalo skoraj sram svojega napada, tako da so se pokazali v mirovnih pogajanjih plemenite. | Komaj so Finci končali z vojno, že z največjo požrtvovalnostjo obnavljajo svojo opustošeno domovino — in, kar je res strmenja vredno — so zdaj že spe) začeli z rednim, intenzivnim športnim delom, tam, kjer so bili nehali, začeli vestno in načrtno, kakor bi se ne bilo vmes od jeseni nič zgodilo in ne bi za njimi ležali trije krvavi meseci vojnih divjosti. pustošenja in razdejanja. Močan je ta narod in vse človeštvo ga mora resnično spoštovati. Finska atletska zveza je ob letošnjih binkoštnih praznikih priredila dvodnevni treninški tečaj v olimpijskem stadionu. Ob zaključku je bilo nekaj prireditev, ki so dokazale, da Finci kljub vojnim naporom niso izgubili svoje velike športne forme. Tečaj je bil podobnejši vojaškemu kurzu kakor športni prireditvi, kajti večina udeležencev je prišla v vojaški obleki. Vojna je nehala šele pred dvema mesecema in še ni bilo mogoče vseh vojakov odpustiti domov. Od 98 povabljenih atletov jih je prišlo 76. Pogrešali so zlasti Maekija, Salminena in Pekurija. Urho Kekkonen je pričel tečaj z ganljivo in stilno počastitvijo padlih atletov. Potem pa je objavil, da bo meddržavna atletska tekma s Švedsko v dneh 7 m 8. septembra — seveda če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega. Zanimivo je. da so bile prvič prisotne ludi delavske zveze in društva. Med njihovimi zastopniki so bili zlasti vidni tekač čez zapreke Helio, sprinter Vanne in dolgoprogaš Saarinen. Zadnja dva sta bila v vojni lažje ranjena, zdaj pa sta okrevala in 61 opomogla. Dolgoprogaši, finska specialna garda, 60 bili zastopani po Kurkiju, Matti Jarvinenu (lega ne zamenjate z znanim metalcem kopja!), Alfom Lind-bladom in drugimi. Zdi se, da je najdalj prišel Kurki. Volmari Isohollo, stari borec, upa na uspešno letošnjo sezono, saj je končno vendarle ozdravel od revmatizma, ki mu ie zadnje čase tako hudo nagajal. Kotkas in Kalima, ta dva nerazdružna prijatelja, se spet razumeta kakor pred vojno in spet skupaj trenirata. Kotkas je civilist, Kalima pa vo jak, artiljerec, ki se je v vojni posebno odlikoval. Kalima je trdna prepričan, da bo lahko obranil svoje prvenstvo v skoku v višino. Kotkas hoče disk zagnati čez 50 metrov, svežega se počuti in spočitega in kar gori od želje, da bi spet starta!. Najbolj pa so svoje pristaše razveselili metalci kopja. Trenirali so na starem prostoru v Zoološkem vrtu. Kar štirje so prišli čez 70 metrov: Matti Jarvinen je vrgel 73 50 m daleč, Nikkancn 72,5 m, Vainio 71.5 m in Mikkola nekaj čez 70 metrov! V velim formi 6e je pri metu kladiva spet pokazal Veirila Vrgel je kladivo v tejle sijajni seriji: 52,5 m, 54 m 53,5 m, 53,5 m in 55 m! Bebe Storekrubb, tekač čez zapreke, se je na 6tadionu pojavil v mornariški uniformi. S treningom je pričel neposredno po sklepu miru in bi najrajši že kar danes startal na kakšnem tekmovanju. Pri sprinterjih sta Pallo in Suvivuo od ča6a do čass zavoje jemala zelo hitro, medtem ko je Savolainen delal mirnejše. Mojster )e pridno telovadil in upa. da ga bo noga, ki si jo je bil nalomil pri nesreči z motornim kole6om, dosti dobro nesla in držala Z ojiir. je sprintal tudi skakač v višino, Lahdesmaki, ki še ne sme skakati, marveč mora najprej spet postati hiter. Lahdesmaki je bil med vojno v Severni Finski, in je tožil, da strahotni mraz, ki je vladal tam gori, še zdaj čuti v kosteh. Na vsak način so Finci 6W« sistem. Sicer ^o to nedeljo bolj prevladovali Hermežani in navduševali občinstvo s svojo požrtvovalnostjo, s tehnično dobro igro, povrhu pa jih je odlikoval slart in ljubezen do kluba, in bodo juniorji Hermesa, ce bodo lako nadaljevali s svojim nogometom, še marsikoga večkrat presenetili Igra je kazala ves čas hiter tempo, šla je iz polja v polje, lako da je ves prvi polčas oslal neodločen. Šele v 15. minuti drugega polčasa je prisodil sodnik po krivdi levega branilca Hermesa enajstmetrovko, ki jo je Ljubljana zastreljala. V 20. minuti je po hudem pritisku izsilil Hermes korner, iz katerega je postavila desna zveza Hermesa rezultat 1:0. Tekmo je sodil zelo dobro g. Zajec. Zanimiva nogometna tekma V soboto, 1 junija ob 16 bo na igrišču SK Ljubljane prvenstvena tekma med kemiki in montanisti ljubljanske univerze. Vstopnina na tekmo je 1« 2 dinarja, zato bo omogočen vstop vsakomur. Odločni ukrepi proti mušji nadlogi v Ljubljani Preteklo nedeljo smo objavili članek o mušji nadlogi, ki zlasti svetokriškemu okraju preti z epidemijami. Mestna občina ljubljanska velikih rojev mesarskih muh seveda ni mogla prezreti in je stvar že nekaj tednov preiskovala, dokler naposled ni z gotovostjo ugotovila, od kod se množice muh razširjajo po okolici. Na podlagi poizvedb organov mestnega fizikata in pritožb prebivalstva v bližini Šmartinske ceste si je mestno poglavarstvo že v ponedeljek. 27. maja komisijsko ogledalo tovarno Akcijske družbe za kemično industrijo na Šmartinski cesti, ki jo Ljubljančani boli poznajo pod imenom tovarne za klei in jo moramo ločiti od podjetja Kemična tovarna d. z o. z. v Mostah. Komisijski ogled ie popolnoma potrdil vse domneve in odkril celo mnogo hujše razmere, kakršne je komisija mogla pričakovati. Komisija je namreč v tovarni po dvorišču našla kupe kosti, pokrite z ogromnimi množinami mesarskih muh, prav tako je pa našla tudi v odprtih skladiščih tovarne roje muh, da so bile ogrožene zdravstvene razmere ne samo v tovarni, temveč tudi po vsej bližnji in daljni okolici tega podjetja. Morda so takim razmeram krive tudi izredne prilike. Tovarna namreč trdi, da ni dobila dosti bencina, potrebnega za obratovanje, in se je zato nabralo toliko materiala, da ga nikakor ni mogoče spraviti v temna in zaprta skladišča. Tako so nastali kupi na dvorišču, čeprav pravi podjetje, da si je na vse načine prizadevalo za prepotrebni bencin. Na osnovi ugotovitev komisijskega ogleda je pa mestni obrtni oddelek takoj drugi dan. t. j. v torek, 28. t. m„ naročil podjetju striktno in nujno izvedbo naslednjih potrebnih ukrepov. Tovarna mora nemudoma izboljšati vozila za prevažanje kosti na la način, da bodo zaboji na vozovih neprodušno zaprti, vsak dan osnaženi in vsak dan tudi desinficirani s kaporilom. Kosti je dovoljeno prevažati samo v jutranjih in večernih urah. kakor je bilo že prej predpisano. Kosti in drugi material mora podjetje takoj po dovozu spraviti v skladišča, ki morajo bili opremljena s pridobitvami sodobne tehnične in kemične znanosti, torej z ventilacijo, ekshavscijo ter zadostno desin-tekcijo. Ves material je treba takoj spraviti v zaprte in temne lope, da bo čim prej odpravljena mušja nadloga. Muhe je sicer tovarna že sedaj Zaprta belgijska vas, ki jo nemški vojaki preiskujejo. Nove pogodbene državne pošte Dne 1. junija 1940 bo začelo v Sloveniji poslovati pet novih pogodbenih državnih pošt, in sicer v Prežganju, v Sniihelu pri Novem mestu, v Hajdini, v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji in pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah. Okoliš nove pošte v Prežganju tvorijo kraji: Prežganje, Veliko Trebeljevo, Malo Trebeljevo, Mali vrh, Gabrje, Gozd-Reka, Jančje, Laze, Ravno brdo, Besnica, Račica, Koške Poljane, Velika Štan-ga, Mala Stanga, Dragovšek, Jastrebnik, Ščit, Štan-garske Poljane, Tuji grm, Vnanjarje, Gostinca, Volavlje in Dolgo brdo. Pod novo pošto v šmihelu pri Novem mestu spadajo kraji: Boričevo, Birčna vas, Viševec, Brod, Dolenja Lakonica, Gorenja Lakonica, Cerovec, Dolenje Mraševo, Gorenje Mraševo, Gotna vas, Irča vas, Drska, Jama, Jedinščina, Bertija, Pogance, Malo Škrjanče, Mali Podljuben, Petane, Rajnovšče, Rakovnik, Regerča vas, Srebrniče, Marof, Volavče, Stranska vas, Kremenik, Ruperč vrh, Šmihel, Veliko Škrjanče, Hrib, Veliki Podljuben, Vrh pri Ljubnem. Nova pošta v Hajdini obsega kraje: S|x>dnja Hajdina, Zgornja Hajdina, Draženci, Nova vas, Turnišče, Taborski dvor, Gerečja vas, Hajdoše, Njiverce, Ravno polje. Sv. Kungota, Skorba, Slovenja vas, Sodinci (občina Ptuj) in Spodnji Breg (h. št. 143, 149 in hiša Koželj Alojzija, ki se izločijo iz okoliša pošte Ptuj). Nova pošta bo vzdrževala vsak dan poštno zvezo z amb. poštama Maribor-Koforiba 80 in Kotoriba-Maribor 80 in z njima izmenjavala skupne sklepe. Krajevni dostavni okoliš tvorita kraja Spodnja Hajdina hišne št. 56 do 00 in 113 ter Zgornja Hajdina hišne št. 1 do 13 in 18 do 24. Pošta Sv. Lenart pri Veliki Nedelji obsega kraje: Breznica, Vršič Spodnji in Zgornji Cvet-kovci, Dobrova, Otok, Trnje, Osluševci, Podgorci, Sv. Lenart, Predava, Ritmerk, Sterjanci, Sterjan-ski vrh in Bratonečice (h. št. 19 do 21) iz okoliša pošte Velika Nedelja. Po krajih Podgorci (razen h. št. 23 do 28), Sv. Lenart, Spodnji in Zgornji Cvetkovci ter Osluševci se bo dostavljala pošta na dom vsak dan razen ob nedeljah in državnih praznikih, v krajih Podgorci (h. št. 23 do 28), Sterjanci, Bratonečice (h. št. 19 do 21). Ritmerk, Breznica in Predava pa ob torkih, četrtkih in sobotah. V okoliš pošte Sv. Rupert v Slovenskih goricah spadajo kraji: Zgornja Voličina, Berkova, Preska gora, Črne, Gorca, Hum, Presjak. Strlec. Hrastovec (razen h. št. 66, 67, 69 in 111 ter graščine Hrastovec, ki spadajo k pošti Sv. Lenart v Slov. goricah). Spodnja Voličina, Sv. Rupert, Jazbine, Strma gora, Podgrad, Gaj, Crmljenšak. Gra-denšak. Nadbišec. Zavrh, Bezgovec iz okoliša pošte Sv. Lenart v Slov goricah ter Selce. Prodence, Prenošak. Straža. Rogoznica. Prodni vrh, Veliki kot in Dolge njive iz okoliša jx>štc Sv. Barbara pri Mariboru. preganjala z bencolom, vendar se pa mora posluževati močnejše brizgalne. ki bo razprševala bencol v močnem in širokem pramenu ter tako dosegla vso zalego. Najkasneje do 1. junija mora biti iz odprtih lop na dvorišču spravljen vps material v zaprle, temne lope. Do tega dne pa mora biti odstranjena iu uničena tudi mušja zalega v tovarni. V nedeljo, 2. junija ob 3 popoldne bo v Prosvetnem domu v Šmartnem pri Litiji zelo lep pevski koncert narodnih pesmi, katerega bo priredil oktet Fantovskega odseka Ljubljana—Rokodelski dom. Izvaiale se bodo naše lepe in vzpodbudne narodne pesmi in bo gotovo V6ak obiskovalec odhaial s koncerta dobre volje in zadovoljen. Zato vsi vljudno vabljeni. Trbovlje Vsem zahtevam sodobne higiene ustrezajoča skladišča s prej navedenimi tehničnimi in kemičnimi pridobitvami moraio bit postavljena do dne 1. aprila prihodnjega leta, a načrte za te naprave mora podjetje mestnemu poglavarstvu predložiti najkasneje do 1. julija t. 1. Če bi podjetje po navedenih zahtevah takoi ne uredilo prevažanja in desinficiranja kosti ter vskladiščenia materiala v zaprtih in temnih lopah do I. junija. lwi mestno poglavarstvo od podjetja izterjalo visoko globo, ki mu io je nai>ovedalo. v primeru neiztirljivosti bo pa moral globo nadomestiti zapor. Krivico bi delali podjetju z morebitno trditvijo, da se namerava izogniti strogim predpisom, i saj se je v resnici takoj z vso resnostjo lotilo preganjanja muh in odpravljanja vseh pomanjkljivosti. Kakor je namreč tovarna dobila bencin, ki ga neobhodno potrebuje pri predelavi kosti in odpadkov, so delavci takoj pričeli delati po dve uri več na dan. Zato je kontrola mestnega fizikata že včeraj ugotovila, da je velik del surovin na dvorišču že predelan in bodo tako tudi vsi drugi kupi kosti predelani že v dveh dneh. Mestni tizikat namreč j>o večkrat na dan nadzoruje preganjanje muh in zalege v tovarni za klej, ki si je takoj tudi nabavila večjo in močno škropilnico, da s karbolom in strupenim bencolom neprestano uničuje muhe in zapljivke. Upoštevati pa moramo tudi delavstvo, ki ima kruh v podjetju, in prizadevati si moramo na vse načine, da ne bi uničevali industrij, ko moramo z vsemi silami delati na to, da se industrijska podjetja v našem mestu in okolici Zasedba belgijske prestolnice Bruslja. ter po vsej deželi povečajo in pomnože. Priznati torej moramo podjetju dobro voljo, ki jo je takoj pokazalo za odstranitev vzrokov inušje nadloge, zato se pa moramo zanesti tudi na mestni fizikat in obrtni oddelek, da bo mušja nadloga v najkrajšem času poj>olnoina odpravljena brez hujših posledic za zdravstvene, socialne in gospodarske razmere našega mesta. Zaradi mušje nadloge sta bili včeraj dve mestni komisiji v tovarni za klej. Proti večeru sta se tudi načelnik obrtnega oddelka dr. Arnošt Bri-lej in mestni lizik dr. Rus v tovarni prepričala, da z vsemi silami uničujejo muhe in njih zalego. Tudi delavci na Žalah izjavljajo, da je bilo včeraj že prav malo muh. V deželi Flamcev Kar je Slovencu Sava. Nemcu Ren, to je Flamcti reka šelda. Vsa ljubezen, vse hrepenenje, vse gorje, a tudi \se upanje Flamcev je združeno s to reko. šelda je glavna žila Flan-drije in njeni umetniki so jo v vseli časih opevali, slikali m skladali napeve na šeldo. če se oglasijo zvoki skladatelja Petra Benoitja iz. skladbe na Šeldo, tedaj sežejo v najskrivnejši kotiček srca slehernega Flamca. Kaj ga briga, če teče ta reka na tretjini njene poti po 1 ran-ciji? Nekoč je pripadalo to ozemlje tudi Nizozemski in tako ostane šelda šc zmeraj duhovna last Flamcev. Na zemljevidih, ki jih je zdaj vse polno v časopisih, dobimo Le Catelet severne od St. Quentina. Tam, na severu Francije, se gnetejo iz poraslih gričev vode za njen izvir, iu ni dolgo, pa je šelda /e taka, da plovejo reke po njej. Prvo mesto, k: se ga dotakne, je Cambrai, kjer je bila nekoč škofijska stolica. V jKiznejšo zgodovino je prišlo itiie tega mesta pO zve/i mesta Cambraija. ki sta jo sklenila cesar Maksimilijan I. in Ludvik XII. iz Francije I. I3(XS. in potem še enkrat s tako zvonim »(lanskim mirom« med Španijo in Francijo. Tudi mesto Va-lencienncs, ki leži malo niže vztlolž Šelde. in ki je bilo važnega pomena v umetnosti, jc bilo v tesni zvezi s flamskimi težnjami. šelda priteče k francosko-belgijski meji in kmalu nato do Tournaia, ki je eno najstarejših mest v Belgiji in čigar ime i/haja i/ rimskega Turnaium. \ petem stoletju je bil Tournai prestolnica merovinškega kraljevskega rodi. Kakor toliko drugih belgijskih mest, je tudi Tournai postal bogat in se je jako razvil glede na kulturo in umetnost. V 13. in H. stoletju so imeli v Tournaiju samostojno kiparsko šolo. Čeprav je morala splahniti slava mesta v teku svoje zgodovine, ki ji je zmeraj odka/.ala drugačno jKilitično pripadnost, jia so vendar ostali veličastni spomeniki na to dobo, tako na primer prelepa stolnica. Šelda teče prav skozi sredi mesta. Njena voda je umazano črna od številnih bark s premogom, ki so v mirnih dneh neprestano plule od belgijske premogovne kotline Barinage. Od 17. stoletja dalje so ves čas uravnavali tek in strugo Šelde, od Cambraija pa do Genta. V Hennegauu zapusti šelda industrijske pokrajine. Tedaj se odpre prav jioseben kos zemlje: flandrijski Aredeni na vzhodu se znižajo v gričevje na obeh bregovih reke, od zahoda sem pa zapihljajo prve morske sape čez zahodno Flandrijo. Struga in dolina šelde tvori mejo. Tu se srečata kopno in namorsko podnebje. Ali so zato nevihte tukaj tako nekaj privlačnega? Dozdeva se, ko da bi Bog užigal strele in jih oberoč metal na zemljo. Nikjer v Flandriji !>a tudi nebo ni tuko visoko in tako neskočno daljno kot v zahodni Flandriji. Čez deset minut po hudi uri, pa posije spet sonce. V kratkih presledkih je skoraj vsak četrt ure zmeraj kaka nevihta. Zvečer hitijo sape po ravni zemlji. Posebne vrste je tu večerno nebo, in vse barve na nebu so ostro zarisane. Struga Šelda se zmeraj bolj širi. V Oude-naardu priteče do prvega večjega mesta v -vzhodni Flandriji. Pri njenem vliodu v mestu se zrcali cerkev Naše Ljube Gospe Pamelske v njenih vodah. Oudenaurde je spudalo nekoč k tistim izvoljenim mestom v Flandriji, kjer je bila umetnost tkanja preprog do višku izpopolnjena. . . Nato se pokrajina še bolj splošči, in nebo in zemlja se strneta v eno. Reka teče v številnih ovinkih mimo majhnih vasi in jjojavi se Gavere. Tu je 1. 1433 padlo mnogo Gentcev ko so se borili zoper močnejšo vojsko Filipa Dobrega. Svojemu vladarju so bili napovedali vojno, ker jim je bil naiožil previsoke davke ua sol in žito. Dalje ob reki navzdol občutiš čuden vonj po zutolileni: oznanja se /e stoletja obstoječa la n ena obrt ob reki Lys. Obe reki tečeta blizu druga druge proti staremu glavnemu mestu Flandrije — Gentu. Tu je Šelda večkrat prestopila svoje bregove in prebivalci so zbežali v notranjost dežele. A 19. stoletje je reko prisililo v trdno'strugo in kmalu zatem so se za-"sveiile številne njive samega cvetja v najkras-nejših barvali na rodovitnih tleh. Kmalu je postalo mesto Gcnt slavno zaradi svojih cvetlic. Pri Gentu se I ys izliva v šeldo, in ker je mirno tega še vse polito prekopov, večkrat ne več, kaj jc l.vs. kaj šelda in kaj prekop. »De flrie toren stad« (Mesto treh vrat) kn-kor pravi Flamec Gentu. ker stojijo na nuj: manjšem prostoru trije mogočni stolpi drug pri drugem, je mrko mesto. Duh neodvisnosti se je bil v meščanih že zgodaj razvil. Odrinili so v boj zoper francoske viteze. Kasneje so tudi rokodelci postali tako mogočni, da so venomer povzročali prekupije v boju zoper fevdalne oblastnike. Kar stoletja so napolnjena z nešte-vilnimi boji. ki jih je to mesto izvojevalo Zatorej ni čudno, če so gentske stavbe iz prejšnjih stoletij tako strahotne, naravnost nasilne. Sredi mesta stoji Gravensteen, trdnjava flnn-drijskih grofov v bojih zoper prekucuške meščane. Že v 9. stoletju so začeli zidati to grozotno zidovje. V cerkvi St. Bavo pa je slavni oltar bratov Van Eijk. V tem mestu ob Šeldi je bil 1. 1300 rojen cesar Karel V. Bil je svoj čas najmogočnejši vladar na svetu. Še v njegovi dobi je bil Gent ena največjih mest v Evropi. Šelda pusti Gent za seboj in se imenuje zdaj Spodnja šelda Zdaj je že 36 m široka in naraste pri Dcndermodu na 100 m. Tu sprejme reko Dender vase. Pokrajina je vedno bolj ravna in nizka, podeželsko lice se bolj in bolj umika tvorniškim dimnikom. Vmes pa se je — v uteho slikarjev — ohranila še marsikaka vas ob šeldi. Topoli spremljajo reko, velike ladje plovejo po njej. Ljubko naselje Temše je bila priljubljena izletna točka meščanov iz Antvver-pena. Na levem brgu se začenja Waeslandija. V sleherni vasi je mnogo košarjev. šelda se mogočno vali dalje. Pogled s Hobokena je že po-vsem brez lejiot. To predmestje Antvverpena z ladjedelnicami, tvornieami za kovine in s plavži in s svojima najvišjima dimnikoma ima skoraj ameriško lice. Antvverpen, to flamsko pristanišče, vsebuje še dandanašnji poteze starodavne, ponosne zgodovine kot svetovno trži- šče, kot flamsko kulturno središče, kot mesto Ruhensa, a tudi sedanji človek mu je vtisnil svoj pečat. Ta skladna povezanost obeh bistvenih prvin tvori Antvverpen sedaujega časa. Ko šelda zapusti Antvverpen, ne ostane več dolgo na belgijskih tleh. Ostio zavije proti zahodu in postane kilometer široka. Bolj in I olj je podobna morskemu rokavu. S ploščatih bregov pokrajine Pil leru se svetlikajo majhne holandske vasi. Pojavi se siaru luka Terneu/en, nato Vlissingen — in slednjič se Šelda izlije v morje. — Vsi ti šeldini kraji so v teh tednih preživljali grozote najhujše vseh vojska in šel-dine vode se okrvavljene valijo proti morju... Umetnine na begu V največji naglici so spravili v Bruslju najdragocenejše slike iz muzeja lepih umetnosti, kjer so bile v kleti na varnem, ua trideset tovornih avtomobilov in |ih odpeljali v Francijo. Nihče ni slutil, da so bile na teh tovornih avtih najdragocenejši slike sveta Pomisliti moramo nu slike Ruhensa. Breugliela, Rembrand-ta, Van Delftti, Van IKka itd Za zdaj še nihče ne ve. ali so slike srečno prispele v kak varen kraj v Franciji, ali pa tičijo kje na razdrtih cestah, da postanejo žrtev te strahotne vojne. Henry Ford napoveduje leteči avto Veliki ameriški avtomobilski kralj Ford hoče najiraviti avto, nekakšno zvezo avtomobila in letala. Letalska tehnika stremi po *ein. da bi se letala čim bolj zmanjšala. Trup novega avta bo narejen iz rastlinskih vlaken. Upajo, la bodo dosegli take uspehe, o kakršnih se nikomur še ne sanja ne. 30 bogatih tombol, čez 300 dobitkov, vse to na tomboli prosvet. društva v Škof ji Loki Jesenice Pevski koncert, ki sta ga priredila pevski odsek Krekovega prosvetnega društva in cerkveni pevski zbor na Jesenicah, je privabil precejšnje število ljubileljev glasbe in petja, čeprav bi velika vnema, ki smo jo opazili pri zboru, zaslužila polno dvorano. Izvajanje zbora kot solistov nam je pokazalo, da so se temeljito pri pravili. Ves mešani zbor je štel nekaj čez 30 članov. Program mešanega, moškega, ženskega zbora in solistov je štel 17 točk, ki so podale prav pestro sliko (Vmes Premrlova »V hiši nazareškic, zelo nvaležna koncertna skladba.) Tudi čisto priprostih narodnih ni manjkalo: »Bar-čica«. Prav je to. Lepo zapeta nas je kar zibala po valovih. Dirigiranie umerjeno, igranje diskretno. Dinamika dobia. tudi agogika je včasih kar dobro prišla do izraza. (Več v »Gorenjcu«.) Lep uspeh in naše zadovoljstvo naj bo pevskemu zboru za plačilo in spodbudo, da bodo temu koncertu sledili še drugi. Kino Krekov dom predvaja v petek, 31. maja, ob pol devetih zvečer najlepši glasbeni film »Tuja pesenu. V soboto samo ob pol devetih zvečer se predvaja velefilin »Za slavo in ljubezen« — film o globoki domovinski ljubezni. — Clark Gable kot neustrašeni bojevnik za svobodo Irske. Za dodatek posebni tednik. Kranj Okoli 400 stavbinskih delavcev stavka. Včeraj zjutraj so stopili v stavko stavbinski delavci, ki 60 zaposleni v Kranju in pri gradbenih delih v bližini Kranja. Takoj so prenehal: i deli na odseku Kranj— Naklo, Kranj—Jeperca, na Jelenovem klancu skozi Kranj, pri gradnji pošte v Kranju in pri gradnji mlekarne v Čirčičah pri Kranju. S tem so prizadeta gradbena podjetia Slograd Briceli in Dedek, vsi iz Ljubljane in Bidovec iz Kranja. Delajo nemoteno na banovinski cesti iz Krania proti Kokrici in pa pri gradbenem podjetniku Brenu. ki je že prej zvišal svojim delavcem mezde V stavki ie okoli 400 delavcev Delavstvo ie mirno in z zaupanjem pri-čakuie. da bo oblast kmalu dosegla, da se bo sklenila enotna kolektivna pogodba in pristanek na zvišanje mezd. Prizor iz hudih bojev pri Dinanln. Steklega psa so ubili na Dolu, bil ic last trgovca Šoperja Zaradi tega je razglašen strog kontumac za pse in mačke v občinah Dol—Hrastnik, Loka in Trbovlje Nedeljsko delo na občini. Županstvo je uvedlo za vse občinske nameščence tudi delo ob vseh nedeljah in praznikih Na oraznik sv. Rešnjega Telesa celo k procesiji niso >ireli Za večje delo, ki ga sedaj morajo opravljati, tudi odškodnine ne do-ui]G. Pa pravijo, do 60 vidjc cbcinc SvCi-ll-iižfl: —1 napredni. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; lenltovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo taVoJ od naročilu. — Pri oglasih teklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petitna vistlca po J din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba priložiti znamko. i r t * t • v ♦ .('• Službe ucejo Trgovska pomočnica poštena In Izurjena v vseh strokah, želi spremeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 7950. (a Ženska pisarniška moč z znanjem slovenske i" nemške stenografije ter srbohrvaščine ln strojepisja, z dve In pol letno prakso, Išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, pod st. 693. Službo šefa oziroma vodje pisarne ali organizator ja podjetja — iščem. — VseučlUSka izobrazba In znanje ve C' jezikov. Jamčim aH vložim v podjetje do 100.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca pod Sposoben organizator« 7810. (a Denar Hranilne knjižice V" obveznice ln druge vrednostne papirje Kupuje In olača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARI BOB Aleksandrova cesta . 16 letna deklica se želi izučiti gostilniške ali delikatesne obrti. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 7953. (v Natakarskega vajenca z meščansko šolo ali odgovarjajočim! l-azr. srednje šole. ter raznašalko močnatp -— takoj sprejmem. Motel, kavarna In rektavracija »Orel«, . Maribor. [Milili IŠČEJO: Uradnica išče sobico z vso oskrbo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam točno«. Uradnica z vso posteljnino — išče čisto sobico. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Cista | in točna«. 1 hektar košnje tik Tivolija, oddam. Vprašajte : Vodnikova št. 25. Šiška. Kolesa po neverjetno nizki ceni. izbira velika. Remec, Dolenjska cesta 5, Ljubljana. (1 Otroški vozički najnovejši modeli prispeli. - Najugodneje dobite pri Banjal, Ljubljana -Miklošičeva cesta 20. Moko najboljše kvalitete in vse vrste — proda na veliko pod najugodnejšimi pogoji Osrednja kmetijska zadruga v Murski Soboti. I Auto-mofor Tovorni avto I v dobrem stanju, za prevoz dolgega lesa, po možnosti s prikolico in ev. na pogon na oglje, takoj kupimo. Ponudbe v upr. Slovenca < pod »Tovorni avto« št. SO-13. po možnosti kar naivei harmonik, Daimko kapelo išče Železniška restavracija, ZAGREB, Glavni kolodvor. Ponudbe s poaoii plače brez stanovanja a z oskrbo, dnevom nastopa, poslali na Upravo restavracije. JL (lužbodobe Dva mizarska pomočnika stavbna, sprejme Jeglič, Radovljica. Pekovskega pomočnika mladega, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. SUU9. Prikrojevalko za perilo sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vsestransko tzvož-balia« št. 7983. Otroški kotice'( ZAČARANI GOZD Moškega poštenega, samskega, vojaščine prostega, zgovornega. z dobrim nastopom, sprejmem. — Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Trezen« št. 8051. Knjigovodkinja In korespondentka, vešča slovenščine in nemščine, dobi takoj mesto. Prednost Imajo one z znanjem več jezikov. Ponudbe pod »Knjigovodkinja« 801- v upravo »Slovenca«. Duhovnik dobi mesto takoj na Urš-nlli selili pri Novem mestu. Zglasltl ustmeno ali pismeno pri župnem uradu na Toplicah ali pri cerkvenem ključ. Janko, Uršnasela. (b Služkinjo s popolnim znanjem dobro kuhe, ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela, sprejme zdravnik1 na deželi. V poštev pridejo le take s spričevali o dolgem službovanju na enem mestu. Starost od 30—38 let. Plača po dogovoru. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Služkinja« št. 7138. (130) Radoznalček je sedel na tleli in sna/.il opremo. Bila je iz rdečega usnja, okrašena z bakrenimi zvončk; in naš palček se je lako potrudil, da se je vse bleščalo iu lesketalo \ soncu. (IGO) >No, ali vama dobro jrre od rok?« je vprašal kralj Roni-glavčka in ga potrepljal po rami. »Glej, da boš dobro pazil na svojega potnika in da ne boš počenjal kakih neumnosti!« I'oni-glavček je obljubil. H Hffffl ffffII1 Zahtevajte povsod nai list! Zastonj dajemo čebuljček Sever & Comp., Ljubljana Najugodnejši nakup moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. .. fc* Izid natečaja za idejno skico zgradbe bolnišnice Bolniškega fonda za drž. prometno osebje v Beogradu Ocenjevalno razsodišče, ki je pregledalo skice, se jc takole odločilo: | Podeljenih je bilo 8 nagrad, in sicer: 1. nagrada din 30.000 za delo pod geslom 150978 . kalero je izdelal g. arh. Stanko Kliska iz Beograda. 2. nagrada din 24.000 za delo pod geslom -.764985', katero je izdelal g. arh. Milovan Kovačevič. Zagreb. 3. nagrada din 1G.CKH1 za delo pod geslom 200005 . kalero so izdelali gg. inž. Zoja Duinendžič, inž. * Selimir Duinendžič in prof. inž. Zvonimir Vrkljan iz Zagreba. 4. nadraga din 10.000 /.a delo pod geslom .906(309 . kalero sla izdelala gg. arh. Teobald Šnajder in arh. Jovan Petrovič iz Beograda. 5. nagrada din 5.000 za delo pod geslom -s111915 tj. nagrada din 5.000 za delo pod geslom >737373 inž. Nikola Despot iz Zagreba. 7. nagrada din 5.000 za delo pod geslom -333777 . 8. nagrada din 5.000 za delo pod geslom 101320 Beograda. Razstava vseh prispelih del bo od nedelje. 2. junija t. 1.. do 9. junija t. 1. zaključno v dvorani štev. 632 zgradbe prometnega ministrstva, IV. nadstropje. — Vstop vsak dan od 8—18. Pisarna Centralne uprave humanitarnih fondov za državno prometno osebje C'. U. štev. 693 10. kalero je izdelal arh. Jovan Krunič iz Beograda, katero sla izdelala gg. inž. Andželko Knežič in katero je izdelal g. inž. Mladen Zanič iz Beograda, katero je izdelal g. arh. Miroslav St. Josilovic iz Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Srebro, drage kamne in vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah .los. Eberle, Ljubljana Tjrševa 2 (pala«a hotelu .Slon") Razglas prodani /.a 230 6*00 "(fin. -Potrebno polovico gotovine, drugo hipoteka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8035. Enonadstropno hišo s trgovskim lokalom, gospodarskim poslopjem in vrtom, v Žužemberku — proda Hranilnica ln posojilnica v Žužemberku. Stanovanja ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam. Rudnik št. 50. IŠČEJO r Dvosobno stanovanje išče stranka dveh oseb z julijem. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Točen plačnik« št. 8000. Nabava raznega električnega materiala za razsvetljavo in pogonsko silo. V smislu čl. 82-105 Zakona o državnem računovodstvu razpisuje LTprava pomorstva in rečnega prometa prvo ponudbeno licitacijo za nabavo raznega električnega materiala za razsvetljavo in pogonsko moč beograjskega savskega pristanišča. Licitacija bo v zgradbi prometnega ministrstva v Beogradu, soba 510, dne 1. julija 19-10 ob 11. Kavcija se po čl. 88 Zakona o državnem računovodstvu položi v znesku 5% ponujene vsole za domače in 10% za tuje tvrdke vsaj do 10. dopoldue omenjenega dne pri blagajni Uprave, soba 534. Splošni pogoji in seznami materiala za električno razsvetljavo in pogonsko silo se lahko dobe vsak delavnik pri Upravi v oddelku za nabave za ceno din 100.—. UPRS št. 173040 Pisarna pomorstva in rečnesa prometa. + Nepričakovano nas je zapuslil naš brat, gospod Ivan Korže trgovce, gostilničar in posestnik v Cirkovcah na Drav. polju. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 1. junija, ob 10. dopoldne na farno jiokopališče v Cirkovce. Cirkovce na Dravskem polju, 29. maja 1940. Žalujoči brat in sestre. Poročnik Heim 4 Vohunska povesi iz časa svetovne vo|ne. Orožnik se je obrnil in odšel. Naravno, kapitan.« je ponovil Ileim strastno in kljubovalno, jaz prevzamem odgovornost.«; »Daj mi /e mir.« je vzkipel Strohberg. -»Najbolj mi boš ugodil, če greš domov, da se na-spiš, dokler ti to ne premine. Prav gotovo nihče ne more najti tako zabavnega slučaja. Napravili ste gesto, ki se ne delci. Kant pravi, da je numera kriteri j za moralna dejanja. I vo.ja namera je bila patriotična. Ker sem ta trenutek šef, ti odpustim vse. Idi!< S e d nt n p o g I a v j e. Vsebina druge Kontparsove domislice, 1. julija 1913. Narednik Poulet je nezavestno končava! življenje: kompars se je prav tedaj -v r 11 i I domov. Pojedel je eno konservo. Prizudeval si je. *la bi varal sebe v krajevnih novicah, ko je bral poročila s fronte. Kaj nuj zanj pomeni svet! Njegovi na|>ori. napol neuspehi so ga ;e posebno mučili in spravljali v obup. Da bi -e ra/.trcsel, jr začel iskuti pismo, ki naj bi ga pisal svojemu šefu v Mezir res-('liar-levile. Neštetokrat jc že začel pisati a ga je iz sramežljivosti vedno raztrgal, preden je končal. Razmišljal je. . Torej nepravilnost 24 ur zamude mi daje misliti, da nekdo drug pojavlja od časa do ča«a v >aint-Quorentinii in se mu jr posrečijo napraviti dokaz /a neprisotnosti v njegovi ječi; ka ti Gaillard je izjavil, da ie bil v Ven.len-vresu. ko je bil Stiefel ubit. Ni«pni imel poguma da bi do dna razrešil vprašan je, ki se mi je samo od sebe stuvilo: le dve osebi sta pravilno videli ujetnika: kurat in poročnik Ileim. Če bi bila kriva, bi zahtevala preiskavo, ki bi dognala nedolžnost čuvajev. Zgodilo bi se. da bi bila osumljena in postavljena pod nadzorstvo. Ko sem moral dopustiti, da se je izvršil hej; v komandi. sem najprej sumil jezuitu. V resnici sem prav mislil, ker Ileim ne bi počakal, da bi ga obdolžil. b. junija sem kuratu črtal s svoje črne liste. Ta dan sem prvič na komandi razložil svojo teorijo o nadomeščali j u obeh (iaillardov. Ilup-penschlacht sc besen dvigne in pravi, kako morem duhovnika obtožiti umora. Odide takoj pri prvih besedah. Če bi bil kaj kriv. bi ne zamudil ugodnega trenutka, iii dogodke, ki sem ji.n bil priča zaradi lleitnove krivde. lleimu ne zaupam prav nič. Ali se še s|k>-minjate opazk, ki jih jc neki večer povedal ob navzočnosti civilnih prebivalcev, ki so gledali, kako francoski letalci uničujejo hiše. Bili so kolikor toliko veselo razpoloženi, da niso mislili na zavetje pred napadom. Sicer poznam tleimovo divje sovraštvo proti Francozom in kar je francoskega. Ob mojem prihodu se ob zračnem napadu le dva nista umaknila v zavetje in zmešnjavi ki jc bila na glavnem irga: Ileim in nek mlad Francoz, ki ni bil polnoleten, a zelo ošaben. Stala sta drug poleg drugega s pogledom obrnjenim proti nebu. Od časa do časa sta skoraj prijateljsko spregovorila kako besedo. Približal sem se. Moram ga za ramo porukati, da se zgane. Njegov obraz postane trd. Dvigne palico ii, udari fanta, la prizor je name napravil nepozaben vtis. Od tedaj neprestano opazu je oficirja. Vznemirljiv dobrovoljček. Vedno nekoliko nervozen. Njegovo življenje je večna borba, nevarnost povsod. Pod zunanjo nervoznostjo so jekleni živci stalno napeti, bister duh vedno buden; navajen, tla molči ali govori le. kadar predlaga Hkrati zna biti vztrajen v pokorščini do svojih višjih, a tudi priliznjen. Ali ni delo teli, ki zasledujejo le en načit. kateremu je vse podvrženo, se posltižujej > vzvišenega ideala. pred katerim se umakne vsaka osebna korist in dostojanstvo? Zdi «e mi. da ga edino strast navdušuje in ga ovira pri hrani, pitju in izvrševanju. ostalega Česa? \ sj bi vam odgovorili: f.ov na Francoze; prav razumljivo, to je splošno znano dejstvo.« Ali spi? Da. N i-del sem ga zjutraj utrujenega. Prav takrat me je najbolj vznemirilo. To živi ti ce je imelo obraz angela. Bil je miren, spočit. Niso ga zbudili navsezgodaj. Njegova prva gesta je bila. da je šel po korobač. Ko 18. maja slabo kaže za župnika (iail-larda. ti obrne vso preiskavo na napačno sled Liune. Mislim, da je on to «am naredil. Premislimo. V noči 12. maja se je Ileim vrnil na ko-mantlo/ko je vse mesto pretekel s psi. Tako je bil prepričan o (iaillartlovi krivili, da je zahteval, da ga aretiramo Tn je najmočnejši proti-francoski ukrep. Schmidt je moral zavlačevati. Poročnik mora biti nekoliko zapuščen. Bes je upal. da se ne lx> dvomilo o morilcu V nekaj minutah najde rešitev Svojega podrejenega pošlje spal. sam zamenja dva vojaka, ki sta pri Stiefelu. Da prenesti na komando papirje in tolmačevo prtljago: vemo. da so bile tam štiri kleli. Treba jc bilo vsaj dveh potovanj. Kaj je delal Ileim med leni časom? Popravljal je iaž-njivo oporoko. Začudili so se slabi označitvi značajev, ne da bi na lo polagali večjo važnost. Razlagali so dalje Potrebno je bilo, da Liane ni slišala tipkanja na stroj: saj je bila verjetno zbtijena in je morda prežala za vratmi. Žena jc pač našla papir I", maja zjutraj. Morebiti je povedala resnico, ko je pritrdila, da ga je jkj-lirala pod svojo obleko. Kakor si predstavljam, je Ileim zelo sposoben, da ga je dal na tako ležko pristopen kraj: zato na bi naredil vtis, da je že od včeraj tam. Ali je v moji teoriji kaj za lase privlečenega? Pa mi drugače razložite. Med osumljenci na komandi je še nek lat. ki jc imel pred 13. majem priliko uporabljati Stie-felov pisalni stroj. To je moja druga domneva proti lleimu. ,|e tako trdna, da jo lahko imenujem dokaz. Ileim je vzel dokumente na komandi in sicer na Stiefelov račun. Po naključju se je izmazal pred Senmidtom, kateremu gre predvsem zasluga, iln je v tolmačevem pasu našel fotografski objektif. Slavil bi. da ie bil |>odrejcni predhodno preusmerjen. Kljub temu se nihče ni vznemiril, ker je Stiefel. vojak prve klase, nosil še en pas za meč. Ko je bil pozvan k poveljniku. si je ta pas pripel: ni bil predrzen, ampak bolj nepremišljen. Vend-tr bi bilo treba, da bi si tO. maja uoal fotografirati v poveljnikov i sobi. če je lo . . premeteni Ileim presodi potrebno, da «e tokrat zaustavi. Trdi. da je že enkrat opazil pri Stiefelu lo n pravilno obna; šanjo. lorej dalje' Če bi bil Stiefel francoski vohun bi bil prikrival svoj aparat. Moja tretja domneva (troti lleimu, kakoi je sam potrdil, da je bil Stiefelov pas podtaknjen. Ko bomo imeli Heima v verigah mu bomo dali vedeti, da je to početje delo njegovih rok: kar je dal v Stiefc-love kleti in kar mu je Schmidt sporočil. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože Sadja Urednik: Viktor CenčiC Sovjetska Rusija in Balkan Rasprotujoča si poročna o stališča moskovske vlade do morebitnih zapletljajev na Sredozemlju Sovjetska Rusija daje naglas odnošajem z Bolgarijo: Majski postane poslanik v Sofiji Sofija, 29. majnika. t. Havas: V sofijskih vladnih krogih nočejo uradno potrditi, da bo dosedanji sovjetski poslanik v Londonu Majski imenovan za sovjetskega poslanika v Sofiji, vendar npa je stvar že gotova in je treba samo še formalne rešitve in bo objavljena. Imenovanju pripisujejo posebno v nemških in Malijanskih krogih velik pomen. Imenovanje Majskega bi namreč pomenilo, da Sovjetska Rusija hoče svojemu zanimanju za Balkan dati poseben poudarek s tem, da svojega poslanika, ki sedi za Sovjetsko Rusijo na najbolj važnem mestu, namreč v Londonu, pošlje na Balkan in s tem podčrta, da je balkanski sedež za Sovjetsko Rusijo trenutno še bolj važen, kakor londonski. Seja vrhovnega sveta v Moskvi Moskva, 29. maja. AA. Tass: Snoči se je v Kremlju začelo tretje zasedanje vrhovnega sveta sovjetskih republik, ki so mu prisostvovali vsi narodni predstavniki, člani diplomatskega zbora, ter predsedniki znanosti, umetnosti in vojske. Prisotni so toplo pozdravili prihod Stalina, Molotova, Vorošilova in ostalih ljudskih komisarjev, ko so prili v dvorano. Sejo je otvoril predsednik vrhovnega sveta Ždanov. Vse točke dnevnega reda so bile soglasno sprejete. Ljudski komisar za finance Safranov je sporočil, na kraju, da je svet ljudskih komisarjev predložil vrhovnemu svetu v odobritev proraču dohodkov in izdatkov za prihodnje finančno leto. Proračun znaša 25 milijard 326 milijonov rubljev. Madžari zaupalo f mir Budimpešta, 29. maja. b. Tukajšnji politični krogi so prepričani, da bo mogoče ohraniti mir na Balkanu, pa četudi bi Italija stopila v vojno na strani Nemčije. To prepričanje temelji na zanimanju Sovjetske Rusije za Balkan. Uradno poročajo, da se je madžarski poslanik v Moskvi Chri-stofty razgovarjal s predsednikom sveta ljudskih komisarjev Molotovim. Do konference pa je prišlo na pobudo Molotova. Sovjetske čete v velikih množinah prihajajo na črnomorsko obalo Bukarešta, 29. maja. t Exchange Telegnaph: V romunsko prestolico prihajajo poročila, da je Sovjetska Rusija začela izjavati celo vrsto ukrepov za to, da bi bil ohranjen mir v tistih področjih južnovzhodne Evrope in Črnega morja, ki posebno zanimajo Sovjetsko Rusijo. Poročila govorijo o zbiranju čet v južni Galiciji, torej ob besarabski meji, nadalje o premikanju sovjetskih čet proti obalam Črnega morja. V Odeso so prišli zelo močni oddelki sovjetske vojske med njimi tudi oklopne edinice. Sovjetsko črnomorsko brodovje pa ip na sjraži. \ romunskih političnih krogih izjavljajo, da Romunije sovjetski vojaški ukrepi ne razburjajo. V sovjetskih krogih v Bukarešti, kjer zadnje čase vlada velika razgibanost, pa izjavljajo, da so bili ti ukrepi potrebni samo s stališča varnosti. Sovjetska Rusija nima nobenega namena, da bi se vmešavala v kakšen vojni nastop. Zastopnik sovjet- Strah sodobnega človeka Če bomo — tako beremo iz peresa znanega francoskega pisatelja Plisniera ▼ belgijski katoliški reviji »La Cite Chretienne — živeli na tak način in t takem ritma naprej, kakor živimo zadnjih sto let, še eno stoletje naprej, potem bo evropski človek telesno in duševno propadel do kraja. Telesno: kljub do viška razvitem športu, zdravstveni kulturi in kultu telesa postajamo rod za rodom bolj jalovi. V Italiji, kjer se toliko stori za plodo-vitost družine, so ob objavi prebivalstvene statistike aprila 1940 vsi listi prinesli komentar, v katerem ugotavljajo, da narastek rojstev v 1.1939 kaže padanje v primeri z 1.1936. Kar se tiče duhovnega in duševnega življenja, ni treba velikih dokazov, kako so razmajani vsi temelji skupne človečanske omike t nravstvenem, socialnem in političnem pogledu in kako človeštvo, razdeljeno y sovražna plemena, ne čuti več, da bi bilo enota. Pisatelj pa se ustavlja predvsem pred silnim strahom, ki ga kaže moderni človek pred svojo usodo; ne čuti se nič več varnega, strašno ga skrbi njegova eksistenca, živi v blazni nervoznosti, kakor da bi stal na ozkem grebenu med dvema brezdnoma. Zato hoče na vsak način izvedeti za svojo prihodnjost, da bi se mu odkrila njegova usoda in se zateka v ta namen k astrologiji, hiromantiki, magiji, okultizmu in vse vrste praznoverstvu. Kristjan se mora temu pomilovalno smehljati. Kdor je Kristusov, ta je prost vsega strahu in ni radoveden, kaj je zapisano v knjigi življenja o njegovi zemski usodi. Kaj bi pa človeku pomagalo, če bi to vedel? Še bolj bi bil nesrečen, če vere nima. Kristjan ve, da je vsak trenutek svoje preteklosti, sedanjosti in bodočnosti y božjih rokah, da je vsak dan in vsak hip svojega življenja navezan na Boga, ki mu je Oče, in da ne more biti nobene groze, v kateri bi obupal, ker sama smrt zanj ni groza, ampak le vhod y večno življenje. Za kristjana ni ne skrbi, ne dvoma, ne obupa zaradi življenja, ker kristjan ne pozna groze niča. Za sodobnega človeka pa, ki tava brez vere ▼ Očeta človeškega rodu in Gospodarja vesoljstva, je ta nič najhujši strah. Odtod vse to nervozno beganje, obupno spraševanje in blazna skrb, kaj bo. Toda tako ne bo Teč mogoče dolgo živeti* »kega poslaništva pa je v razgovoru a časnikarji dodal, da imajo ti ukrepi poleg tega, da naj se zavaruje sovjetsko ozemlje proti vsakemu presenečenju, še nalogo, da zavarujejo dosedanje stanje na področjih južnovzhodne Evrope, kjer ima Sovjetska Rusija svoje interese. Sovjetska Rusija da na jugovzhodu Evrope ne mara biti postavljena pred neka gotova dejstva. V Romuniji pred Sovjeti nimajo več strahu Budimpešta, 29. maja. b. Sprememba odnoSajer Romunije in drugih balkanskih držav napram Sov-jetski Rusiji je izzvala v tukajšnjih političnih krogih precejšnje iznenadenje. Dopisnik »United Pres-sa« iz Bukarešte, ki je že 20 let v Romuniji opozarjal, da se je položaj naglo izpremenil. Se pred kratki mčasom so vsi romunski vojni načrti bili izdelani za obrambo proti napadom od strani Sovjetske Rusije. Danes pa nihče več ne označuje Sovjetske Rusije kot napadalca, temveč jo imajo kot »varuhinjo miru na Balkanu«. Nekateri politiki so sicer še vedno vznemirjeni zaradi sovjetskega stališča glede vprašanja Besarabije, vendar tudi ti ne kažejo nič več takšnega razburjenja. Od vseh jugovzhodnih evropskih držav si le na Madžarskem delajo slcrbi zaradi sovjetske delavnosti v tem delu Evrope, medtem ko druge balkanske države menijo, da je Sovjetska Rusija trenutno pomogla da se mir v tem delu Evrope ohrani. Najstrožji varnostni ukrepi v romunski petrolejski industriji Bukarešta, 29. maja. b. Z naredbo vojnega in notranjega ministra ugasnejo 30. maja vsa dovoljenja, ki so bila izdana za obisk ali bivanje v področju petrolejskih vrelcev, petrolejskih rafinerij ter izvoznih središč države. Vsi Romuni, ki stanujejo v teh področjih in ki imajo dovoljenje za nošenje orožja, morajo do 30. maja orožje izročiti kiAjevuiai oNntcn. Ditje nonja wt haifiid, U so zaposleni v petrolejski industriji ati ki stanujejo na tem področju, dobiti posebna dovoljenja. Te ukrepe je romunska vlada storila zaradi živahnega delovanja tujih agentov. General Carton de Wiart, poveljnik angleških sil na Norveškem. Med svetovno vojno je bil devetkrat ranjen, in mu leva roka ne služi. Kaj bo storila Italija Francoz Laval je prinesel v Rim predloge za sporazum Rim, 29. maja. b. Iz zanesljivega vira poročajo, da je snoči prispel t Rim bivši predsednik vlade Pierre L a va 1, ki je * postaje takoj odšel ▼ palačo Chigi, kjer je imel daljšo konferenco z italijanskim zunanjim ministrom grofom Članom. Pjerre Laval je prinesel italijanski vladi predloge irancoske vlade za pogajanja glede zahtev, ki jih je Italija postavila glede Francije. Ti predlogi so za Italijo zelo ugodni in je upanje, da bosta Francija in Italija mogli urediti svoje odnošaje. — Zanimivo je, da je ▼ Rim prispel danes diplo-mlski predstavnik Amerike v Berlinu, istočasno pa se je nemški postanik ▼ Rimu von Mackensen razgovarjal z italijanskim zunanjim ministrom. Danes je grol Ciano obiskal ameriškega diplomatskega predstavnika iz Berlina, ki se je dopoldne sestal z Rooseveltovim predstavnikom t Vatikanu, g. T a y 1 o r o m. Italijanske težnje v tiska Rim, 29 maja. t. Havas: Italijanski tisk nadaljuje z objavljanjem člankov, v katerih podčrtava mnenje, da je 6edaj prišel čas za to, da Italija uresniči vse svoje težnje. »Messagero« celo objavlja novico, da je neka skupina rodoljubov v Turinu ustanovila v okviru Instituta za fašistično kulturo propagandni odsek »za Nico in Korziko«. Francoski vojaški strokovnjaki pa pričakujejo vojno z Italijo Pariz, 29. maja. b. Francoski vojni krogi z največjo pozornostjo spremljajo nadaljnje priprave italijanske vojske za udeležbo v vojni na strani Nemčije. Sodeč po zadnjih italijanskih vojnih sklepih, izražajo francoski strokovnjaki mnenje, da je treba v najkrajšem času pričakovati vstop Italije v vojno proti Franciji in Veliki Britaniji. Z ozirom na že storjene vojne ukrepe trdijo francoski strokovnjaki, da bo Italija stopila v vojno proti zaveznikom hrez objave splošne mobilizacije ali napovedi vojne. Sovražnosti se bodo pričele, kakor v mnogih drugih primerih, na ostalih evropskih bojiščih. Pogajanja z Anglijo London, 29. maja. AA. Havas: Izve se, da se je naloga eii Williama Greena v R('mu v tehničnem oziru posrečila in da je dosežen sporazum z italijanskimi strokovnjaki, o politični strani pogajanj ne dajejo nobenih podrobnosti , Italija kliče ladje domov Rim, 29. maja. b. Italijanska vlada je izdala nalog vsem ladjedelnicam, naj takoj pozovejo nazaj vse italijanske ladje iz Istambula in ostalih turških luk. Istočasno so bile ustavljene številne pomorske poti z inozemstvom. Orlent-ekspres samo do Švice Rim, 29 maja. AA. Štefani: Na zahtevo švicarske železniške direkcije bodo vlaki orient-ekspresa, ki so bili ustavljeni na progi Milan—Pariz, obnovljeni na progi Milan—Laussane in Milan—Carigrad. Priprave v Egipta London, 29. maja. t. Reuter: Na vprašanje poslanca Wedgwoad Benna, če vlada kaj misli na to, da obstoja v Egiptu podobna nevarnost, ki je pognala v propast Norveško in Nizozemsko, kjer da so člani nemške kolonije pomagali nemški armadi pri zasedanju ozemlja, je državni podtajnik Buttler odgovorili Poslanec Wedgwood naj bo popolnoma miren, kafti egiptfcka vlada je v sporazuma in s sodelovanjem angleških oblasti podvzela vse potrebne ukrepe proti nekaterim tujcem določenih narodnosti, da varnost egiptske države ne bo ogrožena po notranjih nevarnostih. Priprave na Malti Malta, 29. maja. b. Guverner Malte je izdal naredbo, glasom katere ne sme nobena civilna oseba v .času od 11 zvečer do 5 zjutraj na ulico. Vsaka kršitev te uredbe bo najstrožje kaznovana. Priprave v Tunisa Tunis, 29 maja. b. Tudi v Tunisu je izdana prepoved, po kateri civilisti od 11 zvečer do 5 zjutraj ne smejo na ulico. Kakšna je oborožitn Amerike Ford obljubuje v 6 mesecih po 1000 letal dnevno London, 29. maja. Roosevelt je ▼ svojem govoru, ki ga je imel nedavno po radiu, povedal, da imajo USA sedaj 2000 najmodernejših letal. Že letos pa se bo proizvodnja letal povečala na 50.000 letno. Amerika ima dovolj dobro izvežba-nih pilotov. Vojaštvo jih ima do sedaj 3200, a skoraj jih bo desetkrat več. Ameriško bojno ladjevje bo imelo v začetku bodočega leta 500 vojnih ladij, od teh 17 bojnih ladij-velikank, G nosilk letal, 30 križark, 200 ru-šilcev, 60 podmornic in nad 100 drugih vojnih ladij. Sedaj služi v vojni mornarici 145.000 mož. Vojna mornarica ima tudi 2200 najmodernejših vodnih letal. V teku leta misli Amerika izvežbati milijon pehotne vojske. Veliko pažnjo posveča Amerika letalski obrambi. Do sedaj ima Amerika 1700 protiletalskih topov. Detroit. 29. maja. AA. Reuter: Znani indu-strialec Hcnri Ford je izjavil v nekem intervjuju, da bi Fordovo tovarne lahko v roku 6 mesecev začele proizvajati 1000 letal dnevno, če bi bilo to potrebno. Ford je naglasil, da bi v tem primeru bila cena letal napram sedanjim ceuam snatno nižja. Washington, 29. maja. Havas: Pooblaščeni krogi poudarjajo, da pogajanja med Ameriko in Brazilijo glede udeležbe pri obrambi Amerike, tečejo ugodno. V načrtu je zgraditev pomorskih in letalskih oporišč na ozemlju Brazilije, da bi se zaščitila Brazilija in Panamski prekop. Podobna oporišča naj bi se zgradila tudi v Venezueli ter na otoku Galapavos in Kokos. Odbor za narodno obrambo Washington, 29. maja. AA. Reuter: Roosevelt je sporočil včeraj, da je ustanovljen poseben odbor za narodno obrambo, v katerem bo sedem uglednih osebnosti. Ta odbor bo imel nalogo skrbeti za izvršitev načrta narodne obrambe v zvezi z odobrenim kreditom v znesku ene milijarde dolarjev. Nemci o po!oža'u katoličanov na Poljskem Berlin, 29. maja. AA. DNB je zvedel o položaju katoliške Cerkve na Poljskem naslednje: Ze meseca marca letošnjega lela je generalni guverner Poljske izdal odlok, po katerem so naslednji prazniki priznani kot državni prazniki: 1. januar (novo leto), sv. Trije kralji, dva dneva o veliki noči, dva binkoštna praznika. Vsi svetniki ter prvi in drugi dan božiča. Razen tega se opravlja redna služba božja tudi na mnogoštevilne druge cerkvene praznike. V nasprotju s poročili tujega časopisja eerkve na področju generalne guvernije niso zaprte. Poljskemu prebivalstvu je dana prilika, da zadosti svojim verskim potrebam. Služba božja ae opravlja redno tudi ob delavnikih, medtem ko so procesijo dovoljene samo s policijskim dovoljenjem. Cerkvena društva niso razpuščena. Cerkve nihče ne ovira pri njenem karitativnem delu, toda podpore od države ne dobiva. Karitativna društva so dolžna polagati račune glavnemu odboru za socialno pomoč pri generalni guverniji. V vsaki župniji je organizirana cerkvena akcija za podpiranje sirot. Razen duhovniškega društva se za podpiranje sirot predvsem brigata družbi sv. Vicencija in sv. Elizabete. Razen tega so nekatere bratovščine ustanovile svoje odseke z namenom, da podpirajo reveže. Teološke fakultete poljskih univerz so zaprte. Vestnik Srca Jezusovega, ki ga izdajajo jezuiti, še dalje izhaja. Vatikansko mesto. 29. majnika. AA. Sv. oče Pij XII. je danes dopoldne sprejel novega italijanskega veleposlanika pri sv. Stolici A t to lica, ki mu je izročil svoje poverilnice. Po uradnem obredu se je sv. oče z italijanskim veleposlanikom zasebno razgovarjal okoli tričetrt ure. Veleposlanik Attnlico je nato obiskal državnega tajnika kardinala msgr. Magliona. lfRevoEud|a" v Angliji Angleška vlada ima oblast najhujšega totalitarnega režima, ker sme razpolagati z ljudmi in vsem imetjem v Angliji tafteifci rojaki n zahoda« boJIK*. Pod tem naslovom objavlja švicarski list »L a Suisse« uvodni članek, ki nazorno slika položaj, v katerem se nahaja angleški imperij spričo zadnjih vojnih dogodkov, ki so ga prisilili, da sprejme nase največje žrtve, da v tej velikanski borbi ne podleže. Članek posnemamo v glavnih mislih. »Anglež je prodal zadnjo srajco, da je zmagal nad Napoleonom. Prodal je sedaj še svojo svobodo, da zmaga v sedanji vojni.« Tako pravijo v Angliji o zadnjih daljnosežnih sklepih, ki so bili na predlog vlade sprejeti v angleškem parlamentu. Kajti polnomočna pooblastila, ki jih je dobila od parlamenta angleška vlada, ji dajejo pravico, da svobodno razpolaga z ljudmi in z imetjem na področju Anglije. Vojna je zavzela takšno obliko, da tudi civilist v zaledju ni več sam svoj, prav tako malo, kakor vojak na fronti. Vojak na fronti le s težavo prenaša velike žrtve, ki mu jih nalaga boj, ako mora misliti, da oni v zaledju iz njegovega trpljenja vlečejo osebne koristi. Prišel je tudi v Anglijo val radikalnih ukrepov, ki so ustanovili^ vsestransko enakopravnost vseh v trpljenju in v žrtvah. 30 let se je Churchill boril za oblast. Boril se je, da bi svojo stranko prepričal, da so reforme neobhodno potrebne. Zaman. Ostal je v stranki sam. Toda strašne preizkušnje, ki se za Anglijo oznanjajo na obzorjih, so tudi njemu na stežaj odprle vrata k oblasti, kjer bi sedaj mogel pokazati, česa je sposoben. In res, takoj prvi dan že je pokazal, da je drzen radikal, ki je takoj zajel ves obseg nevarnosti in je tudi stri vse ustanove, ki so pretežke in prepočasne, da bi se z nevarnostjo z uspehom spoprijele. Anglija, ki niti ustavnega zakona nima, pozna samo eno oblast. Ta oblast je parlament. Churchill se je zaletel v to edino oblast, ji vzel vso pravico, da stori vse potrebno za rešitev domovine. In parlament mu je ploskal! Zakon o pooblastilih, ki jih je dobila vlada, daje namreč vladi pravico, da mobilizira ves narod brez izjeme, to se pravi vsako človeško bitje in vsako zasebno in javno imetje. Vlada ima pravico naložiti komurkoli kakršno koli delo. Vsaka služba bo sicer plačana, toda vsak dobiček bo tako rekoč izključen, kajti država ga bo vsega pobrala z davki. Država dobi pravico vsakdanjega vpogleda v knjigovodstva podjetij in posameznikov. Kdor se temu nadzorstvu ne bi hotel podvreči, hn izvržen iz skupnosti angleškega naroda. Angleški parlament je sam svobodno sprejel totalitarni režim v najstrožjem pomenu besede. Sprejel ga je s ploskanjem in kralj je zakon takoj podpisal. Novi režim v Angliji je hujši od fašističnega in dosega strogost hitlerjevskega režima. Nemčija je — v želji, da dvigne narod in državo k novemu življenju potem, ko je strla okove versajskega miru — upognila vsakega posameznika in vsak zasebni interes velikemu cilju. Moški, ženske, starost in mladina, vsak je dobil svojo odločeno nalogo v službi države. Industrija, trgovina, denarstvo so bili preosnovani, da ne morejo služiti več posamezniku, ampak so v službi države. Podjetja, ki so v tem delovnem pogonu za nič, so bila prepovedana in opuščena, njihovi lastniki pa sprejeti v državno službo. Nemčija je danes tako vsestransko udarno organizirana, da mora njen prvenstveni nasprotnik, to je Anglija, sprejeti vsestranske utesnitve svobode, o katerih pred tremi tedni še nikdo sanjal ni. Ogrožanje Anglije od Calaisa sem je v nekaj dneh postala stvarna nevarnost. Danes je tudi Anglija tako organizirana, da lahko vlada razpolaga z vsem, z ljudmi in s premoženji, v namene državne obrambe. Vojna je preuredila pomen posameznih vrednot. Kadar je kakšen narod v nevarnosti za svoj obstoj, potem pojem o osebni koristi skoraj popolnoma izgine v veliki vrednoti narodnega obstoja. Vse je manj vredno, kakor življenje. To je posebno resnično pri življenju narodov. Razvoj režimov v mirnem času je počasen, komoden, ol