Leto LIX. Številka 129. V manam, v petek 11. Junija 1926. Cena Din 1*50 Itfaaja vsak dan popoldne, UtzooUI aodolfo ia prasalko. — laoeratt: do 30 peto i 2 D, do 100 vrst 9D 50 p, veCji inserati petlt vrata 4 D; notice, poslano, ixjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod«' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravnlatvo: Knallova ulica stav. 5, prlüiöie. — Telefon ates. 304. UredalitTO: SnaUova ulica it. 5,1, nadstropje. — Telefon stev. 34. Poštnina platana v gotovini. Avstrija in Madžarska pred Društvom narodov Svet Društva narodov je imel v Junijskem zasedanju sklepati o dveh zelo važnih zadevah, ki se tičejo tudi nas in ostalih članov Male antante. Na dnevnem redu je bil predlog za iikinjenje finančne kontrole nad Mad* žarsko in Avstrijo. Sedaj je že znan rezultat posveto* vanj a Društva narodov o obeh predlo* gih. Svet društva narodov je soglasno sklenil, da se finančna kontrola nad Avstrijo ukine. Odbor za strokovno premotrivanje zadeve, finančna komi* sija pri Društvu narodov, je tudi že sklepal o ukinitvi finančne kontrole nad Madžarsko in se je izrekel zoper njo; ne more biti torej nikakega dvo* ma, da bo tudi Svet sam zavrnil pred* log o ukinitvi. Po tej odločitvi preneha kontrola Društva narodov nad avstrijskimi fi* nancami, ostane pa še vedno nad mad* žarskimi. To sedaj v dobi javnega in tajnega oboroževanja ni majhne važ* nosti. Težišče problema pa leži vseka* kor na politični strani. Odločitev pri Društvu narodov so diktirali politični, ne toliko tehnični motivi. In bas v tem oziru je velika razlika med Avstrijo in Madžarsko. Avstrija in Madžarska sta ostanka stare Avstro^Ogrške monarhije, ostan* ka, ki sta obdrza'a samo nemško in madžarsko jedro obeh nekdanjih črno* žoltih državnih polovic. To sta ona predela, ki sta bila nosilca državne ob* lasti in državne avstrijske, odnosno madžarske ideje. Med njima pa je bilo že poprej mnogo razlike. Med avstrij* skimi Nemci ni nikdar nehalo igrati precejšnjo vlogo stremljenje po zdro* žitvi z. Nemčijo, ki je ostalo latentno od 1. 1848. dalje. Ti Nemci zato niso bili državotvorni element v pravem po* menu besede, marveč je bil habsburški vladarski rod ono, kar je v prvi vrsti držalo skupaj avstrijske dežele. Seveda so se dali Nemci v Avstriji z veseljem uporabljati za avstrijske imperijalistič* ne interese, dasi je bilo frapantno, ka* ko hitro so se eventualno mogli odreči pridobljenim uspehom, kakor kaie slu* čaj z Galicijo, ki so jo bih med vojno pripravljeni žrtvovati za imaginarne poljske načrte. Vsekakor se je avstrij* sko*nemški imperij al izem po katastro* falnem porazu v svetovni vojni zelo hitro zrušil v nič in Avstrijska reputli* ka je postala v mednarodnem oziru naj skromnejša in politično najsolid* nejša od novih držav srednje Evrope. Poglavitna tendenca Avstrijcev, zdru* ženje z Nemčijo, jim je maksimum na* cijonalnega stremljenja. Vendar je tre* ba pripomniti, da so njihove težnje po sopetni pridobitvi naših krajev, po mo* stu do Adrije, in po priključenju sudet* skih Nemcev politični cilji, ki niso po* zabljeni, marveč le odloženi; mi mora* mo vsekakor |e računati z njimi, zakaj oživeli bodo, kadar jim da kak za Nemce ugoden veliki preokret v med* narodnem svetu nove hrane. Pravo nasprotje temu je Madžarska. Madžari so izrabljali habsburško dina* stijo za svoje nacijonalno * imperijali* stične težnje. Sprva njen neizprosen sovražnik, so sklenili potem kompro* mis ž njo in postali, ko je ta pokazal svoje dobre strani, slcoro že bolj vneti zastopniki. Habsburga kakor Nemci. Težišče dvojne monarhije je prehajalo x Dunaja v Budimpešto, toda Madžari črnožolte države niso nikdar pojmovali drugače kot popolnoma šovinistično* madžarsko; služila jim je za m^adžari* ziranje narodnih manjšin in za imperi* jalizem madžarstva na zunaj, kar se je pokazalo tako napram Bosni kakor na* pram Srbiji in Rumuniji. Baš zato so Madžari s tako trdovratnostjo zahte* vali nazaj Habsburgovce, ker bi jim dobro služili v im peri j al is t Kjae cilje. Jedro viade so tvorili kljub sološni demokratizaciji v Evropi v Madžarski do zadnjega še vedno grofje in baroni, ki so se jim pridružili kvečjemu še fi* nančni mogočniki. Ta kasta je ostala na vladi tudi še po prevram in prej* koslej stremi za tem, da si zopet pri* dobi svojo staro politično, nacijonalno m gospodarsko domeno v popolnem obsegu. Vse povojne budimpeštanske vlade se popolnoma identificirajo s te* mi šovinistično*madžarskimi stremlje* nji aristokracije in velekapitala. Vse drago je le logična posledica teh dejstev. Zveza narodov ni mogla ostati slepa za te pojave, njena odloči* tev je strogo ob'ektivna in pravična. Podpirajte Društvo slepih! Stanovanjski zakon bo Mšan Minister za socijalno politiko pripravka zakoniki načrt o podaljšanju stanovanjske zaščite za eno leto. — Beograod, 10. junija. Današnja »Pravda* je priobčila informacijo iz ministrstva za socijalno politiko, ki se nanaša na podaljšanje stanovanjskega ^zakona. »Pravda« trdi, da se zakon, katerega veljavnost letos poteče, z vsemi sedanjimi omejitvami m brez vsakih važnejših sprememb podaljša do leta 1930. Spremeni se samo določba, da državni uradniki I. kategorije 2. in 3. skupine plačajo najemnino v takratnem povišku predvojne najemnine. »Pravda« obenem pripominja, da sta tudi Anglija in Beljgija podaljšali svoje stanovanjske zakone do 1. januarja 1930. Z ozirom na to poročilo ^Pravde« je vaš dopisnik danes dopoldne posetil ministra za focijalno politiko Milana Simonoviča ter ga prosil za pojasnila glede vesti o podaljšanju stanovanjskega zakona. Minister Simonovi^ mu je izjavil, da res namerava podaljšati veljavnost sedanjega stonovanjskega zakona, toda ne do leta 1930„ marveč le za eno leto. V njegovem resoru pripravljajo zadevni zakonski načrt, ki bo v kratkem predložen v razpravo in odobrenje ministrskemu svetu in nato Narodni skupščini. Glede podaljšanja stanovanjskega zakona je minister Si-monovič danes dopoldne imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Nikolo Uzuncvičem. mM Hudi spori v radikalnem klubu. — Zakonu se upirajo zlasti pristaši g, Pašiča. — Poseben radikalski odbor za proučevanje zakona« — Beograd, 10. jrnija. Radi pravoslavnega praznika Vnebohoda danes ni bilo nikakih važnejših političnih dogodkov. Politično javnost intenzivno zanimajo spori v radikalnem klubu, ki so nastali radi zakona o izenačenju neposrednih davkov. Radikali zamerijo finančnemu ministru dr. Periču, ker je zakonski načrt o izenačenju davkov prej predložil skupščinskemu odboru kakor pa radikalskemu klubu. Poslanec dr. Vojislav Janjič je izjavil, da so vsi radikalni poslanci, pristaši g. PaŠica, proti predlogu zakona, ker ta načrt provec obremenjuje srbijansko prebivalstvo. Izjavo posl. dr. Janjiča tolmačijo splošno tako, da se Pašičeva skupina pripravlja na akcijo, da strmoglavi vlado g. Nikole Uzunoviča. V zvezi s terni spori se vnovič pojavljajo vesti, da bo Narodna skupšči- na v slučaju, da bi bila radi pasivnosti Pašičeve skupine in nedelavnosti ^adičevcev za delo nesposobna, odgo-dena s kraljevim ukazom do jeseni. Ako se do takrat situacija ne razčisti, je reba računati z razpustom in novimi voiitvamL Beograd, 10. junija. V radikalnem klubu je bila snoči živahna debata o izenačenju davkov. Prišlo je do ostrega konflikta med posamuimi poslanci in finančnim miniatrom. Posl. Andrija Pro-tič je skušal pomirjevalno vplivati ter je predlagal, nai radikalni klub v načelu :>prejme osnutek zakona o izenačenju davkov, toda izvoliti se ima poseben klubski odbor, ki ima proučiti podrobnosti zakona in nato predložiti klubu konkretne spremembe. Predlog je bil sprejet. Viieboiiod v Beogradu — Beograd, 10. junija. Danes radi pravoslavnega Vnebohoda ni bilo nikakih važnejših dogodkov. V minis Irskem predsedstvu so bile le kratke konference ministrov dr. Sr-skiča, Simonovica, dr. Perica in državnega podtajnika Andriča z ministrskim predsednikom. V mestu je bila veličaartna procesija, katero je vodil patrijarh Dimitrije in katere so se udeležili člani vlade, zastopstvo Narodne skupščine in drugi dostojanstveniki. Pirotski okraj je pozval poslanca Veljo Vukičevica, da zapusti klub Ljube Jovano-viča in se vrne v radikalni klub, ker mu drugače okraj izrazi popolno nezaupanje. torieten zboli? miadeg ■ Sarajevski dijak je z nožem zabodel in težko ranil svojega profesorja. — Sarajevo, 10. junija. V vsem m^hi je vzbudil veliko senzacijo zločin, ki se je dogodil v IV. razredu tukajšnje gimnazije. Ko je profesor matematike Boško Petrovič začetkom svoje ure zapisal v razrednico odsotne dijake, je h katedru pristopil dijak Bilčar in zahteval od profesorja, da popravi svoj slabi red. Dijak je nato navalil na profesorja in ga udaril s pestjo v oči. Profesor, ki se napada ni nadejal, se ni mogel ubraniti ter je padel za kateder. V tem trenutku je dijak potegnil dolg nož in profesorja zabodel v ledja. Nato je nož potegni! iz rane in ga v drugič zavihtel proti profesorju. Profesor se je udarcu umaknil, toda dijak je bliskoma z nožem zamahnil še v tretje in profesorja zadel v čelo nad desnim očesom tako močno, da se je nož skrivil. Težko ranjeni profesor se je zgrudil nezavesten na tla, napadale* pa so prijeli in poklicali policijo. Na stražnici je cinifeo izjavil, da je imel namen ubiti profesorja, ker mu je dal slab red v spričevalu. Neverjeten zločin je vzbudil po vsem mestu veliko ogorčenje. EKSPLOZIJA V SARAJEVSKEM PIROTEHNIČNEM ZAVODU _ Sarajevo, 10. junija. Včeraj ob 9. dopoldne se je dogodila v pirotehničnem zavodu velika nesreča. Povodom odprtja hidravličnega povratnika francoskega brzo-strelnega topa je nastala eksplozija. Težko je bti ranjen mojster Terčrič, ki je odpira* top. Med transportom v bolnico je umrl. Težje sta ranjena še dva delavca. Angleško Movje poseli naša pristanišča — Beograd, 10. junija. Angleški poslanik g. Cunard je danes posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča ter ga obvestil, da poseti v drugi polovici meseca julija angleško sredozemsko vojno bro-dovje v štirih skupinah naša pristanišča Split, Šibenik, Dubrovnik in Kotor. Prva skupina angleškega brodovja prispe v Split 16. julija. Naša vojna mornarica pripravlja angleškemu brodovju svečan sprejem, Hm poljska vlada — Varšava, 10. junija. Uradno je objavljena sestava nove poljske vlade pod predsedstvom prof. Bartla. Najvažnejši ministrski porfelji s>o zasedena rako-le: ministrsko predsedstvo in železniško ministrstvo Bar-tel, ministrstvo zunanjih del Z a 1 e 9 k i, vojno ministrstvo maršal Pilsudski, finančno ministrstvo Klarner, ministrstvo trgovine in industrije ing. K wiatowski, osebni prijatelj predsednika republike Mos-cickega, ministrstvo jamih del ing. B r o - niemski, ministrstvo za socTjalno politiko Jurkiewicz, notranje ministrstvo Mlodzi a n o w s k i„ prosvetno ministrstvo profesor lvovske univerze Twar-dovski. NEMŠKO-ITALIJANSKA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA — ReU. 10. junija. Tu se je sestala mešana nemško-italiianska komisija, ki ima nalogo izdelati železniško tarifno pogodbo med Italijo in Nemčijo. V prvi vrsti gre za sporazum skupne tarife med Hamburgom in Trstom. Te konference se pozneje udeleže tudi delegati Jugoslavije, Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske. Trgovinski odnošafi med Francijo in Nemčijo Pariz, 9. junija (Radio) Ker ni mogoče skleniti trgovske pogodbe z Nemčijo pred poletnimi počitnicami nemškega p ari amen* ta, se je podaljšala provizorična trgovinska pogodba za tri mesece. Del nemške dele« gacije je odšel ▼ Berlin. Drugi del ostane s predsednikom na čelu v Parizu. Po se* danjem sporazumu je kontingent franco* skega bTaga, ki se sme uvoziti v Nemčijo, že izčrpan, dočim je nemški kontingent bla* ga za izvoz v Francijo skoraj nedotaknjen. Velik požar London, 9. junija (Radio) Na ladjedelnici Woolston v Southarnptonu je izbruhnil po* žar, ki je napravil 30.000 funtov škode. iii liri ii Iii Sio Pomembna seja Sveta Društva narodov- — Naprti za razširjenje sveta* — Madžarska umaknila svojo spomenico o razorožitvi* — Ženeva, 10. junija. Na včerajšnji seji je svet Društva narodov soglasno odobril predlog finančne komisije gkde odprave finančne kontrole nad Avstrijo. Predsednik Chamberlain je podal kratko poročilo, nacaašajoč velike žrtve avstrijskega prebivalstva ter je konstati-rai, da je izvršeno veliko delo v svrho gospodarske in finančne obnove Evrope. Priznati je treba požrtvovalnost Avstrije, smotre no delovanje Društva narodov in generalnega komisarja dr. Zimmer-manna. Italijanski delegat Scialoia je čestital Društvu narodov in Avstriji. Češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš je dal izraza svojemu zadovoljstvu, da je bilo njegovi vladi prisojeno sodelovati pri sanaciji Avstrije. To sodelovanje ima dobre posledice za razvpj prijateljskih odnošajev med Avstrijo in Češkoslovaško. Zastopnik Francije Paul Bcncourt je zlasti pozdravljal zbližanje Avstrije in nasledstvenih držav. Daljši govor je imel generalni komisar dr. Zimmermann, na kar je avstrijski zvezni kancelar dr. Ramek naglašal veliko zgodovinsko delo, ki je je izvršilo Društvo narodov pri sanaciji Avstrije. Avstrijska vlada resno deluje na tem, da se gospodarska in finančna kriza v Avstriji odstrani in da se poiožai stopnievaje izboljša. S tem upa Avstrija pripomoči h končni finančni in gospodarski konsolidaciji Evrope- — Lonicrt, 10. junija. Lord Cecil je v gosposki zbornici podal poročilo o seji Sveta Društva narodov ter je obenem omenil bodočo sestavo rega Sveta. Število nestalnih članov se ima povišati od 6 na 9. tako, da bo Svet Štel skupaj J 4 članov. Nestalno članstvo rraia tri leta. Vsako leto se bodo volili trije novi nestalni člani. Z dvetretjinsko večino je lahko ponovno izvoljen prejšnji član. Novi predlogi za razširjenie Sveta bodo stavljeni v slučaju, ako pristopijo sov--jetska Rusija in Severno-ameriŠke države v Društvo narodov. Takrat se število članov poviša od 14 na 16. Najmanj 3 mesta se ponudijo zastornikom južnoameriških držav. — Ženeva, 10. junija, madžarski delegat je nedavno predložil spomenico, v kateri je netaktno napadal sosedne države radi oboroževanja- — Delegati Češkoslovaške, Rumunske. Jugoslavije in Francije so protestirali proti tej spomenici. Madžarska vlada je sedaj izjavila, da so njeni strokovnjaki postopali preveč nemarno in prehitro in so zato ostala v spomenici mesta, ki jih ne odobrava madžarska vlada. Zato prosi Madžarska, da se o spomenici ne razpravlja. — Dunaj, 10. junija. Generalni komisar Društva narodov dr. Zimmermann1 zapusti 1. julija Dunaj in odpotuje V' Ameriko. . 40 dal mimiM stavke v Angliji Pogajanja med rudarji in lastnik lično ozadje boljševišk —London, 10. julija. Splošno kon-stemacijo je vzbudila včeraj vest, da so se pogajanja med rudarji in lastniki rudnikov zopet razbila. Lastniki izjavljajo, da rudarji vztraja'o na svojem stališču. Istočasno trdi rudarski tajnik Cook, da zahtevajo lastniki uvedbo osemurnega delovnika in znižanie mezd* Obenem se Cook pritožuje, da so lastniki popolnoma indiferentni napram predlogom ministrske rudarske komisije. Danes se je sestal rudarski izvršni odbor in je sklenil po govoru tajnika Cooka nadaljevati stavko. Delegati lastnikov so istotako zapustili London. Vladna komisija se je zopet sestala in predvideva več rešitev. Toda pred povrat-kom Baidwina ne bo nikakih zaključkov. Do sedaj ni sklepala angleška vlada o tej zadevi. Na vsak način je treba razli- i so se ponovno rasMIa — Foli-e podpore siavkujočim. kovati med podporami, ki so določen« za cmiijenje bede izvirajoče iz gospodarskih' konfliktov in doneski inozemskih vlad določenih v politične namene, na kar se bo vlada na vsak način ozirala. London, 9. junija. (Radio) Lord Bfrken-head, tajnik za Indijo, se je v nekem govoru bavil s premogovnim sporom. K po-rcčilu tain'ka Cooka, da jc rudarska zveza prejela 400.0CO fantov podpore iz Rusije, Je izjavil, da delajo ruski rudarji deset ur dnevno zato, da ne bodo delali angleški tovariši 8 ur. Ravno tako si odtrgujejo od svo jih plač, ki znaša komaj 25 šilingov dnevno podpore, da bodo zaslužili njih angleški to-variši 50 ši .ngov dnevno. Toda v Rusiji ie izjavila neka uradna oseba, da podpora an-i gleškim rudarjem ne prihaja od ruskih delavcev, ampak od ruske vlade, ki očitno neti revoluci'o. DANE3 v četrtek, 10. t a. Javna ftelo vadba ■ Uit UansKeän SoRoia - ob poSu 7. zvečoE* ni letnem telo-vadišču pod Tlvolijem. 1747 Ljubljanska kronika V roke policije je prišla te dni prebrisana zvodnica in stara znanka ljubljanskih zaporov, 24-letna Marija Loraj, ki je bila že opetovano predkaznovana. Topot se bo morala Lorajeva zagovarjati radi deliktov težjega značaja. Lorajeva je dne 12. maja s sladkimi besedami, omamila in zvabila s seboj 14-letno Marijo Skok iz Toplic pri Zagorju. Z deklico je beračila po raznih krajih, nato pa jo je pri Preserju zapustila, poprej pa ji je vzela še uhane in obleko. Dne 8. t. m. je na glavnem kolodvoru v Ljubljani ustavila neko mlajšo služkinjo in ji prigovarjala, nai gre ž njo v Zagreb, češ da se ji obeta tam dober zaslužek. Naivna služkinja je verjela sladkim besedam, izročila je celo Lorajevi svoj kovček in jo prosila, naj jo na kolodvoru počaka. Lorajeva je priliko spretno izkoristila in je s kovčegom vred pobegnila. Te dni so Lo-rajevo na Viču prijeli in izročili sodišču. Pred pivovarno »Unionc sc je včeraj okoli pol 15. primerila težka kolesarska nesreča s tragičnim izidom. S kolesa je padel 241etni krojaški pomočnik Andrej Lombar, stanujoč v Šiški štev. 108. Priletel je tako nesrečno na glavo, da je nezavesten obležal. Kasneje se je zopet zavedel, pogledal je začudeno okoli sebe, zakrilil z rokami in pričel divje kričati. Nesrečnež, ki si je pretresel možgane, je hipoma zblaznel. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v bolnico. V Slovenski ulici je bilo vlomljeno v četrtek. Neznani tatovi so okradli celo vrsto tam stanujočih strank, po večini dejav-ccv. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Žitni trg, mulo ponudb in povpraševanja. Prodan 1 vag. srbskega ovsa fco. gorenjska postaja 225 DJn. Efekti: Invest. posojilo tz leta 1921. 71.50, 73, Loterijska državna renta za vojno škodo 301, 306, Celjska posojilnica d .d. Celje 193, 195, 195, Ljubljanska kreditna banka Ljubljana 175, 200, Merkantilna banka Kočevje 100, 104, Prva hrvatska štedi-or.ica Zagreb 864, 867, Slavenska banka d. d. Zagreb 49, Kreditni zavod za trg. in ind. Ljubljana 165, 175, Strojne tovarne In livarne d. d. Ljubljana 64, 72, Trbovelj, pre-mosokopna družba Ljubljana 302, 308, Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode bili z okrožnicami pozvani, naj dovole cepljenje svojih otrok in jih s tem obvarujejo pred najnevarnejšo in najhujšo otroško boleznijo. Mnogi starši so privolili in tako je bil cepljen tudi mali Marko Andrejka. Par dni po cepljenju Pa je Marko zbolel na škrlatinki in pred par dnevi umrl. Zbolela je pretekli teden na škrlatinki tudi njegova par let starejša sestrica Milica, dijakinja III. razreda ženske realne gimnazije. Ljubka deklica, ki ni bila cepljena, je sinoči tudi podlegla zavratni morilki in odšla za svojim bratcem v večnost. Umevno je, da se je polotilo vsega urebiv_alstva veliko razburjenje, saj je bilo cepljenih cela vrsta Šolskih otrok. Zdravniki soglasno izjavljajo, da je izključeno, da bi bil Marko zbolel radi cepljenja, ampak da se je moral okužiti že poprej. Za to govori tudi dejstvo, da je zbolela tudi Markova sestrica Milica, ker bi bilo po soglasnem zdravniškem mnenju nemogoče, da bi bila Markova bolezen povzročena po cepljenju. To se vrši namreč s serumom, ki ne vsebuje živih bacilov škrla-tmke in zato ne more povzročiti bolez-iu se manj pa jo prenesti na drugega otroka. Vsekakor #a je potrebno, da zdravstvena oblast čim prej pomiri javnost z uradnim pojasnilom o ccplje-lju in o serumu, ki se je pri tem porabljal. To je potrebno tem bolj, ker se, kakor vselej ob enakih prilikah, pojavljajo med prebivalstvom vedno nove alarmantne in vznemirjajoč vesti. Brez tocnejših podatkov se govori, da je zbolelo še več otrok, ki srt bili cepljeni. Po naših Informacijah, ki smo jih dobili na kom peten tnem mestu, so vse te vesti izmišljene in neresnične. Tekom enega meseca Je bilo v Ljubljani hi okolici šest obolenj na škrlatinki. Dva otroka sta zbolela že pred cepljenjem šolarjev, dva slučaja odpadeta na Marka in Milico, pri dveh otrokih se je pojavila škrlatinka sicer še le koncem preteklega ledna, a nobeden od njiju ni bil cepljen in ni mogel priti v stik z deco g. Andrejke. So to pojavi, ki so v Ljubljani nor* malni in smo jih beležili vsako leto; za mesto, kakršno je Ljubljana, so neizogibni in razmeroma celo povoljni, ker so druga mesta v tem oziru še mno* £0 na slabšem. Zato ni nikakega povo* da za razburjanje in vznemirjanje! Zlasti pa se ni treba vznemirjati staršem, ki so dovolili, da se njihovi otroci cepijo proti škrlatinki. Kakor že omenjeno, izjavljajo vsi zdravniki, da je izključeno, da bi moglo cepljenje povzročiti bolezen. Ako pa bi se tudi zgodil neverjeten slučaj, da bi se kak otrok okužil radi cepljenja, je od tega poteklo že toliko časa, da bi se bila morala bolezen že pojaviti. Nemogoče je, da bi se pojavila še sedaj. Samoumevno pa je, da je silna izgu* ba, ki je zadela g. podpolkovnika An* drejko, kateremu je usoda izmed treh ljubljenih otrok hkrati iztrgala kar dva, vzbudila po vsem mestu globoko so* čutje in da vsi spoštujemo veliko bo« lest težko prizadetih staršev. Porotne razpraue izenačenje davkov Ekspoze finančnega ministra* Finančni minister dr. Niko Peric je imel povodom načelne debate o novem zakonu za izenačenje davkov pred skupščinskim odborom daljši ekspoze, v katerem je reagiral najprej na kritiko opozicije in priznal, da načrt zakona ni baš najboljši. Izjavil je, da vlada ne zahteva novih davkov, marveč da želi, da bi se davki znižali. Nato je izvajal: S tem zakonskim osnutkom bo re* sena glavna naloga, in sicer mistifika* cija davčne zakonodaje za vso državo na skupni podlagi. To bo imelo dobre posledice za gospodarsko in politično okrevanje države. — Med debato je nekdo kritiziral čl. 157., češ, da se ne strinja z ustavo in da ji celo naspro* tuje. Čl. 157. pravi: «Če bo vsota od* merjenih davkov v prvem letu po uve* Ijavljenju novega zakona manjša kot jo predvideva proračun v postavki ne* posrednih davkov, se finančni minister poblaŠča, da uvede takoj po odmerje* nju davkov kot kritje za to razliko iz* r^dne davke, ki se lahko omeje tudi na davek od skupnih dohodkov. Ti iz* redni davki se pobirajo samo eno leto.» Ta zakonski načrt je fiskalnega značaja in je v tesni zvezi s proračunom državnih dohodkov. Zato niti misliti ni, da bi se lotili davčne reforme, ne da bi z zakonsko normo naenkrat ali paralelno ne zasigurali državi predvidenih dohodkov. In zato je bil sprejet v proračun čl. 157. s katerim je dana vladi možnost, razpisati doklade, če bi fiskalni uspeh zakonskega osnutka ne dal toliko, kolikor predvideva proračun. Proračun dohodkov za 1. 1926-27 predvideva v postavki teh davkov 1 milijardo 218.338.765 Din. To bi bila vsota, ki jo mora davčna reforma za-stgurati kot minimum. Ce bi se pa vsota teh davkov in doklad v prihodnjem proračunskem letu znižala ali zvišala, se bo moral z davčno reformo nedvomno zasigurati dotični polni znesek. Vlada mora seveda imeti za odobrene izdatke odgovarjajoče kritje. In Major E. Massard: Trasetlija \m Plesaliie Plesalka je prebledela. Uganila je, da so francoske vojaške oblasti pre-stregle njena pisma in zato ni več tajila. Vojaške oblasti so na podlagi njenih pisem dognale, da je pošiljala Nemcem informacije o nameravani ofenzivi. — V Parizu ste lahko opazili, da so vam že za petami in da vas lahko vsak hip aretirajo. Tedaj ste odšli k načelniku informacijskega urada in mu ponudila svoje usluge. Tega sredstva se poslužujejo vsi vohuni, ki slutijo, da jim preti nevarnost. — Imela sem dobre zveze, a denarja ni bilo. Kaj Čuda, da sem hotela storiti uslugo Franciji? — Da, ker vam Nemci trenutno niso mogli več pošiljati denarja. Kmalu so vam pa potom poslaništva v Amsterdamu poslali zopet 10.000 mark. — Ta znesek so mi poslali prijatelji. — Seveda, seveda. Vaš prijatelj, načelnik nemškega vohunstva, kajne? Itt tako se je pričelo vaše vohunstvo v prid Franciji. Kakšne informacije ste dajali našemu Štabu? — Poročala sem o obali v Maroku, kamor so vozile nemške podmornice kako naj najde nadomestilo za eventualni primanjkljaj, ki bi utegnil nastati, če ne z dokladami? Z indirektnimi davki se primanjkljaj ne da nadomestiti. Važna je tudi posebna odredba (čl. 9), ki daje finančnemu ministru pravico dovoljevati samoupravne dajatve od neposrednih davkov in sicer po vrsti in višini. Neracijonalno gospodarstvo poedinih avtonomij, osobito manjših, črpa danes moč davkoplačevalcev in s tem tudi vir državnih dohodkov. Prepričal sem se. da ie gospodarstvo v nekaterih okrajih tako neracijonalno, da so kupili okrajnim glavarjem avtomobile. Dolžnost finančnega ministra je, da ta davčna bremena nivelira in spravi v sklad s premoženjskimi razmerami davkoplačevalcev. Iz prakse vemo, da skušajo vsi gospodarski krogi naprtiti večja bremena onim krogom, ki so v avtonomnih upravah slabše zastopani, da bi si z večjo subjektno obremenitvijo prihranili del davčnih bremen. Ker so pa vsi ti subjekti in objekti obenem vir državnih dohodkov, mora finančni minister računati z racijonalno razdelitvijo državnih in avtonomnih dajatev.« iais šolsko vprašanje pred it&Sijanskim senatom V italijanskem senatu ie pri razpravi o proračunu ministrstva za narodno prosveto govoril o slovenskem Šolstvu v novih pokrajinah tudi videmski senator profesor Morpurgo, znan nepri.iatelj riišega ljudstva. Uvodoma je izjavn da popolnoma odobrava šolsko politiko vlade v novih pokrajinah, ki bo brez-dvoma privedla do skorajšnjega poita-lijančenja teh pokrajin. Nikakor ne more razumeti, zakai se ni pričelo takoi s sedanjo šolsko politiko, ne pa še le po sedmih letih, ko je italijanstvo trpelo že mnogo škode. Ko so bili leta 1S66 beneški Slovenci priključeni k Italiji, tedaj je slavni italijanski finančnik in državljan Ouentino Sella. ki je bil poslan v Videm za komisarja, takoj uvedel v njihove šole italijanski učni jezik orožje. Te informacije so bile zelo važne. — Kako ste pa prišli do njih. Če so bile resnične, imamo nov dokaz o va§ih direktnih stikih s sovražnikom. Če so bile pa napačne, ste nas varali. S tem vprašanjem je spravil predsednik obtoženko v zadrego. Za hip je osupnila, nato pa zardela in vzkliknila srdito: — Storila sem za Francijo vse, kar je bilo v mojih močeh. Moje informacije so bile točne. Nisem Francozinja in ničesar vam ne dolgujem. Radi bi me ujeli v nastavljeno past... ni baš galantno, da ravnate tako z žensko. — Motite se, gospa! Mi branimo samo svojo domovino, — se je oglasil član vojnega sodišča. Plesalka je zardela in spregovorila z izzivajoČim glasom: — Nisem Francozinja, niti Nemka. Pripadam nevtralni državi. Po krivici me preganjate. To ni kavalirsko. Načelnik francoskega informacijskega oddelka je bil pravočasno opozorjen, kakšno vlogo igra Mata-Hari. Opozorili so ga Angleži. Zato jo je prijazno sprejel. hoteČ izvabiti iz nje vse potrebne informacije. — Kakšne usluge nam lahko storite?, mmm jo je vprašal kapitan L. in uspehi so bili najlepši Beneški Slovenci so z navdušenjem sprejeli italijansko šolo. Njih navdušenje je bilo tako velik, da so sami zahtevali, da se nekdanji San Pietro degii Slavi prekrsti v sedanji San Pietro del Natisone. da na ta način popolnoma zatro spomin na prošlost Beneški Slovenci, sedaj navdušeni Italijani, so bili tekom poslednje vojne najboljši vojaki in iz njihovih vrst se rekrutirajo najboljši in najjbolj zanesljivi orožniki. Glede slovenskih učiteljev je senator Morpurgo mnenja, da naj se iz moralnih in materij einih razlogov pustijo na svojih sedanjih mestih, v kolikor so dobri in zvesti državljani Italije. Opozarja naučnega ministra na poletne tečaje za slovensko učiteljsrvo v Vidmu ,kjer se isto seznanja z italijansko kulturo in jo občuduje. Radi nezadostnih gmotnih sredstev, s katerimi razpolaga odbor za prirejanje tečajev, je moral odbor v preteklem letu zavrniti veliko število prošenj za sprejem v dotične tečaje. Zato apelira govornik na ministra, da podpre z znatno gmotno podporo to velezasluž-no italijansko delo. V odgovoru senatorja Morpurga se je naučni minister Fedele dotaknil šolske politike v novih pokrajinah in iz- Ljubljanska porota Obsodba tržiških vlomilcev« Po zaslišanju številnih prič, scosirmljen-cev, oškodovancev in zivedencev je predložil senat porotnikom štiri glavna vprašanja, to je za vsakega obtoženca po eno v smislu obtožnice. Po kratkih govorih državnega pravdnika in braniteljev so porotniki raa vprašanja potrdili, nakar jo sledila obsodba. Obsojeni so bili Viktor Lokar in Janez öeton vsak na pet let, oba Lccata kot pomagata in rarpecevalca ukradenega blaga pa vsak na eno leto težke ječe. Težka telesna poškodba. Za danes je bila določena obravnava proti Janezu Turšiču, posestnikovemu sinu iz Brezovice pri Borovnici. Fant je obtožen, da je v nedeljo 23. februarja vrgel pri nekem fantovskem spopadu Karlu Sviglju kamen v obraz in ga zadel v levo oko, ki je takoj počilo in se tako izlilo. Obravnava se je pričela Š9 le ob 11. uri, ker je bil zagovornik zadržan in je senat njegovemu predlogu za odgoditev ugodil. Poškodovani Svigelj je v bolnici, kamor je prišel še le čez štiri dni, iziavil, da ga je poškodoval neki neznan moški, pri preiskavi pa je trdil, da ga je poškodoval današnji obtoženec. Pri tem je ostal tudi danes pri razpravi. Švipelj zahteva namreč za izgubo na zaslužku 500 Din, za bolečine 10.000 Din in za izgubo očesa 20.000 Din odškodnine. Obtoženec se zagovarja b silo-branom. Razprava ob 13. §e ni končana. Senatu predseduje višji sodni svetnik dr. Kaiser, volanta sta sodni svetnik Mo-horiö in sodnik Velušček, zapisnikar dr. Po-tokar, državni pravdnik dr. Mastnjak, zagovornik pa dr. Tominšek. Danes bi se morala vršiti tudi obravnava proti Ani Špilakovi, farovški kuharici v Rudah, ki je obtožena hudodelstva goljufije. Ta obravnava bi se bila morala vršiti že pri zadnjem zasedanju, pa obtoženka ni prišla. Tudi danes se je premetena kuharica, ki mora biti nekje dobro skrita, previdno izognila roki pravice in obtožni klopi. Novomeška porota Ostra kazen za roparje. Včeraj je novomeška porota zaključila svoje zasedanje. Kot zadnji se Je zagovarjal rudar Iniihar, ki ga obtožnica slika kot skrajno nasilnega človeka, ki se preživlja od tatvine in vlomov. Smrdi mu vsako pošteno delo in od vrnitve od vojakov, to je J. 1920 dalje, se je vseh pet let potepal po Sloveniji. Eden najgrših zločinov, ki ga je zagrešil, je bil napad na starko Marijo Juntez iz Gredic. Lansko leto se je v juliju pojavil pred njeno hišo in udaril po oknu, da so se razbili dve šipi in zakričal: >Denar, meso in špeh!c. Ker Juntezova temu ni hotela takoj ugoditi, jo je z gorjačo udaril po obrazu, nato jo je zagrabil za vrat in od vedel k skrinji. Vea prestrašena mu je Juntezova izročila stodinarski bankovec. Napadalec jo je nato Se enkrat udaril po glavi in zbežal. Krik napadenke je slišal njen sosed Josip Papež, ki je Intiharja ujel, ga zvezal in Mata je hotela zbrati v Franciji vse informacije o vojaških pripravah in odpotovati v Nemčijo, da bi zaslužila pohvalo nemškega štaba. — Lahko bi vam pomagala v Belgiji. Nameravam namreč v kratkem odpotovati tja. Dajte mi naslove vaših tajnih agentov v Belgiji, da jim sporočim vaša navodila. — Imenitna ideja* — je odgovoril načelnik. — Takoj dobite naslove. Sestavili so seznam oseb, ki jih sploh ni bilo. Pravo je bilo samo eno ime in sicer nekega agenta, ki ie bil osumljen dvojnega vohunstva. Čez tri tedne so dotičnega agenta v Bruslju ustrelili. To je bil nov dokaz, da ie Mata-Hari res nemška vohunka. Plesalka je nemudoma odpotovala iz Francije. Francoski agenti so io spremili do nekega angleškega pristanišča, kjer se je hotela vkrcati na parnik in odpeljati v Amsterdam. Toda Angleži so jo aretirali in poslali v Španijo. Kljub zaseženi korespondenci in drugim važnim listinam pa francoske vojaške oblasti niso imele v rokah zanesljivih dokazov o njeni krivdi. Zato so se je hoteli odkrižati in jo poslati v kako drugo državo. Ni pa izključeno, da so protežirali lepo plesalko ugledni pariški krogi, ki so preprečili njeno takojšnjo aretacija javil, da bo vlada neomahljivo nadaljevala v svoji dosedanji šolski politiki. Ako bi ne bila dosegla italijanska šola tako očitnih uspehov med drugorodnim prebivalstvom, bi gotovo ne bila vzbudila toliko Šuma in hrupa tostran in onstran Alp. Ker nimajo, kakor syiano, Slovani v Italiji v senatu nobenega zastopnika, ni bilo seveda nikogar, ki bi lahko dal senatorju Morpurgu in naučnemu ministru primeren odgovor, ako bi mu sploh to dovoljeval poslovnik. Toda senator Morpurgo naj ve, da se kruto moti, ako primerja položaj primorskih Slovencev s položajem beneških Slovencev pred — 60 leti. Slovenci tako-rekoč sploh nismo imeli še lastnega šolstva in tudi ne narodne zavesti. Zato ni čuda, da so se beneški Slovenci, ki so bili tedaj priključeni k Italiji, precej hitro asimilirali. Bas tekom 60 let, ki so pretekla od onega časa, si je zgradilo slovensko ljudstvo, ki je ostalo pod Avstrijo, mogočno šolsko zgradbo, ki mu je bila ponos in dika. Tekom teh 60 let se je razvila v slovenskem ljudstvu narodna zavest v taki meri, da je ne bodo mogla zatreti stoletja, pa tudi, ako ne ostane cd njegove ponosne šolske zgradbe niti kamen na kamnu. nato izročil orožnikom. Intihar, ki ima na vesti še razne druge vlome in tatvine, je bil pri včerajšnji porotni razpravi obsojen na 11 let težke ječe. Celjska porota Ubijalec brata. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred poroto 311etni posestnikov sin Franc šal a-m o n, doma v Anžah pri Vidmu. Njegov oče ni prikrival namena, da hoče izročiti posestvo mlajšemu sinu Ivanu. Franc je radi tega živel i z očetom i z bratom v sovraštvu. Prišlo je do ponovnih ostrih spopadov. Tako tudi v nedeljo 3. januarja, ko ee je obtoženec vrnil od maše z Rajhenburga. Sporekel se je najprej z bratom, ko pa je prišel oče, da ju pomiri, je udaril očeta s palico po glavi. Ivan je skočil k bratu in mu palico iztrgal, ta pa je poiskal vojaško karabin-ko, ki jo je imel skrito, ter ustrelil na brata. Krogla je zgrešila, na kar je Franc začel bežati, oče in brat pa za njim, da ga razorožita. Na begu se je Franc nenadoma obrnil in sprožil karabinko. Zadel je brata Ivana v desno nogo in mu zdrobil kost, tako da so morali nogo v bolnici odrezati. Kljub temu je Ivan na posledicah rane umrl. Franc šalamon je bil aretiran in oddan v zapore v Sevnici, od koder pa je pobegnil. Županov sin S. L. v AnČnh mu je izstavil delavsko knjižico na napačno ime in v to svrbo zlorabil županski pečat. Ko je prišel radi tega v preiskavo, je Franc Šalamon, ki je bil med tem zopet aretiran, tajil, da bi bil dobil knjižico od S. L. Kliub temu se je izkazalo, da je bilo to res. šalamon je bil zato včeraj radi uboja in radi krivega pričevanja obsojen na 6 let ječe. Nenobolfšljivec- Včeraj popoldne se je zagovarjal pred celjsko poroto Franc Hribersek, 301etni delavec, doma pri Sv. Tomažu pri Vojniku, vendar pa brez stalnega bivališča. Padi tatvine je bil že pred 6 leti obsojen na večletno ječo, predlanskim pa pcmiioščen in izpuščen iz mariborske kaznilnice. 2e po par mesecih pa se je lotil starega posla in tekom lanskega leta ukradel večLm posestnikom v mariborski oblasti razne predmete, med drugimi nekemu posestniku tudi par volov. Pri včerajšnji obravnavi je Hribersek priznal le tatvino volov, druge očitane tatvine pa je zanikal. Bil pa je kliub temu obsojen na o let težke ječe radi tatvine in vla-Čugarstva. Po prestani kazni pride v prisilno delavnico. Mari&orsha porota Tatinska tolpa« Mariborska porota je včeraj sodila tatinski tolpi, ki je iz mlina Alojzija Zorčiča na Spodnjem Bregu pri Ptuju kradla žito in moko. Na obtožni klopi so sedeli Alojzij Majcen, Joče! Dajčar in Anton Škvorc, vsi trije mlinarski pomočniki, dalje Jakob Ž prall, pomožni delavec in še nekateri sokrivci. Majcen, ki je dobro poznal domače razmere, je pregovoril svoje tovariše, da so začeli krasti žito in moko pri Zorčiču. Ukradeno blago so s čolnom vozili po Studenč-nici do Kukovčevega mlina na Spodnji Breg, kjer so ga prodajali tamosnjemu najemniku mlina Franu Kajnču. Tatvino so izvrševali Naposled je Mata-Hari odpotovala iz Francije in to je bil začetek njene tragedije. In tako je prispela Mata Hari v Španijo. Prvotno se je hotela ustaviti v Amsterdamu, pozneje ie pa sklenila odpotovati naravnost v Madrid. Denarja ni imela, vendar je pa najela stanovanje v največjem hotelu. Računala je. da sreča v Madridu francoskega vojaškega in nemškega mornariškega atašeja. Tu moramo omeniti, da je bilo med vojno v Španiji in Švici gnezdo nemškega vohunstva. V Barceloni so se Vohuni sestajali, v Madridu so pa imeli svoj informacijski urad. V Madridu se je Mata Hari takoi predstavila nemškemu mornariškemu atašeju, poročniku von Kronu. Nato je nastavila mreže francoskemu vojaškemu atašeju. Pri obedu je sedela za sosedno mizo in si na vse načine prizadevala, da se seznani z njim. Toda francoski častnik njenemu koketiranju ni podlegel. Mata Hari je spoznala, da v Madridu nima sreče in nemški štab jo je poslal nazaj v Francijo. Von Kron je hotel plačati Mata-Ha-rino ljubezen z dragulji, ki jih je pa plesalka vrnila češ, da ima raie gotovino. Pogodila sta se, da ji nakaže noto m neke banke v Parizu 15.000 pezetov in to jo je posubilo. Nemški agent ie fcrzo- šBeležnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 10. junij* 1926; katoli« čani: Marjeta; pravoslavni; 23. maja, Vne* bohod; muslimani: 29. džuma 1344; židje: 33. »iran a 5666. Jutri: petek. 11. junija 1926; katoličani: 5rcc Jezusovo, Barnaba; pravoslavni: Teo* ci-isije; muslimani: 30. diu na 1344; židjo 29. sirana 5686. DANAŠNJE PRIREDITVE. GUdalisče: drama «Idiot*, Opera «Bo* heme». Kina Matica: Zalamort^Ztlavie»; Ljub* Ijanski dvor: ^Strasti daljnega vzhoda*; Ki* no Ideal: «Sestra Beat a«. Telovadba Ljubljanskega Sekata ob pol 7. na letnem telovadišcti v Tivoliju. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: drama: «John Gabriel Bork» man*, opera zaprta. Kino Matica: aZalamort»ZaIavie«: Ljub Ijcn^ki oVor; «Strasti daljnega vzhoda*; Ki* no Ideal: «Sestra Beata». DEŽURNE LEKARNE. Četrtek: Trnkoczv, Mestni trg; R. Rat mor, Miklošičeva cesta 36. Petek: A. Bohinc, Rimska cesta; M. Lcv» stek. Resljeva cesta. Solnce zaide danes ob 19.45 in vzide jutri ob 4.13. Mesec zaide danes ob 19.49. vzide jutri ob 5.4 in zaide ob 20.48. (mlaj). na jako rr. f inj ran način, tako da jim Zor-čič dolgo ni prišel na sled. Odnesli so okrog 3000 kg dvome nularice, 420 kg nularice, 1S00 kg pšenice. 500 kg rži itd. Soda je znašla okoli 25.000 Din. Pri včerajšnji razpravi so bili obsojeni: Alojzij Majcen na 18, Franc Remele na 14, Jakob Spralc na 8, Josip Pacar na 4, Anton škvorc na 2, Fran Kajne na 10 in Ana Remele na 2 mesec* težke ječe. Dva grda zločina. Popoldne je porota razpravljala o dveh grdih seksualnih slučajih. Prvi se je zagovarjal 201etni dninar Fran Veronika iz mariborske okolice, ki je najprej oskrunil in nato 5e dalje zapeljeval loletno hčerko svojega gospodarja. Deklica je zanosila ter postala uezAkonska mati. Poleg teija je bil Veronika obtožen, da je dvema dijakoma pretil z nožem ia ju prisilil, da mu izročita denar. S silo je jima vzel 2 Din. Porotniki so potrdili vprašanje glede poäilstva, a zanikali vprašanje glede ropa, na kar je bil Veronika, ki je bil že predkaznovan, obsojen na šest let težke ječe. Prusi pohetnež je bil 281etni Maka Kovač iz Maribora, ki je zlorabil svojo jedva 14 let staro rejenko. Porotniki so potrdili vprašanje glede posilstva in jo bil Kovač obsojen na 2 in pol leta ječe. Prosveta Pri koncertu, katerega priredi v ponedeljek. 14. t. m., v unionski dvorani Glasbena Matica, sodeluje poleg celotnega Matičnega pevskega zbora popolni orkester Narodnega gledališča v Ljubljani in 6 solis-tov. Posamezne solistične partije dr. Sirolovega oratorija * Abrahamova črtev* so sledere razdeljene: Boga očeta poje g. Sekula, očaka Abrahama g. Julij Betetto, Abrahamovo ženo Saro gn. Vilma Thierrv-Kavčnikova, sina Izaka gdč. Milena Verbifeva. Abrahamovega slugo šišman g. Janez ZavrSan in pastirja Kresoje g. Zdenko Knittl. Oratorij >Abrahajnova žrtevc se v Ljubljani prvokrat javno izvaja: k.°kor čujemo, se udeleži koncerta avtor Božidar Sirola sam in z njim glasbeni referenti zagrebških dnevnikov kakor tudi zastopniki zagrebških pevskih udru-ženj. Vstopnice v Matični knjigarni; tam se dobiva tudi priročna knjižica f» celotnim besedilom oratorija. Cene navadne koncertne. Iz gledališke pisarne. Pri sobotni predstavi večno lepe Verdijeve opero >Tru-badur« poje vlogo grofa Lune mladi bari-torust izredno lepega glasu in brez dvoma velike bodočnosti g. Pihler iz Osijeka. Gost se pri tej priliki prvokrat predstavi našemu občinstvu. Ostale vloge so v rokah ge. Thierry-Kavonikove, gdč. Zaludove, gg. Knit-tla, Zupana itd. — Opera pripravlja in postavi še tekom tecra meseca na oder dve noviteti in sicer Mozartovo >Figarovo svatbo< pod taktirko kapelnika g. Štritofa in pa Vvagnerjevo veliko opero ^Tannhäu:»er-r, katero dirigira ravnatelj g. Polič. V obeh svetovnih operah so zaposlene naše najboljše moči, režijo pa vodi režiser g. Knjttl. — Abonente reda C in D opozarjamo, da imajo pri nedeljski predstavi >Grofiee Maricec 50 odstotkov popusta dnevnih opernih cen, ako se izkažejo pri nakupu vstopnice z le* gitimacijo in izkaznico. Ncgcmeina tekma DRAIA - OPERA v nedeljo ob 11. uri dopoldne 1 javil v Amsterdam, da išče denar za atašejevo metreso. Eiiilov stolo v Parizu je pa prestregel to brzojavko. Mata Hari je iignrirala v vseh oismih in brzojavkah pod šifro »X 21«. Francoske vojaške Volasti so kmalu izvedele, kdo se skriva pod to šifro. In ko ie hotela v Parizu dvigniti denar, jo je policija aretirala. Ko so stopili stražniki v njeno sobo, je ležala plesalka popolnoma naca. Malomarno se je ozrla na policijskega inšpektorja in se začela počasi oblačiti. — Iščete me radi belgijske afere, kaj ne? — je vprašala inšpektorja. — Da, da! — je odgovoril inšpektor. Bal se je povedati resnico, da bi plesalke ne ujezil, šele na policiji so ii izročili ukaz o aretaciji. Mata Hari je vzela ukaz in vprašala mirno: — Kateremu teh gospodov naj izročim to pismo? — Pokažite ga najprej X 21. — je odgovoril kapitan L. osorno. — Od kdaj ste v nemški službi? — Ne razumem vas, — je odgovorila in prebledela. — X 21, odgovorite na vprašanje! Od kdaj ste v nemški službi? Sledil ie buren prizor, nakar so odvedli Mato Hari v žensko kaznilnico. (Dalje prihodnjič.) Stev. 129. •SLOVENSKI NAROD» dne 11. Junija 1926. Stran 3« Danes! Danes! Sestra Beafa ali Tooja želja je greli. V glavni vlogi srčkana Maria fitindzentl. Predstave točno obs 4., pol 6., pol 8. in 9. KINO IDEAL I Onevne vesti. V Ljubljani, dne 10 fanifa 1926. —■ Finančni minister odpotuje v Sarajevo. Finančni mmiseter dr. Niko Peric namerava koncem junija odpotovati v Sarajevo, da se seznani z gospodarskim stanjem Bosne in Hercegovine. — Pribičevičev shod v Metliki. V nedeljo 13. t. m. se vrši v Metliki veliko zborovanje SDS. Na zboru bo govoril strankin šef Svetozar Pribčevič, kateremu pripravljajo Belokranjci lep sprejem. Zanimanje za shod je v vsem metliškem in črnomeljskem srezu izredno veliko, tako da bo shod gotovo ena največjih političnih manifestacij, kar iih je videla Bela krajina. — Poseti pri generalu Maistru. Pred par dnevi smo omenili, da po naši literati, ki so bili povodom Cankarjeve proslave v Mariboru, obiskali g. generala Rudolta Maistra. Dodati bi temu bilo se, da pc je rešitelju Slovenije šel poklonit tudi ljubljanski gerentski svet v spremstvu ljubljanskega raagistratnega iii pa gradbenega direktorja, ko so bili gospodje v Mariboru na izletu ljubljanskih mestnih uslužbencev. — Izenačenje kronskih upokojencev z dinarskimi. Beogradski listi javljajo, da so pričeli v finančnem ministrstvu izdelovati načrt za izenačenje kronskih upokojencev z dinarskimi. Po zatrdilu beogradskili listov bo to vprašanje že koncem tega meseca de-finiiivno rešeno. Državni proračun se 6 tem obremeni za 17 milijonov dinarjev letno. Finančni minister je že našel kritje za to vsoto. Dal Bog, da ne bi ostalo zopet samo pri obljubi! — Rumnnski novinarski ataše v Beogradu. Rumunsko zunanje ministrstvo je imenovalo predsednika rumunskega Novi-rarskega sindikata Raoula Anaa-tasiu za novinarskega atašeja pri rumunskem poslaništvu v Beogradu. — Iz zdravniške službe. V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan dr. Adolf Locniškar, zdravnik v Novem mestu. — Stanje bolnikov v Sloveniji. Po uradnem izkazu z dne 22. maja t. 1. je bilo v bolnicah v Sloveniji 2900 bolnikov. Med temi v splošni bolnici v Ljubljani 563, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani 110, v bolnici sa duševne bolezni v Ljubljani 284 in v bolnici za duševne bolezni na Studencu 448. Ostali bolniki odpadejo na druge bolnico v Sloveniji. — Razpisane službe. Razpisano je mesto sluge na konzervatoriju v Ljubljani. Prošnje do 15. junija 1926 na ravnateljstvo konser-. vatorija v Ljubljani. Pri mestnem magistrata v Mariboru je razpisano mesito uradnika II. kategorije. Prošnje do 1. julija t. 1. na mariborski magistrat . — Enotna obrtniška organizacija. Obrtniške organizacije so začele razmišljati o ustanovitvi Saveza iugoslovenskih obrtnikov. Inicijativo za ta pokret je dal Savez hrvatskih obrtnikov. Vse kaže, da bo sklicana v kratkem konferenca zastopnikov obrtniškega stanu iz vse države, ki naj bi to vprašanje definitivno rešila. — Iz državne službe. Vpokojen je referent ministrstva ver v Ljubljani gospod Viktor Steska; v višjo skupino je po-rraknjena uradnica urada za pospeševanje obrti v Ljubljani Josipina T o m a ž i č. — Na I. državni (humanistični) gimnaziji v Ljubljani se bodo vršili sprejemni izpiti 30. junija t. 1. Vpisovanje bo 29. junija od S.—11. Natančna pojasnila so nabita na črni deski v avli gimnazije. ■— Konkurzi. Razglašen je konkurz o imovini Hugo na Srni t ha, trgovca v Celju. Pri jate terjatev do 15. julija na okrožno sodišče v Celju. Razglašen je tudi konkurz nad imovino Franca Cucka in Antonije Čučkove, veleposestnikov v Ptuju, in nad imovino tvrdke Fr. Cucek In Komp., industrija lesne volne in zabojev v Strnišču pri Ptuju. Prijave tirjatev do 16. julija t. 1. na okrožno sodišče v Mariboru. — Prvi spomenik svobode v Kranju. Iz Kranja nam poročajo. Bliža se 1. avgust, ko se tu odkrije spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, pod čigar slavnim vodstvom so junaške srbske čete ramo ob rami s hrvatskimi in slovenskimi legijonarji strle sovražne sile, ter ustvarile narodno našo državo. Krasen, bronast lik xralja z zmagoslavnim kipom svobode na ogromnem kainenitem obelisku naj pričata o velikem delu narodn. osvobojenja, ki še ni dovršeno: mogočen, državen orel srepo in srdito gleda vrh obeliska proti zapadu. — Odveč je, opozarjati na eminentno narodni značaj odkritja tega spomenika; na tei domoljubni slavnosti ne more manjkati nikogar, ki patrijotsko misli, čustvuje, ter «e nacijonalno udejstvuie. Zato prihitite vsi. prav vsi. zlasti tudi vse organizacije k odkritju v Kranj 1. avgusta. Pridite z zastavami in v narodnih nošah. _ Is Ljutomera nam poročajo: Naše občinstvo je imelo 6. t. m. redek umetniški užitek. Recitator Boško Jugovifi je imel predavanje z recitiranjem priznanih avtorjev iugosJovenske literature. Njegove recitacije «T naitudirane in prežete z globokim Čutom, brez patosa. — Skoda, da recitator ni dal na program poleg I. Albrehta in Go-larja tudi Cankarja in Zupančiča, med tem ko bi nekateri srbski oziroma hrvatski avtorji, n. pr. Magjer, lahko odpadli. — Imitator razpolaga z izvrstnim organom, ki je kakor ustvarjen za recitiranje. Njegov glas se sliši v akustični dvorani tudi takrat, kadar govori povsem tiho, — Če tudi je tra- jalo predavanje skoro tri ure, se publika ni utrudila, ker je vsaka točka prinašala nove efekte in nove motive. — Nevaren esperanto. Iz Trsta nam poročajo, da je tržaški prefekt te dni razpustil klub esperantistov pri Sv. Križu pri Tr stu. Kot vzrok navaja, da so klubovi člani ocitovali proti državna in protisocijalna načela in da je klub ogrožal javni red. Pravi vzrok za razpust pa je seveda ta, da so bili klubovi člani Slovenci. — Zdravstveno stanje gosp. Pašiča. Iz Karlovih Varov Javljajo, da so zdravniški špecijalisti 9. t. m. prvikrat pregledali bivšega ministrskega predsednika g. Nikolo Pašiča. Ugotovili so, da Je zdravstveno stanje g. Pašiča relativno dobro. — Objave «Uradnega lista». «Uradai list» z dne 9. t. m. objavlja spremembe In dopolnitve pravilnika za izvrševanje odločbe ministrstva za agTarno reformo o kreditiranju voznine, dalje naredbo, s katero se dovoljuje okrajnemu šolskemu svetu za Celje in okolico najetje posojila v znesku 3 milijonov dinarjev, ki se ima vpo-rabiti za zgradnjo okollčanske šole in končno razne razglase velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti. — Izstop iz državljanske zveze. Iz državljanske zveze kraljevine SHS so izstopili in prevzeli avstrijsko državljanstvo: Friderik W i r t h, zobni tehnik v Gradcu, redom Ljutomerčan, Rihard Robnik, poslovodja v Gröbmingu rodom iz Sv. Lovrenca na Pohorju in Alojzij Lang, delavec v Gradcu iz Murske Sobote. Avstrijsko državljanstvo je prevzela tudi usrailienka v Gradcu Frančiška Glob, rojena v Št. Petru pri Novem mestu. — Preraistitev. Arhivski uradnik Fra-rtjo Novak Je premeščen iz zdravilišča v DobernI v Rogaško Slatino. — Obsojeni novinarji. Ne mine skoraj dan. da bi tiskovni zakon ne zhateval nove žrtve. V Beogradu sta bila te dni zopet obsojena dva novinarja in sicer urednik >Reči« Pandurovič na 3 mesece zapora hi urednik »Cicvaričevega dnevnika« Velimir LukiČ na 1 mesec zapora. Pandurovič je bil obsojen radi članka, v katerem se govori, da je skušal sarajevski veliki župan preprečiti shod Svetozarja Pribičeviča. Lu-kiča sta tožila dva profesorja radi klevete. Gorenjska Sokolska /upa v Kranju ima v nedeljo dne 13. junija v Radovljici svoj župni naraščaj*ki zlet. Dopoldan tekme, sprevod in skušnje, popoldan javni te-lovani nastop in veselica v vseh prostorih Sokolskega doma v Radovljici. Vožnja je polovična, postopanje na železnici običajno. Vabimo vsa gorenjska kakor tudi druga društva, da ee polnostevilno udeleže s članstvom in naraščajem tega zleta. Zdravo! 612-n — Akademski abstinentski mladini! Akodemsko društvo >Treznost< na ljubljanski univerzi ima svoj ustanovni občni ibor 11. t. m. ob 15. v balkonski dvorani univerze. Dnevni red obsega otvoritev, poročilo, odobritev pravil ter volitev odbora. Dolžnost \seh akademikov-abstinentov je, da se tega zbora udeleže. Vabijo se pa tudi vsi, ki z akademskim treznnostnim gibanjem simpatizirajo. — Pripravljalni odbor. — Glavna Skupščina Udruženja jugoslo-venskih inženjera i arhitekta se vrši 20. in 21. t. m. v Beogradu. Dne 19. junija ob 9. sveČer je prijateljski sestanek vseh udeležencev. Člani ljubljanske Sekcije potujejo skupno. Cas odhoda se priobči pozneje. Po skupščini dvodnevni izlet po Donavi skozi Železna Vrata v Turn Severin in Prahovo. Od tu se vrnejo izletniki ali po Donavi nazaj v Beograd, ali pa preko Zaječarja in Niža v Paračin in v Bosno. Za člane, ki so državni uradniki, velja četrtinska karta, za ostale člane pa polovična karta na železnicah. Člani naj prijavijo udeleäbo Sekciji Ljubljana do 14. junija z navedbo imen so-potujočih rodbinskih članov, da-li žele, da se jim preskrbi stanovanje, da-li hočejo dobiti polovično karto za svečano gledališko predstavo dne 20. junija in katerega izleta ße bodo udeležili. Podrobni program z legitimacijo se bo dostavil vsakomur takoj po priglasitvi. V evrho razgovora o skupščini in potnih dispozicijah se vrši v petek 11. junija ob 8. zvečer članski sestanek v ljubljanskem družabnem lokalu Sekcije v r KazinU, II. nadstropje. Člani in gostje se vabijo. Sekcija Ljubljana. — Smrt novinarja v Zagreba. Včeraj je v Zagrebu preminul dolgoletni urednik »Narodnih Novln« pisatelj in publicist Janko I b 1 e r. Pokojni Je bil rojen 19. aprila 1862. v Novi Gradiški ter je pričel pisate-lievati že v gimnaziji. Kasneje je sodeloval pri »Obzoru« v Zagrebu in »Slobodi« na SuŠaku. Skupaj s HarambaŠičem je vodil mesečnik »Hrvatska Vila«, leta 1883. pa je vstopil v redakcijo »Narodnih Novin«, kjer je vodil gledališko rubriko in feljton. Spisal je veliko število študij na polju literature in gledališke umetnosti. Leta 1914. je izdal prvi del svojega velikega politično-zgodovlnskega dela »Hrvatska politika 1903—1913. Drugi del izšel leta 1917. Napisal je tudi roman »Zora«, katerega je izdala leta 1910 »Zabavna biblioteka«. Poleg tega je Ibler prevedel na hrvatski jezik več dramskih del In več romanov. Kot kritik in pisatelj si je pokojni pridobil velikih za* 1 slug, kot politik in publicist pa je bil pred vojno v službi politike bana Khuen-Heder-varyja, kakor žal večina takratnega urad-nlStva na Hrvatskem. — Prodaja trboveljskega premoga. Ravnateljstvo Trboveljske premogokopne družbe nas naproša za objavo naslednejega obvestila: Vsled sklepa naše uprave z dne 8. tm. smo prekinili poslovno zvezo glede prodaje našega premoga z »Mednarodno delniško družbo premoga« v Zagrebu, Beogradu in LJubljani. Vsa naročila za premog bodemo vsled tega odslej sprejemali in izvrševali za Slovenijo neposredno, za Hrvatsko in Slavonijo potom našega »Prodajnega urada Erwin Weiss« v Zagrebu ter za Vojvodino, Sram in Srbijo potom našega zastopstva v Beogrdau, tvrdke »Ugalj« a. 5estici< na Dunajski cesti. Po preizkušnji se vrši vpisovanje vajencev in cplosni sestanek Članov, nato odborova seja. 609-n —lj Zobni atelje Franjo Radovan se nahaja še nadalje v Ljubljani VIL, Celovška cesta, vis^-vis velesejma. Novootvorjeni zobni atelje Ivana Radovana pa se nahaja v Ljubljani, Selenburgova ulica 4, L nadstropje (prej dr. Prosinasrg, nad trgovino Stacul). 611-n —lj Društvo Skrb za mladino v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor 25. t. m. ob 8. zvečer v posebni sobi gostilne Bon-čar, Sv. Petra cesta, z običajnim dnevnim redom. K polni udeležbi vabi odbor. —lj Sokol Ljubljana II. priredi v nedeljo 13. junija ob pol 17. uri na svojem letnem telovadišcu na Prulah javno telovadbo, pri kateri nastopilo vsi oddelki. Sodeluje godba dravske divizije. Po telovadbi ljudska veselica. K obilni udeležbi vabj odbor vsa bratska društva in sokol-stvu naklonjeno občinstvo. Udeležba za članstvo obvezna v krojih. —lj Redni nabori za mesto Ljubljano se vrše od 15. do 21. junija v Mestnem domu. Rekrutovanje se prične vsak dan ob 7. zjutraj. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. —lj Naknadna zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1875 do 1005 se vrši za mestno občino ljubljansko v nedeljo, 27. t. m. ob 9. dopoldne v Mižičevi vojašnici. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. — Najnovejše bluze: Kristoflč - Bučar!! ■OIBBBHBBnBn ,ON PRINC SMEHA HA-UROLD LLOYD v svo i popolnoma novi burki «II „0n se ženi že čaka pred durmi! ELITNI KINO MATICA Iz Celja. —c Izredni občni zbor Celjskega god-benega društva se bo vršil v soboto, dne 26. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Ker se bo razpravljalo o nadaljnem obstoju ali pa prenehanju društva, so interesenti prošeni, da se zbora udeleže. —c Izlet na Sljeme pri Zagrebu. Savinjska podružnica SPD javlja vsem planincem, ki se udeležijo zleta na Sljeme v nedeljo, dne 13. t. m., da je dovoljenje za polovično vožnjo došlo. Zaradi nabave skupne vozovnice se javite najkasneje do sobote pri g. Vrtovcu v drogeriji >Sanitas< v Celju. Skupen odhod iz Celja je v nedeljo, dne 13. t. m. ob 1.05 iz Celja. V Zagrebu nas bodo pričakovali hrvatski planinci, ki so napravili lep načrt za ta dan. Voznina znaša tja in nazaj 34.50 Din za osebo. —c Tatvina v trgovini. V Königovi trgovini so prišli na sled tatvinam, ki so jih izvrševali trije tamošnji uslužbenci, katere je nagovarjal za to neki A. C, ki ni bil usluž-ben pri g. Könign. Kradli so razno blago in ga prodajali, dobiček pa med seboj delili. A. C. je bil aretiran. ——c Tedenski izkaz mestne klavnice. V tednu od 31. maja do 6. junija se je zaklalo: 21 volov, 18 krav, 2 telici, 26 telet, 27 ßvinj in 1 kozliča. — Uvozilo se je: 235 kg govedine, 1459 kg teletine in 213 kg svinjine. so najbolj!« in najcenejša kajti trpežnost enega para nogavic s žigom in znamka (rdečo, modro ali zlato) •t Je ista ključ kot trpežnost drugih parov. t* Senzacije iz naših krajeu Elegantno oblečeni roparji umorili in izropali gostilničarja« — Sezacijonalna operacija v Zaječarju se je posrečila. Mesto Krajina na Hrvatskem je te } te dni svojemu kolegi pismo, v katerem; dni pod vtisom strahovitega umora, ki se je zgodil v noči od 8. na 9. t. m. v bližnji vasi Gobica, ležeči v neposredni bližini Krapine. V gostilno Adama Doli-čkega v Golnici so se v torek popoldne pripeljali štije elegantno oblečeni mladeniči, ki so naročili pijačo ter se zabavali do pozne noči. Ko je hotel Dolički gostilno zapreti, ga je četvorica napadla, sunek z nožem ga je vrgel na tla in naslednji hip so lopovi gostilničarja strahovito razmesarili. Nato so ga oropali in odšli v prvo nadstropje: tu- je eden izmed njih udaril gostilničarjevo ženo po glavi, da se je onesvestila. Pobrali So 8000 dinarjev gotovine in izginili v temno noč. Baje jih je zaneslo proti avstrijski meji. Drugo jutro so našli Doličkega mrtvega v mlaki krvj0 njegova žena pa je še vedno ležala v popolni nezavesti. O senzacijonalni operaciji dr. Ko-lesnikova, šefa kirurgičnega zavoda v Zaječarju, smo že poročali. Operacija s prenosom Človeških žlez, ki velja za zelo opasen poskus, je sijajno uspela in oba pacijenta, tako na smrt obsojeni Krajan, ki je žrtvoval svojo žlezo, ter operirani ruski zdravnik dr. A. S., sta popolnoma zdrava. Dr. A. S. je poslal se mu zahvaljuje za uspelo operacijo, poudarjajoč, da se počuti zelo Čilega in močno pomlajenega in da upa, da bo v prihodnjih dneh toliko pri moči. da br. lahko že pritekel k njemu in se mu še ustmeno zahvalil. Na prošnjo dr. Kolenikova in operiranega dr. A. S. je minister pravde pomilostil na smrt obsojenega Krajana. Poročevalec beogradske »Politike* je posetil dr. Kolesnikova v Zaječarju in ga intervjuval. Hotel ga je tudi fotografirati, kar pa je zdravnik odklonil, češ da se ni že fotografiral 12 let in da veruje, da bi se mu primerila nesifča, čim bi prišel pred aparat Dr. Kolesnikov je bil rojen leta 1SS2. v Novi Aleksandriji na Ruskem Poljskem. Medicino je študiral na univerzi v Kijevu, nato pa je bil zdravnik na raznih ruskih bolnicah. Baje je že v Rusiji izvršil več senzacijonalnih operacij. V ZajeČaru vlada sedaj med starimi precejšnje razburjenje, ki je po uspeli operaciji povsem umljivo. Vsi hočejo biti pomlajeni in po mestu krožijo vesti, da bodo zahtevali reformo kazenskega zakona v tem oziru, da se bodo delikventi žrtvovali za pomlaje-valne eksperimente. Sport Ilirija; Villacher SV. V nedeij-o, 13. t. m. odigra Ilirija na svojem igrišču revanšno tekmo s koroškim prvakom Villacher SV. Beljačani predstav^ Ijajo zelo odpornega, skrajno ambicijozne* ga protivnika, ki igra večinoma z dolgimi pasi in čigar igra je zgrajena v prvi vrsti na fizičnih prednostih moštva: na hitrosti, vztrajnosti in prodornosti. S temi lastnost* mi so vzeli zmago že marsikateremu tak* tično močnejšemu nasprotniku, tudi repre* zentanca Ljubljane je nedavno v Celovcu, ki je jedva dohajala Beljčane, komaj dose* gla neodločen izid. SV beleži tudi nekaj do* brih novejših rezultatov in sicer proti Lin* zer ASK, prvaku G. Avstrije. 3rl, Ein* tracht, München 2:1, Grazer AK 1:1. Zanimiv ©port obeta tudi predtekma med izvrstno rezervo Ilirije in najmlajšim članom LNP SK : Krakovom. Medmestne tekme za kraljev pokat. Upravni odbor J. N. S. je na svoji seji dne 7. t. m. potrdil izžrebane tekme za kra* ljev pokal, ki se vrše med posamnimi pod* savezi. Žreb je določil za protivnike: /. kolo dne 1. ax'gusta: Beograd*SpIit« Osijck*Ljubljana in Zagrcb^Ljubijana, Su* bo ti ca je prosta. //. kolo dne 8. avgusta: Subotica z zmagovalcem Zagreb-Sarajevo in zmagova* leo iz tekme Beograd*Split z zmagovalcem iz tekme OsijeksLjubljana. ///. kolo dne 15. avgusta: finale. Odhod naše reprezentance v Pariz. Včeraj dopoldne je odpotovala naša nogo* metna reprezentanca v Pariz, kjer nastopi v nedeljo 13. t. m. proti francoskemu timu. Odpotovalo je pod vodstvom saveznega predsednika dr. Lipovščaka in saveznega kapetana dr. Pandakoviča 15 igralcev: Mi* helčič, Gilcr (Gradjanski), Friedrich, Mar* janovic, Kunst (Hašk), Vrbančič, Cindrič (Concordia), Petkovič, Djurič, Ivkovič (Ju* goslavija), Bonačič L, Bonačič II., Benčič (Hajduk), Premeri (Viktorija) in Načcvič (Slavija, Sarajevo). Moštvo spremlja tudi stari internacijonalec in sodnik Dubravčic. Naša reprezentanca prispe jutri v petek v Pariz. Upamo, da bo častno zastopala naš šport v tujini. — Kolesarske dirke za prvenstvo Jugo* slavije. Kolesarska dirka za prvenstvo Ju* goslač '.2? se vrši dne 5. septembra na tradi* cijonalni progi Zagreb»Ljubljana. Gorsko prvenstvo bo teden kasneje na progi Za* greb'Slijeme. — Angažma dunajskih igralcev v Arne* riki. Dunajska Hakoah bo svojo turnejo v Ameriko gotovo še bridko obžalovala. Mo* ralni efekt turneje je bil sicer velik, nje* gova slaba stran pa je, da so Amerikanci od kluba Hakoah «kapralr» ali odlupili šest njenih igralcev. Tako so za «Brooklyn Wan* derers» podpisali enoletno pogodbo igralci Drucker, Neufeld, Eisenhoffer in Schönfeld, za klub «Indiana» v Newyorku pa Häusler in Guttmann. Vsi igralci morajo že avgu* sta prispeti v Ameriko. — Propagandna kolesarska dirka v No* vo mesto. Klub kolesarjev in motociklistov «ilirija» v Ljubljani priredi v nedeljo pro* pagandno medklubsko kolesarsko dirko v Novo mesto. E>irka je razdeljena v dve skupini, juniorsko in glavno. Start je ob 9. dopoldne na Dolenjski cesti (km 3), cilj | ob 11. v Novem mestu pri km 71. Dirke so morejo udeležiti vsi dirkači, katerih klubi so včlanjeni v KPS. Prijavo z vložkom 10 Din za vozača sprejema g. Mirko Nardin, Gosposvetska c. 14. do petka zvečer. Dosc« daj so se prijavili najboljši dirkači v Ljub* ljani, kar obeta vrlo zanimiv boj za prvn mesto. Razpisanih jc za vsako skupino po 5 kolajn, zmagovalec vsake skupino prejme* še diplomo. — Odbor. 614*n — Pred tekmo Opera : Drama v nedeljo 13. t. m. se vrši na športnem pTOstoru Ilirije od pol 11. ure dalje promenadni kon* cert. Ob 10. uri nastopita k predigri odlični juniorski moštvi Ilirije in Herrnesa. — Iz Sekcije ZNS. (Službeno.) Po redni seji odbora za delegiranje, danes ob 20. uri sc vrši seja upravnega odbora. Na njo so poživlja g. Hus v svrho zaslišanja. Tajnik. — Jubilej dvestote tekme za SK Ilirijo slavi v nedeljo povodom gostovanja bel ja* škega SV napadalec Ilirije Oton Oman; istočasno slavita stoto tekmo za svoj klub golman Miklavčič ter desni half internacisi jonalec dr. Stane Tavčar. Češkoslovaški legijonarji proti fažizmu IV ponedeljek je sklicala organiza* zacija češkoslovaških legijonarjev V Prostejovu skupaj s socijalnimi demo* krati, narodno stranko dela, češkoslov^ socijalisti in napredno stranko veliko protestno zborovanje proti fašistovski diktaturi. Zborovanja se je udeležila nad 4000 oseb. V imenu legijonarjevj je govoril poslanec David, ki je izjavil* da so legijonarji proti vsaki diktaturi* pa naj bo z desne ali leve. Ker po re* ceptu iz Moskve ni mogoče zboljšati položaja nižjih in srednjih slojev, sq legijonarji proti komunistični diktaturi, Prav tako so pa tudi proti fašizmu, ki pomeni napad na republikansko obliko državne uprave, na legijonarje in na* predne stranke. Prijatelji fašizma pravijo, da je republika v nevarnosti in da jo jc treba ščititi s pomočjo faši* stovske diktature. Govornik je omenil tudi izjavo vojnega min. Syrojeva, ki je dejal, da sc v armadi nihče ne smo udeležiti fasistovskega pokreta. Nato je govoril poslanec Bech'yne o značaju fašistov. Fašisti mislijo, da zadostuje za poslanski mandat črna: srajca in da je zaupanje volilcev postranska stvar. Fašisti v CSR špekuli* rajo z armado, pri tem pa pozabljajo* da je v armadi mnogo vojakov, ki bi nastopili proti njim. Fašisti lahko po* vzročijo samo nemire in notranje poli* tične trzavice, ki jih država ne potre* buje. i Tudi vsi ostali jgovorniki so ostrp kritizirali in obsojali fašizem. ZborcM vanje je sprejelo resolucijo, v kateri odločno odklanja vsako diktaturo. Če* škoslovaške napredne stranke obsoja* jo boljševizem in fašizem, ker sta oba pokreta naperjena proti demokraciji* Fašizem je protidržraven in protinaro* den pokret. Politična in gospodarska kriza se ne da odpraviti s pustolov* skim prevratom, marveč z dobro voljo in intenzivnim delom na vseh poljih! javnega življenja. tiri« Äfljiie in mMt al Najlepša filmska igralka, temperamentna FERN ANDRA v družbi originalnega apaia warn @niii bobhu sobiiu i« »Maja pri včerajšnjih predstavah koknefen vspeh v svojem sijajnem velikem IrrlmneJnim film« Z ALAMORT- ZA LA VIE (Skrivnostna črna maska). Vsled ogromne dolžina filma (oba dela v enem sporedu) se vrše predstave obi 4.9 pol 8., četrt 10. Elitni Kino Matica» vodilni kino v Ljubljani« Telefon m Stran •SLOVENSKI NAROD, dne IfC juoija 1926. Stev 129 Gospodarstvo Stanje Narodne büke dne 31. maja 1926, • » a ■ l i AKTIVA: Korinsk* podlagi ...... posojila ....»••••* račun rt odkup kronskih novčanie račun začasne razmenjave . • • državni dolgovi......• vrednost državnih domen, zastav* 1 j enih za izdajanje novčanie • . saldo raznih računov . . Skupaj PASIVA: Od glavnica izplačano . • ■ i • rezervni fond.....i • » novčanice v obtoku...... državni račun začasne razmenjave državne terjatve po raznih računih razne obveznosti...... • državne terjatve za zastavljene domene....... . . ažijo za kupovanje zlata . ■ g ■ Slcupaj . a i Obrestna mera ostane neizpremenjena. izkaza za 100,506.290. -es Razlika v pri« meri s stanjem dne 22. maja. 423.558.424.tt> 1310,689.225.19 1.151,923.315.49 348,841.609.15 2.966355.034.— 2.138,377.163.— 497.487.169.07 $.837,23! .939.99 23,833.000.— 7,740.438.42 5.627,222.340.— 348,841.609.15 67,009399.30 535,868.672.12 Z138.377.163.— 82,338.318.— 8.837.231.939.99 Obtok novčanie + 1.719.34335 — 22,189.963.92 369.813.90 — S2.918.605.57 4- 100306.290 — 4- 369.813.90 — 150.903356.87 — 2,991.959.27 se je zvišal od zadnjega — Becgradske banke v lanskem letu. Iz statistike 60 novč&nih zavodov s sede* tem v Beogradu je razvidno, da jc znašala njih aktiva na dan 31. decembra 1925: go» lovi na v blagajni 84,330.356, žiro računi pri Narodni banki 12,664310, menice 588,882.060, posojila na zaloge 51,746.589, tekoči računi 1.083,963.199, nepremičnine 236,764.867, in» dustrijska podjetja 54,987.720, blago 6 mili* jonov 946.720, vrednostni papirji 183,082.388, likvidacijska banka 1,932.041 in ostala ak* tiva 105,178.987. Pasiva je znašala: vplačani kapital 480,357.296, stalni rezervni fond 69 milijonov 184.896, ostale rezerve 71,491.762, vloge 408307.710, tekoči račun 1.129.956.102. anuitete 12,711343. reeskont 111,684.056, ostala pasiva 90.052.978. Račun dobička in izgube: dohodki 224,132.648, izdatki 164 mili j onov360.062 — dobiček 62,073.145. Po* vprečna div:denda V.35 %. —g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bil položaj na našem in na trgu sosednih držav pretekli teden zelo čvrst. Najbolj čvrsta je bila pšenica, ki je poskočila za 15.20 para. Koruza je poskočila za 5—7 para. Promet je znašal 183 vagonov, in sicer pšenice 26, koruze 127, moke 18, otrobov 8 in ovsa 3 vagone. Pšenica jc noti* rala 310—320. Bratislava 330. Nova pšenica za avgust>september 260, vagonsko blago 262.50—265. Koruza bačka je poskočila od 135 na 140, po zaključku borze celo 14230. Moka «0» 490, koncem tedna 510, št «6» 310. Otrobi bački brez vTeč 100, z vrečami 130. Oves bački 190, srbijanski 180. —g Nove banke. Trgovinsko ministrstvo Je dovolilo ustanovitev banke «Novo Brdo* v Giljanih. Osnovna glavnica nove banke znaša 1 milijon. Dovoljena je tudi ustanovitev Vranjske prometne banke s sedežem v Vranji. Osnovni kapital znaša tudi 1 milijon. —g Nove delniške družbe in kreditne zadruge. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo ustanovitev «Eksportno*importne d. d. Im» peks» s sedežem v Ljubljani. Osnovna glav» niča 2 miljona Din. — Dalje je dovoljena ustanovitev «A. D. Medicinski depo» v Beogradu, «Jugoslovenske tvornice oksigena d. d.» v Zagrebu, «Kreditne in podporne zadruge* v Beogradu in »-Meščanske zadruge z o. z.» v Osijeku. —g Z>rugi skandinavskosbal tiski ve lese* fem se bo vršil letos od 14. do 20. junija, t Stockholmu. Namen tega velesejma je nuditi splošen pregled industrije in trgovine vseh držav, ki se velesejma udeleže. Te dr-žr.ve so Švedska, Norveška, Danska, Finska, Rusija, Estonska, Litva, Latvija, Poljska in svobodno mesto G dansko. ČUDOTVORNISANATORIJ ZA POMLAJEVANJE DOKTOR SATAN je senzacijonelni, deloma kolorirani velefdm, v katerem igra obe glavni vlogi (dr. Satana in njegovega grbastega slugo) največji iilmski umetnik sveta, slavni To in ono Opozarjamo Vas na ie razstavljene originalne fotografije pri kavarni Zvezda! «Elitni kino Matica > vodilni kino v Ljubljani Telefon 124- Direktni telefon Stockholm-Palermo Svet Društva narodov je Avstriji odobril kredit v znesku 25 milijonov šilingov za ipopolnitev podzemskega telefonskega kabla med Dunajem in ostalimi glavnimi mesti Evrope. Kabel Dunaj Passau je že skoraj gotov in bo 1. januarja 1927 izročen javnemu prometu. S tem dnem bo omogočena obenem direktna telefonska zveza Dunaja s Stockholmom. Kodanjem, Amsterdamom in Londonom. Nemčija je |e izdelala DODolnoma svojo podzemsko telefonsko mrežo, ravnotako Francija in tudi Švica. Omogočena bo nato direktna telefonska zveza z vsemi srednjeevropskimi mesti. Na vsakih 60 km bodo zgrajene postaje za oiačenje toka. Popolna izvršitev programa g'ede podzemske evropske telefonske mreže bo končana 1. januarja 1928. Na ta način bo dana možnost telefonsko govoriti na največje oddaljenosti. Tako bo n. pr. mogoče direktno govoriti med Palermom in Stockholmom, torej med skrajnim jugom in skrajnim severom evropske celine. Tudi iz Beograda bodo, ko bodo kabli položeni tudi Dri nas, mogoči direktni telefonski razgovori z vsemi večjimi mesti v Evropi, izvzeia-ši Rusije, ki zaenkrat na to omrežje še ne bo priključena. Grozna rodbinska tragedija Štiri žrtve ljubosumnega moža. Slovaško mestece Hlodovec je bilo v torek pozorišče strašne rodbinske tragedije, ki je zahtevala štiri človeške žrtve. 341etni zidar Jan Kristek je umoril svojo 271etno soprogo Ano, 21etne-ga sinčka Jana, 41etno hčerko Jozefo in 7Ietno hčerko Ano. V torek zjutraj je odšel Jan Kristek na dvorišče sekat drva. Žena je pripravljala ta čas zajutrek. Ob sedmih je stopil mož v kuhinjo, kjer je stala žena pri štedilniku, obrnjena k njemu s hrbtom. Kristek je planil proti ženi in io udaril večkrat zaporedoma s sekiro po glavi. Na njen krik je prihitel iz sobe sinček Jan. Videč okrvavljeno mater na tleh. je začel plakati. Kristek se je obrnil k otroku in ga udaril s sekiro po glavi s tako silo. da je obležal na mestu mrtev. Videč da žena še diha. je vzel velik kuhinjski nož in jo za!x>del trikrat v prša, nakar je nesrečna žrtev umrla. Po tem strašnem činu je odšel Kristek s sekiro v sobo, kjer sta ležali obe hčerki v skupni postelji. Siroti sta mirno spali. Podivjani oče jima je raz-klal s sekiro glavi. Ker pa ni bil prepričan, da sta mrtvi, se je vrnil v kuhinjo po nož in dovršil z njem svoje nečloveško delo. Nato si je mirno unil roke. zaklenil vezna vrata in odšel na orož. postajo kjer je javil svoi zločin. Pripovedoval je, da je že dolgo razmišljal o umoru svoje rodbine in da je hotel svoj načrt izvršiti že v nedeljo. Vzrok groznega čina je baje ta. da mu je bila žena nezvesta in da ga je varala z drugimi moškimi. Ljubil jo je zelo, zaupal ji pa ni. Strašna ljubosumnost ga je grizla in gnala v zločin. Orožniki so morilca vklenili in odvedli na kraj zločina. Prizor je bil grozen. V kuhinji sta ležala vsa razmesarjena mati in sinček. Sinckovi možgani so bili raztreseni po tleh. V sobi sta ležali umorjeni deklici, pokriti z okrvavljeno rjuho. Še strašnejši je bil pogled na vklenjenega Kristka, morilca lastne žene in otrok. Mož ni kazal nobenega sočutja ali obžalovanja svojega zločina. Stal je mirno med razmesarjenimi trupli in se oziral molče na tvoje žrtve. Doma ie Kristek ponovil vse. kar je izjavil na orožniški postaji. Pripomnil ie samo to, da bi bil rad obešen v domačem kraju. Orožniki so ga odvedli v zapore državnega pravdništva v Nitro. Sodna komisija iz Hlohovca in Nitre je že v torek dopoldne sestavila zapisnik o strašnem umoru, nakar so vse štiri žrtve prepeljali v mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija. Na pokopališče hodijo množice ljudi, ki si hočejo ogledati nedolžne žrtve pobesnelega družinskega očeta. Zanimivo je. da sosedi niso slišali klico na pomoč. Ana Kristkova ie bila zelo poštena in skromna žena. Sosedi pravijo, da Kristek ni imel prav nobenega povoda dvomit o njeni zvestobi. Nasprotno, ljudje, ki poznajo razmere v nesrečni rodbini že 8 let, so soglasno izjavili, da je bila Kristkova vedno poštena marljiva in zvesta žena. tiloho-vec je znano komunistično gnezdo in že v torek popoldne so se raznesle po mestu govorice, da ie pravi vzrok strašne rodbinske tragedije beda. To pa ni res. Jan Kristek je bil sicer zadnje čase brezposeln, vendar se pa ni potrudil, da bi dobil službo. Bil je član komunistične organizacije in pred dvema letoma je bil izvoljen na komunistični listi v občinski svet. V Hlohovcu in okolici je povzročila vest o umoru cele rodbine splošno razburjenje. Kristek se vede v zaporu zelo mirno. Čeprav ne kaže nikakih znakov umobolnosti. ga nameravajo vseeno oddati v opazovalnico, ker se zdi skoro nemogoče, da bi mogel duševno zdrav človek zagrešiti tak živinski zločin! Nervozne žene in dekleta Moderna« bolezen, v sedanji dobi skoraj splošen pojav. Nervoznosti so podvrženi moški in ženske. Pri moškili se da nervoznost vsaj deloma pojasniti in opravičiti. Poklic, način življenja in razne navade igrajo tu glavno vlogo. Drugače je seveda pri mladih ženah in dekletih, ki žive v povoljnih razmerah, pa vendar tarnalo, da so nervozne. Tu se je treba zamisliti in vprašati, kaj je vzrok ženske nervoznosti. Vzrok te modeme ženske bolezni moramo iskati v sodobnem načinu življenja v kulturi duha in telesa, v spolnem življenju itd. Naše pokolenje živi hitro. Hrepenenje po telesnih in duševnih nasladah, pustolovski romani in filmi, kabareti, bari, kajenje, ponočevarije v zaduhlih prostorih, skrbi in težake, vse to vpliva na živce. Sicer pa ni tako važno vprašanje, kje tiči vzrok nervoznosti. kakor vprašanje, kako se da ta bolezen vsaj deloma izlečiti Nervozni smo več ali manj vsi. ker živimo v času, ki vpliva na živce naravnost uničujoče, in zato si pač ni vredno beliti glave z vzroki nervoznosti Pač pa je važno, da vemo, kako se da nervoznost kot ena najbolj neprijetnih bolezni ublažiti. Nervozna žena mora paziti, da pride v njeno sobo takoj zjutraj, ko vstane dovolj čistega in svežega zraka. Zato naj takoj odpre vsa okna in vdihava sveži zrak. Globoko vdihavanje čistega zraka vpliva vedno blagodejno na organizem. Kisik neokuženega jutranjega zraka pride v kri in osveži vse telesne tkanine. Človek se počuti dobro, pojavi se veselje do dela in mračnih misli je kmalu konec. Potem priporoča higijena nervoznim ženskam telovadbo. Zadostuje 5—10 minut prostih vaj, pregibanje telesa naprej in nazaj, na desno in leyo. Po telovadbi se vza- me po možnosti hladna kopel, nakar se vse telo odrgne in obriše s platneno brisačo. Po telovadbi in kopeli se mo.a nervozna ženska malo odoočiti. Pri odprtem oknu naj leže na divan ali posteljo ter se pokrije z rjuho — nikoli pa ne s pernico. Mišičevje mora imeti nekaj časa popoln mir. Priporoča ze obenem enakomerno, globoko dihanje. Ta čas ni treba misliti na vsakdanje težave ali na nervoznost. Najbolje ie. če se po možnosti sploh otresemo vseh neprijetnih misli. Morda se bo zdela mnogim ženskam ta procedura preveč komplicirana in nepotrebna. Kdor pa pozna nie:ie blagodejne posledice, bo priznal, da je za nervozne ljudi najboljši lek. Treba ib samo malo dobre volje, pa se krralu iznebimo te bolezni. V večini slučajev postane pacijentka po telovadbi in kopeli zaspana. Ko zadremlje in se zopet zbudi, čuti, da se je vse telo nekako pomladilo in osvežilo. Nervozna ženska ne sme nikoli nositi težkih kit ali umemih las, ker glava pri tej bolezni največ trpi. rrizura mo ra biti enostavna, lasje postriženi. tako da zrak lahko pride do glave. Zato je moderna bubi-frizura za nervozne ženske naravnost idealna. Tudi obleka naj bo enostavna in ohlapna. Glede jedi je priporočati vseh vrst zelenjavo, lahke močnate jedi in zrelo sadje. Orno kavo in čaj je treba črtati z iedilaega lista. Nervozne ženske naj pijejo dobro, svežo pitno ali mineralno vodo. v nobenem slučaju pa ne alkoholnih pijač. Dela se seveda ni treba batu ker nI res. da mora imeti nervozni človek absolutni mir. Lenoba škoduje nervoznim ljudem. Nasprotno Pa človek med delom pogosto pozabi na svojo bolezen. Seveda delo ne sme biti prenaporno Nervozna ženska naj več^ria čim prej. da ne gre spat s polnim želodcem. V postelji naj skuša pregnati vse neprijetne misli in spomine. V težjih primerih nervoznosti ie potrebna seveda zdravniška pomoč, ki ie pa ne smemo preveč odlašati, ker se lahko zgodi, da traja cele mesece ali celo leto, predno si organizem zopet ooomort. Nekronani kralj ameriških banditov Zedinjene države so sicer republika, vendar pa imajo vse polno kraljev; se« veda nekronanih. V Ameriki so zlati, svileni, volneni, petrolejski, železni, av« tomobilski in drugi kralji. Do zadnjega časa so imeli Američani tudi kralja mednarodnih banditov. Škoda, da je bilo njegove karijere nedavno konec. Moža so namreč kljub slavnemu imenu obesili. Nevarni bandit Champon po imenu, je presedel devet let v ječi. Star je bil šele 36 let. Na vesti je imel nebroj drznih vlomov, umorov in roparskih napadov, tako da je dosegel v svoji stroki svetovni rekord. Letos so ga iz« pustil iz ječe. Komaj pa je bil svobo* den, že je organiziral tolpov zločincev, ki so oropali poštni vagon. Pri tem so zaslužil poldrugi miljon dolarjev, ali po naše 80 milijonov dinarjev, ki so jih razdelili med seboj in nato živeli par mesecev kakor najbogatejši milijarder* jI, tako dolgo, da so pognali vse. Cham« pon se je nato zopet lotil svojega po* sla. Nedavno so ga pa obsodili na smrt in obesili. Pred justifikacijo je bil zelo flegmatičen. Jedel je z neverjetnim apetitom in tudi od tobačne pipe se vso noč pred smrtjo ni hotel ločiti. Duhov* niku je dejal, da se smrti ne boji in da se tudi izpovedati noče. Razvitje sokolskega prapora v i Štepanji vasi dne 20. junija! s Neuganljiva Usoda nam je ugrabila po našem nepozabnem Markotu tudi še njegovo sestro, našo preljubo hčerko milico Hndrejka DČenbo 3. razreda Ženske realne ginraazsle ki je po kratkem, mučnem trpljenju včeraj ob 18. poletela za bratcem med božje krilatce. Prepeljemo jo v četrtek ob 15. od mrtvašnice državne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu k začasnemu počitku. Z ozirom na našo neskončno težko bol prosimo vse prijatelje, da nam ne izražajo sožalja. V Ljubljani, dne 10. junija 1926. Vera, sestra. Podpolkovnik Viktor in Milena Andrejka, starši. •5* T. m,. Poslovne lokale obstoječe iz 5sob, odda Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani v svojem uradnem poslopja ob Miklošičevi cesti 20 Lokali se oddajo skupno, odnosno tudi deljeno v skupinah dveh oziroma treh sob. Pismene ponudbe je vložiti najpozneje do 20. junija 1 I. v pisarni urada. i73i KRAPINSKE TOPLICE poleg Zagreba, Hrvatska. 42° C termalna voda in blato zdravijo revmo, protin. iseh as, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno Din 50*— do 80— za osebo. V pred- in po sezoni znatni popusti. Vojna glasba ter drage zabave Kopeli doma, lastna elektr. razsvetljava in tako dalje. Več pove in prospekte daje kopali&na uprava Krapinske toplice. 64 T Starine: tabernaklje, sekretarje, garniture, komode, ste* kla, srebro, porcelan itd. kupujem po ljubiteljskih cenah. — Brze ponudbe z natančnim popisom in navedbo cene na: Julij pl. Huebmershofen * Sil» bernagl, Zagreb, Ilica 131 a. 1476 ♦ T. RAB1Č ^b. Ljubljana ^vorsk^ Krojna šola 1749 LJubljana, Sta i trg 19. — Dne 14. junija pričesk tečaja, kateri ie urejen za kroače. šiv Ije in ne-šiv;!je. da pa laliko obiskujejo v Dopoldanskih ah večernih urah. Izdelovanje kro ev po meri. 1 jul n JijjDULiLjm: DLTCjcni a p Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana Dunajska testa 15 in Gosposvetsks c. 2 (dvorišče kararna ..Etropa1') Se priporoča. — izvršitev točna, cene zmerne. 78-1 Preda se 1725 vsled smiti (polkovnika Puteanyja) v gradu Tivoli. I nadstropje, levo, icd lnica, spalnica, jedilni *eivi*i stekleni servisi, razne ure m več drugih predmetov. Pogleda in kup« se t stota m od 14. t m. naprej. ajUUUULJ BDDDDI UUUUUU ima svoj dne 20. junija 1926 ob dveh popoldne s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjenje računov za leto 1925 in razdelitev čistega dobička. • 4. Izvolitev načelstva, odbora, računskega pregledovalca in namestnika. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni url ni zbranih zados'no število z*družnkov> se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem Številu zadružnikov. 1756 Nač*lstvo. Pletilni stroji >iemškega izdelka patent „Ideal" z jamstvom za nogavice, jopice, svitarje in vsakovrstne pletenine nudijo vsakomur najbolišo in sigurno eksistenco. V zalogi s poukom, ki je jako lahak, in po potrebi tudi s stanovanjem edino le pri F. Kos. Liotiljana. ZidovsKa n. 5 Generalni zastopnik. lijLtifji^MPinni'Tf-ii« n« n« u« ie ti« n« h» !!■ imfio Urejuje: Josip Zupančič. — Z* «Narodno tiakarno»: Fran Jezeriek. — Za inaeratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani #