fu 2t Hftfr ilifflM uaintlrt (Inu aratt culainM Iztr1». lavmnll pondeljek. vaak^djpi rjutraf. t^ednJUTo: Aaflkeg« St 20, I. nadstropj« Čophi ulj u * fe^l® * piFira se ne »prejemajo, rokopisi a» ^ ~ Prof. F. Peric. — Urtnlk tisk«raa ^ '^JUskUTk - ti in. v soboto 24. laituarla 1925. Posamezna številka 20 cent Letnik L ara?» ca mese- L T.—. 3 rres**^ Za inozemstvo mesečno 5 lir več. k-M O fvita L 32.— (a celo leto L IX — ^ urednlitva in uprave It I1-5F- DINOST številke v Trsta la okolici f *> cent * Oglasi se računajo t Hrofcosti cm koloM (72 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, uhvate, poslanic« ta vabila po L I.—. oglasi denarnih »vodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cest beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, aaročnins in reklamacije sa pošiljajo izključno uprav Edinosti, v Trsta, alka a* ftandJka Asiikega Stev. 20. L nadatfopfa. — Telefon nredniitva in onravo 11-47. inSsss ttoiolBjo-fufležl! Senator Miosconi, bivši generalni civilni komisar v Trstu, je izdal ravnokar svojo že pred časom napovedano knjigo, v kateri opisuje svoje tedanje službovanje w naši pokrajini. Ta knjiga vsebuje tudi naslednji odstavek: « Jaz mislim, da se vsaj tam, kjer živijo drugorodci zdržema, ne more odrekati slovanska ljudska šola, ki odgovarja le preživo občuteni potrebi posameznih rodbin. Pri tem pa mora biti itali|an^ima obvezen predciet!» Na drugem mestu piše senator Moeconi: «Sice;- pa ne more biti šola sama na tebi cikaka nevarnost, ampak le duh, od katerega je prežeta: delovanje učitelja.* Aii se vam ne zdi, da se je tu dogodil pravi čudež? Če namreč rvisok funkcijonar, ki je bil pri nas zvesto udan sedanji vladavini, vnet izvrševalec njenih namenov m pospeševatelj njenih ciljev, iskren prijatelj m zaščitnik fašizma. — kakor sam izrecno naglasa v svoji knjigi — ako tak mož prihaja sedaj s takim naziranjem in takimi nasveti?! Malo in povsem nezadostno je sicer, kar senator Mosconi «v svoji knjigi pri volj uje modremu spoznanju in načelu pravičnosti napram drugorodnim manjšinam na polju ljudskega šolstva. Napravil je sicer pameten korak v pravi smeri, toda obstal je na pol pota. Ni v skladu s polno pravičnostjo — in le polna pravičnost je res pravičnost —, če hoče biti pravičen le tam, kjer naše ljudstvo živi zdržema. — Druge države z narodnimi manjšinami ss reiile ali rešujejo jezikovno vprašanje tudi z ozirom na tiste kraje, kjer je prebivalstvo jezikovno mešano, kjer pripadniki manjšine v državi tvorijo ali večino ali gotov odstotek prebivalstva. Tudi takim manjšinam v posameznih krajih se mera pravično dol'>čiti njih pravica v jezikovnem pogledu! Tudi takim manjšinam se mora zagotoviti možnost pouka v materinem jeziku, tudi take manjšine se ne senejo izkRučati iz izvajanja načela narodne pravičnosti! Priznavanje pravice narodnim manjšinam v državi tam, kjer živijo kompaktno, obenem pa zanikanje take pravice tam, kjer je to ljudstvo pomešano z drugorodnim prebival s bvtora: taka dvojna mera bi bila še vedno krivica za narodno skupnost dotične drugorodne manjšine v državi! To pa tem bolj, ker pisec izrecno naglasa, da v šoli z materinim jezikom kakor taki ne vidi nikake nevarnosti! Zadošča mu, da se italijanščina poučuje kot obvezen ^rednrsi, čemur nismo mi niko1i nasprotovali. Senator Mosconi naj bi HI torej podal svoj modri nasvet v drrgačni in obsežnejši obliki. Izjavil naj bi od kri lo in brez vsakega omejevanja: dru-gerednim manjšinam naj s*5 da šola v materinem jeziku, ker talca šola odgovarja živo čuteni potrebi ljudstva! Taka izjava bi pomenila poln korak v smeri pravičnosti in pametne manjšinske po'Hike! Sicer pa priznavamo, da — uva-žujoč sedanje razmere m prevladujoče razpoloženje ob manjšinskem vprašanju — že to malo in nezadostno, kar hoče dovoliti drugorodrim manjšinam, pomeni iz peresa senatorja Mosconisja pogumen poizkus plavanja proti deroči reki, nepričakovan čin, skoro — čudež! Fašistovski poslanec Lunelli je napravil sličen nepričakovan korak v drugo smer — na polje jezikrrvnega vprašanja v državni upravi na ozemlju drugorodnih manjšin. Naslovil je na ministra za notranje stvari naslednjo interpelacijo: «Kake odredbe misK ukreniti minister za notranje stvari v svrho potrebne teme-liite revizije državnih uradnikov v zt>or-niem P.adižju, kamor se pošiljajo večino-"" - ljudje, brez poznavanja nemškega jezika in dočli iz južne Italije, da ne morejo zadoščati v polni meri svojim službe-aim dolžnostim, nrti ne izvrševati tiste težavne naloge, ki so na'ožene uradnikom v Poadižju, kjer predstavljajo državno oblast in dostojanstvo Italije pred nemškim prebivalstvom!» Tudi to vprašanje — če u važu jemo, da je prišlo od strani fašistovsikega poslanca — se nam mora zdeti kot pravi čudež. Člcrvek ne more verjeti svojim laslnim očem. Tudi ta po»jav pozdravljamo. Kajti, če v nemškem Poadižju ne morejo uradniki zadovoljivo vršiti svojih službenih dolžnosti, če ne poznajo jezika ljudstva, velja menda to istotako in v isti meri tudi za ozemlje, na katerem biva naša jugoslo-venska narodna manjšina! Tudi tu ni dopustna dvojna mera! Kar je škodljivo v nemškem Poadižju, ne more biti dobro in koristno v naši Julijski Krajini! Oglasil se je fašistovski poslanec — torej gotovo dober Ita'ijan — ki potrja, kako prav imamo mi, ko vedno trdimo, da brez poznavanja jezika ljudstva in razmer v dežeK, ne morejo ja\ni uradniki vršiti svoje službe neoporečno. In če uradnik ne more vršiti svoje s.iižbe točno in pravično, škoda za prebivalstvo neogibna. Na škodi pa je tudi javna uprava, — država. Minister za notranje stvari naj bi razmišlja! o interpelaciji poslanca Lunellija! Ce bi storil tc resno, temeljito in s pra.im razumevanjem, moii priti do spoznanja, da sedanje stanje državne uprave na ozemlju drugorcdcev zahteva nujno odpo-moč. Ob sedanji jezikovni neusposobljenosti državnih ur-Ldninikov med našim ljudstvom pa more biti za sedaj odpomoč dina v tem, aa — kolikor je to le možno pokliče zopet v službo prejšnje preizkušene uradnike! m Proračun lasflčnsoa mulstrstva v senatu ] Za neodvisnost sodne oblasti in za vzpostavitev cerkvenega premoženja RIM, 23. Danes ob 14. je senat nadaljeval razpravo za sprementtev v zakon kr. ukaza od 15. julija 1923, kateri preureju,e sedaj veljavne določbe o odplačilu obrokov*, davkov in drugih trajnih dajatev. Sprejeti so bili pri tem nekateri popravki k omenjenemu ukazu, nakar se je začela razprava o proračunu ministrstva za pravosodje za finančno leto 1924-25. Na začetku razpra/ve je senator Totmma-si izrekel svoje priznanje ministru Rocco, ki je komaj vstopil rv> vlado, ko je že čutil potrebo vprašati parlament za polnomoč za Vključitev nekaterih sprememb v gotove zakonike. Govornik je nato izjavil, da se bo dotaknil dveh točk življenjskega vprašanja, ki zahtevata največjo pažnjo vlade in parlamenta: prvi se tiče sodnega reda, ki s.e dan »s — mogoče ne prav točno — oznaa kot vprašanje sedne politike; drugi argument je vzpostavitev cerkvenega premoženja. V tem oziru je že novi justični minister storil korak s tem, da je za prvo vprašanje vprašal polnamoč ter prepustil proučevanje drugega pristojni komisiji Govornik je nastopil za resnično neodvisnost sodne uprave od eksekutivme oblasti Vedno soi nastajale pritožbe radi težkih posledic vmešavanja eksekutivne oblasti v sodstvo, medtem ko so vsi sodni pravilniki usužnjili karijero sodnika samovolji justič-nega ministra. Civilizacija narodov, moć držav se meri po neodvisnosti organov, ki so poklicani, da merijo praivico po zakonu. V novi pravilnik bi se — kakor menia namerava minister stoaiti — lahko s;re,e-la formula nemškega juridičnega zakona, po kateri se sodstvo upravlja po neodvisnih sodnikih, podvrženih tedaj samo zakonu. Nujno je torej potrebno, da se sodnik osvobodi od tlačljivega pritiska ekseku-tivne oblasti. Z ozirom na drugo vprašanje — na vzpostavitev cerkr.ienega premoženja — je že ministrski predsednik premnog okra t zagotovil veri spošfco*vainje in tudi Ovigiio je v poslanski zbornici obljubil toli pričakovane preuredbo uprave cerkvenega premoženja. Tu je govornik izjavil, da ne gre samo za upravno reformo, ampak da je treba začeti s poivtsem novo cerkveno politiko. Izrekel je svoje mnenje, da bi bilo treba prepustili Jupra-vljanje cerkvenega premoženja pcisebni cerkveni upravi, za kar da bi morala omenjena komisija sestaviti posebne predloge. Senator Bianchi je govoril nato o pre-uredbi kazenskega zale oni ka ter opozoril vlado na vprašnje mladoletnih zločincev; obžaloval je, da nima Italija v tem oiziru nikakih posebnih določb, imenoval kaznilnice šole za zločinstva, v katere se ne bi smeli zapirati mladoletni Pri tem je navedel kot zgled Ameriko in druge civilizirane države, v katerih obstojajo za mladoletne zločince, ki so po navadi bolni ali otroci umobolnih starišev, posebni zavodi. Nastopil je proti prisilnemu bivališču za povratne zločince, katero je imenova1 Eravo sramoto za civilizirano državo. S a ženskim zakonikom je treba preurediti tudi sistem kaznilnic ter ustanoviti, kakor se je to zgodilo rv Belgiji po vojni, v kaznilnicah delavnice in šole za nravstveno vzgotjo. Seja se je zaključila ob 18. uri Jutri ob 15. javna seja. M razpravo s vsili reformi v senatu Zbornica se sestane 20. februarja RIM, 23. Komisije senata bodo proučile novi volilni zakon v pomdel-jek ali v torek. Nato se bo o njetm razpravljalo na eni javnih sej prve dni naslednjega tedna. Zanimivo je, da skuša pol uradni tisk že v naprej zmanjšati pomen te razprave, čes da je v stvari volitev visoka zbornira vedno potegnila s poslansko zbornico in da se je vedno bavila le z zakonskimi načrti, ki zadevljejo bolj tehnično stran. V svrho odvrnit ve vsake možnosti, da bi razprava zašla na politično polje, se Mussolini tudi v senatu ne bo oglasil za besedo. Sicer bi politično razpravo izzvala lahko tudi opozicija, treba pa je tu pripomniti, da se senatorji apozicije niso še zmenili med seboj v tem oziru, tako da ni izključena možnost, da se bo razprajva tikala le tehnične strani. Sme se torej pričakovati, da ne bo prišlo ne tu niti pri razpravi o ureditvi vo>ske da političnega glasovanja. Na Montecitoriju se medtem — sicer brez nobene stvarne podlage — govorici o povratku opozicije v zbornico*. Skoro gotovo bo pa mogla zbornica nadaljevati svoje delo šele 20. februarja. Ker se je najprej zatrjevalo, da se boi zbornica sestala že 10. prihodnjega meseca, se je danes ta odgodite v razlagala predvsem z dejstvoma, da je po odobritvi volilne reforme razpustitev zbornice vsakčas mogoča. Govorice fašistovskega tiska o nespo-razumljenjih med strankami opozicije se zanikajo iz najverodostojnejših virov. Tako je poslanec Cassinelli zanikal obstoj kakega spora med maksima!isti in odbor rom opozicij s sledečo izjavo: «Odbor nastopa v jasni atmosferi idej in stvarnega presojanja stvari in situacije. Na rvsak način je navzočnost maksimalistične- SrS^^ I Mtm tajna posoffljn zMadžarsKo tične potrebe kot izrazitih protifašistov.* I Besedilo Radićeve pogedbe * Madžari, Ravno tako je zanikal poslanec Morea, sklenjene v Londonu - Radić nosil pogodbo republikanec, vsako govorico o nespora- „ ^ ^ * ... • - * • 1 BEOGRAD, 23. Notranje ministrstvo je zumljenjih z ozirom na svojo stranko. Sinoči se je sestalo vodstvo popodarske stranke, razpravljalo o nekaterih notranjih vprašanjih stranke ter pripravilo dnevni red za zasedanje osrednjega odbora, katero se začne danes. Ta dnevni red vsebuje sledeče točke-. Notranji pobžaj stranke; propaganda in tisk; slučaj Miglio-lija; politični položaj._ Itolilansko-avslrUskl dogovor glede železniškega prevoza RIM, 23. Včeraj zvečer je bil podpisan v palači Chigi dogovor med Italijo in Avstrijo glede uvedbe neposrednih pristobin za železniške prevoze med obema državama, da se s potrebnimi olajšavami okrepijo medsebojni objavilo nocoj pogodbo, ki jo je sklenil Stjepan Radić z zastopniiki madžarske vlade v Londonu. Pogodbo, ki formalno od madžarske vlade ni podpisana (madžarska vlada je svojo udeležbo demen-tirala) je nosil Radić pri sebi, znak, kako izredno veliko važnost je polagal nanjo. Odvzeta mu je bila povodom njegove aretacije. Dokument se glasi: V nameri, da se zagotovi sodelovanje v svrho konsolidacije Srednje Evrope, ki je pri !a vsled neprestanih neznosnih krivic srbske vlade resno v nevarnost, smatrala oba pogodbenika, da je prišel čas, ko mora dobiti hrvatski narod svojo neodvisnost in da se postavijo temelji bodo m doseže suverenost Hrvatske in se zapet vidi, da je sporazum med Hrvatsko in Srbijo na podlagi dejanske ranrnopravnostl in realne državne suverenosti nemogoč, si pridržujeta obe pogodbeni stranki pravico, da izpopolnita ta sporazum z določbami, ki bodo v stanu pospešiti in omogočiti neodvisnost Hrvatske. Postopanje proti Radiću ZAGREB, 23. (Izv.) Proti Radiću se preiskava še nadaljuje. Preiskovalni sodnik ga zaslišuje vsak dan dopoldne. Doslej se je preiskava sukala okoli življenjepisa Ra-dićevega in sedaj pride glavni stvarni materijal na vrsto. Računa se, da se bo preiskava precej zavlekla in da radi tega ne bo prišlo še tako hitro do zaslišanja drja. Mačka in tovarišev, ker je preiskovalni sodnik dr. Kerbler ves zaposlen z Radićem. Dr. Maček in njegovi tovariši se počutijo prav dobro, ker so fim dovoljene vse ugodnosti j . , - i ... . _ odnoajem med Madžarsko-in Hrvatsko v prometni odnosan ter pos^suj«|o hitri prevozi . , ,____.. -7__________\t ki je bila sklenjena med Italijo in Avstrijo v narodn?*a~m državnega zastopstva Ste- ^ „ na Reko Pevski poslanec .............bdžarske vlade I r» . ,____- na ozemlju obeh držav? Ta dogovor je bil pred- |«iisiu intencij Zveze narodov. V tej tori trgovinski in piovitbeni pogodbi, i sta se dogovorila predsednik hrvatskega len ze Dr. Tomljenovič pomotoma aretiran SUŠAK, 23. Pred par dnevi je policiji aprilu 19231 Dogovor vsebuje tudi posebne pan Radič in zastopnilc ma določbe, na podlagi katerih se odmeri neposredna pristo bina za blagovni prevoz na italijanskem ozemlju preko Benetk in južnega Tirolskega v Avstrijo. Podpisala eta sporazum za Italijo Lodovico Luciolli, državni svetnik in za Avstrijo Dr. Rauscher, ministerijalni, nazu anju svetnik. M - , , ;Bačinić, ko so ga iz Sušaka hoteli prepe- po šestdnevmh pregovorih dne 3 novem-; ^ y g m Polidia je izvedela, da ima bra 1923 v Londonu, kakor sledi: |Bačinić potni list bivšega bara dr. Tomlje- 1. Madžarska vlada m predsedn k hrvat-1 nayića( g katcrim bj se hotej vrnit: r skega narodnega zastopstva sc-glasata v da se nekje skrjje. Ko je danes Strešna družinska žalolžra v Sarrfln ji Družina devetih članov umorjena iz maščevanja CAGLLARI, 23. V vasi Jerzu se je odigrala strašna družinska žalodgraj. Preteklo noč so vdrli neznanci v stanovanje mizarja Giovanni Boi. Umorili so njega in ostalLh 9 članov njegove družine «v» spancu. Na lice mesta so prišli varnostni organi, da pričnejo raziskavo. O storilcih ni duha, ne sluha. Domnevajo, da je bil izvršen umor družine da ima dobiti Hrvatska samoodločbo v načelu s pacifističnimi sredstvi m da se imajo vsa sredstva za obrambo, ki so na razpolago, uporabiti le tedaj, ako ogroža srbski režim obstoj hrvatskega naroda. Po mnenju predsednika hrvatske a naiodnega zastopstva bi ta slučaj nastopil, ako bi beograjska vlada, ki deluje že sedaj na tem, da se Hrvatska izčrpa in potepta, storila nadaljnje korake, ki bi cgr žali vaiiK>st življenja in lastnine ter osebno svobodo Hrvatov. 2. Zvest pacifističnim načelom bo ^fca-pra vil predsednik hrvatskega narodnega zastopstva zadnji poskus, da se doseže suverenost hrvatske države potcim pri a-teijskih dogovorov z odločujočimi srbskimi I v# * * 1 • • A __ i_ _ m. _ m r« 1 r oom O iz maščevanja. Karat)mer,* so po dolgem | ^ Ako se ta poskus najkasne;e raziskovanju aretirafe nekega sorodu^ka. tekomJ treh me9&cev ne posreči, sva se umorjenega mizarja, na katerega P^ azumeI da se pripravi sodelovanje, sum, da je bil soudeležen pri umoru, otorj,^ . i __:_________ ... , ... ki ^a z ene in druge strani smatramo kot ? f1 ^rtZth.?nemtt Um°rjCnih M nujno zaradi ogrožanja nacijonalnih držav čelu globok kriz. . ' i ___t.i Zaplembe listov RIM, 23. Včeraj je bil tu zaplenjen « Im-pero», glasilo skrajnih fašistov, radi nekega članka proti finančnemu ministru De Stefaniju. Razen tega sta bili sinoči zaplenjeni dve izdaji lista «Mondo», ki je potem izšel brez političnih pripomb. «Popolo» je bil tudi zaplenjen; ista usoda je doletela dve izdaji humorističnega tednika «Becco Giallo». _ Kongres italijanskih repoUfkanceT. MILAN. 23. Za 22. februarja je sklican v M l2n tretji kongres italijanske republikanske stranke. Ravnokar je bila tu obnovljena republikanska sekcija, ki ji načeluje Artimino Olivieri, zaupnik republikanske stranke za Lomba rdijo. _ Prvi volilni shod Narodnega bloka v Kariba u Politično mrtvilo v Beograda radi volilne agitacije - Vlada in postopanje proti Radiću - Zadoščenje v Beogradu radi inter- prišel z Reke mož, ki je pogranični straži pckazal potni list na ime dr. Tomljenovtića je bil takoj aretiran. Obmejni stražniki so mislili, da imajo Bačinića a izkazalo se je, da so prijeli dr. Tomljenovića, kateremu se je potem obmejni komisar opravičil ter ga takoj izpustil. Pomanjkanje vode v Zagrebu ZAGREB, 23. Tukajšnji magis'rat je izdal razglas, v katerem svari občinstvo, naj kolikor mogoče štedi s porabo vode iz mestnega vodovoda, ker vsled letošnje suše nastaja že občutno pomanjkan e vode. Organi mestnega vodovteda bodo porabo vode strogo kontrolirali. Dcl2k0S22ii9St rusko-japoinke pog:t!!38 Izjave ruskega diplomata MOSKVA, 23. Ugleden sovjetski funkci^ _______________ ________jonar je izjavil zastopniku «United Press» ST narodov po "beograjski vladi in da v to^o rusko-japonski pogodbi sledeče: Rusko- svrho izberemo izvrševalni odbor sestavljen iz zastopnikov Hrvatske, Slovenije, Bosne, Makedonije, Črne gore in Albanije, ki bo imel nalogo, da da navodila, ki so potrebna za uspešno sodelovanje in da nadzor j je lojalno izvršitev teh direktiv. 3. Madžarska -v jI oda, in predsedn'k hrvatskega narodnega zastopstva sta. uver-jema o potrebi, da se zbudi zanimanje italijanske vlade za težnje Hrvatov po samoodločbi in da se zagotovi naklonjenost te vlade. Predsednik hrvatskega narodnega zastopstva bo zlasti nastojal na tem, da se razčistijo odnošaji med hrvatskim narodom in Italijo« in da se oibstoječa nas rot- japonski dogorvor pomeni konec intervencij proti sovjetski Rusiji na skrajnem vzh du ter tvori podlago nacteljnim prijateljski.n dogovorom, ki se bodo skleni i v najkrajšem času z ostalimi azijatskimi drža>anu. Ravno taiko omogoiča sporazumno rusko-japonsko polrtćko napram Kitajski, ko e gospodarsko in teritorijalno neodvisnost priznavate obe državi. Dogovor je izredno velike važnosti za Japonsko, ker ji priznava na otidku Sahalmu koncesije za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Te kem^e-sije bi lahko uživala Amerika, ker so bi e vsebovane v začasnem dogovoru Rusije z ameriško druzoo «Sinclair Company». stva v interesih in kar se tiče Reke, ureds j Toda trdovratna prot'ruska politika ame-s prijateljskim sporazumom, dočim i?javlja riškega držaivrnega podtajnika Hughesa, ki madžarska vlada svojo pripravljenost, da je pred kratkem odstopil, je onemogočila nacije drja. Mačka In tovarišev MARIBOR, 23. (Izv.) Nocoj se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma prvi veliki volilni shod narodnega bloka. Shod -m priznava pravico Hrvatske, Slavonije i je sijajno uspel, dvorana je bila polna, DaVnacHe do lastnih državnih mej. bo dotične hrvatske zahteve podpirala s svojim svetom. 4. Obe stranki polagata vel'ko važnost na to, da se doseže sporazum z bolgarsko vlado. Madžarska vlada si pridržuje pravico, da v tem smislu eventualno prevzame vlo^o posredovalca in da ponudi Hrvatski svcijo pomoč. 5. Madžarska vlada smatra madžar^ko-hrvatdco pogodbo iz Leta 1868. kot ugaslo " in navzočnih je bilo kakih 700 oseb. Kot predsednik shctda je pozdrarvil zborovalce dr. Kukovec, ki je dal takoj natoi besedo nosilcu štajerske liste drju. Pivku. Govorili so tudi kandidatje dr. Lipolcf, dr. Moller in dr. Vošnjak. Na shodu je vladal popoln red. BEOGRAD, 23. (Izv.) Politično zatišje traja še nadalje tv prestolnici, medtem ko se nahaja volilna agitacija v pokrajini na višku. Borba se je v zadnjem času zelo nac-je Madžarska vlada se obvezu',eI da bo hrv-atskrm manjšinam na Madžarskem dala posebrvo zaščito m najšrrše pravice in pri-vile^je. Ravno tako se obvezuje Hrvatska, da bo zajamčila iste pravice in privil>'e madžarskim manjšinam na svojem ozemlju. 6. Madžarska vlada zlasti izjavla, da ne stavlja s svoje strani strani nikakršnih ter^crrja^nih zahtev po Reki. Hrvatska zagotavlja Madžarski svo-b->den izhrd na Reko in vsa druga prista- poostrila. Nekateri listi opozicije širijo j nišča. ki so pod njeno upravo. vest, da namerava sedanja vlada izvesti jeseni nove volitve, aktd ne dobi sedaj večine. Kralj je nekoliko obolel in je radi tega sprejel le po edine ministre v avdijenci. Zvečer se je vršila seja vlade, na kateri se je razpravljalo o volilni taktiki in notranjih zadevah. Postopanje proti Radiće-vi stranki je bilo soglasno odobreno, pri 7. Ako izvede Srbija takozvano amputacijo Hrvatske, je Madžarska pripravljena priznati samostojno republiko Hrvatsko, čim to stori ena velesil na veleposla-nLki konferenci. Dotlej je pripravljena vstopiti v neoficijelne odnosa je. 8. Ako bo Hrvatska zahtevala sprejem v Zvezo narodov in ako pride to na dnevni red, bo podpirala madžarska vlada s člani vlade tudi oba hrvatska ministra mela za tem' ^ P™**1. 2? to stvar tudi dr. Šurmin in dr. Drinković. Vršila sta se tudi seji glavnih odborov samostojne demokratske in radlkalske stranke, na katerih se je ugotovilo, da so šanse za izid volitev ugodne. Vest o internaciji drja. Mačka in tovarišev, ki so jo beograjski listi prinesli šele danes, je vzbudila v prestolnici pravo, o^ošaje ■senzacijo. Na splošna se odobrava ta korak politične oblasti kot čuvarice javnega reda in miru. one države, ki so prijateljsko razpoložene do Madžarske. 9. Kakor hitro bo konstituirana hrvatska republika, sta obe stranki pripravljeni skleniti med seboj politično in vojS^ -O zvezo v zaščito svoje samostojnosti in neodvisnosti, kakor tudi gospodarsko zvezo z najširšimi olajšavami za medsebojne Jugosloven sko-ogrska pogajanja odgodena BEOGRAD, 23. (Izv.) Na današnji popoldanski konferenci med jugostovensko in ogrsko delegacijo je prišlo do ostrih prerekanj. Ogrski delegat dr. Vodianer je izjavil, da mora zaprositi pri svoji vladi novih navodil, radi česar so bila pogajanja odgodena do 28. t. m. Takrat bo šele mogoče razpravljati o železniških tarifih in ostalih še visečih vprašanjih. 10. Kar se je doslej ugotovilo in o njem •sporazumelo, ostane strogo tajno. Ako odpadejo vzroki tajnosti do poedinih držav, se ta sporazum po obojestranskem pristanku lahko sporoči poiedinim prijateljskim državam in se event. lahko tudi objavi. 11. Ta sporazum stopi takoj v veljavo. Ako se na temelju nameravanih pogajanj med Hrvatsko in Srbijo ustanovi po vzorcu britanskih dominijev Hrvatska z vsemi atributi državne neodvisnosti, bo skleni1 a z Madžarsko v smislu tega sporazuma trgovinsko pogodbo, ki se opira na popol izvršitev tega dogovora. liavl ruski zakon o poroki Pravice in dolžnosti starišev napram svojim otroko m MOSKVA 23. Sovjetski komisar pravde je izdelal nov zakoniki načrt o poroki. Ta načrt se ravnokar pretresa v sovjetu ljudskih komisarjev in se bo uzakonil tekom osmih dni. Po tem novem zakonu se sme poročiti vsak mladenič, ki je dovršil 18 leto svoje starosti. Ravnotako je potrebno za dekle, ki stopi v zakon, izpolnjeno 16 leto. Poroka se izvrši na pristojnem krajevnem kcimisarijatu, ki zabeleži poroko v državno matico. Cerkvena poroka se ne prizna. Krajevni komisar ne sme poročiti oziroma zabeležiti v uradne akte poreko, ako je eden izmed zakoncev slaboumen, ako sta zakonika peten ta brat in sestra. Dovoljeno je možu in ženi, da nosita skupno ime, ako to izrecno zahtevata o priliki registracije poroke; sicer pa lahko obdržita svoje staro ime. Premoženje, ki si pridobi zakonski par tekom življenja, pripada možu in ženi. Pravice starišev so v glavnem dolžnosti napram otrokom. Ako ne vršijo stariši teh dolžnosti, jim more sodišče odvzeti roditeljske pravice. Vse korake glede vzgoje dece ukrenejo stariši sporazumno. Ako se pa zakonca v tem oziru ne sporazumeta, odloči krajevni varuh. Roditelji odpošljejo svoje otroke v višje šole ali pa jih oddajo v tovarno, da se izučijo rokodelstva; nikakor pa ne smejo brez sporazuma z otroci sklepati dogovorov glede otroškega dela. Kakor oče, tako mora i mati skrbeti za življenje otrok. Ako zanemarjajo roditelji svoje roditeljske dolžnosti ali pa zlostav-ljajo otroke, jim moie sodnija otroke odvzeti ter jih postaviti p >d zaščito poklicanega varuha. Na drugi trani pa so odrasli otroci dolžni vzdrževati stariše, če so ti za delo nesposobni. Ako ne morejo otroci tega storiti, morajo vzdrževati obnemogje tstariše najbližji sorodniki. Adoptacija je dovodjena samo v interesu otroka. Ako živijo stariši adoptiranega otroka, se mora i zi vršit i adoptacija le sporazumno ž njimi. Če je otrok dovršil 10 leto, odločuje sam o svoji adoptaciji. Poljsko-ruski odnošaji MOSKVA 23. Poljski minister Ketrzynsk| je danes obiskal Rakowskega, Litvinova, Kop-pa in Florinskega ter se ž njimi posvetovat _ _ . _ glede pogajanj, da se vzpostavijo med Poljsko no gospodarska reciprociteto. Ako se ne in ZSSR redni diplomatski odnošaH. TrockI zapustil Rusijo? renca se bo sestala v imenovano svrho, jugosl. društva »Putnik» proda:o direktnih Sovjeti postavili njegove prijatelje pod nad- ko dobi iz Nemčije glavno poročilo od zorstvo KOPENHAGEN, 23. Glasom vesti iz M o-•kve, je Trocki odpotoval iz Rusije. Tudi njegova soproga in otroci so zapustili Moskvo. medzavezoiške kontrolne komisije, žitna produkcija v Franciji PARIZ, 23. Uradni list objavi jutri okrožni- Sovjetske oblasti so odvedle Trockega stariše Poljedelskega ministra, naslovljeno na pre- v Elizabetgrad. Njegov brat je bil odpoklican fekte. Okrožnica pojasnjuje poljedelsko stanje od sovjetskega poslaništva v Hels'ngforsu, Francije PnP?ro** Prefektom, da posve- Ravnotako je ljudski komisar za notranje za- «tm Produkciji, k, se mo- deve postavil pod nadzorstvo Trockega pri- ra zvisafc Glede prd>odn,e žetve iatela, generala Baltninskyga in polkovnika Pravi groznica »aslednje: Površina * žitom Lebedeva. Za ljudskega komisarja vojne in P™?™^* ** je povečala ^ 2ia000 morna/ice je imenovan Frunze. Ruski kmetje P°vrsin, iz leta 1923; ud! pravijo, da so sovjetske oblasti nastopile tako fU™e*nih. *ao>i so se uporabile brezobzirno proti Trockemu radi tega, ker je Pn letošnji setvv Spnčo sedanjih žitnih cen nameraval spopolniti agrarno reformo m ta- fa svetovnih trgih priporoča mm ster, da se,ejo ko zboljšati položaj ruskega kmeta. ZZ1 glasov za In 221 S'asou prat! zaupnici praski deželni vladi demisijosirala BERLIN, 23. Pri glasovanju o nezaupnici vladi, predlagani od konumisbotv v pruskem parlamentu, je glasovalo 221 poslancev za in ravnotoliko proti vLadi Wolfov urad je sicer pripomnil, da po mnenju pravnikov ni vlada vsled tega izida glasovanja primorano podati ostavko; vendar je pa vlada smatrala to za umestno in je demi-sijonirala. Romunija in Bcsarabija BUKAREŠT, 23. Listi se bavio z vsebino prsma, ki ga je odposlal Rakowski revolucionarnemu odboru Moldavanske republike, ter pravijo, da nudi pismo nov dokaz o romunskem značaju Besarafcije in da istočasno opravičuje romunske ukrep« v BesarabijL Ekspresni vlak skočil s tira BUKAREST, 23. Ekspresni vlak Oradea-mare-Cluj-Bukarešt je danes ponoči skočil s tira. Deset potnikov je bilo težko ranjenih. Bran ti ng poda ostavko. PARIZ, 23. Vesti iz Stackholma pravijo, da bo ministrski predsednik Branting podal jutri ostavko radi zdravstvenega stana, ki se ni nikakor zboljšalo. Na njegovo mesto pride sedanji švedski finančni minister Thomson. Smrtni padec na Etni RIM, 23. Trije visokošolci, ki so se vadili v plezanju na pobočju Etne, so ponesrečili. — Eden je mrtev, ostala dva pa sta težko poškodovana. _ Poslaniška konferenca in koelnsko vprašanje PAJRIZ, 23. Agencija Havas objavlja: Nekateri inozemski Ksti pišejo, da poslaniška konferenca radi nekaterih nesoglasij med posameznimi člani se ni mogla sestati preteklo sredo, da sestavi odgovor zaveznikov na nemške prcieste proti preloženi izpraznitvi koelnske cone. Ta vest ne odgovarja resnici. Poslaniška konfe- francoski potedelci pšenico. Poljedelci, nada liuje okrožnica, se nikakor ne smejo bati nad-produkcije žita, kajti žitne potrebe so vedno večje. 2e iz gospodarskih in finančnih razlogov Vlada mora skrbeti sleherna đežeJa, da dvigne žitno produkcijo na tako stopnjo, da zadostuje potrebam vsega prebivalstva in da ni dežela navezana na žitni uvoz. železniških kart iz Jugoslavije na vse postaje v Italiji S tem odpade za potnike — prijetna skrb nabave karte na meji. Italijanske karte se bodo dobivale od 1. februarja. —, Zima na Blejskem jezera. Z Bleda nam poročajo: Na Bledu je jezero popolnoma zamrznjeno. Led je idealno gladek, kakor na tem jezeru Se ni pomniti. Vreme popolnoma jasno, temperatura 2-o nad ničlo R., veter od vzhoda, barometer 74.9. vlažnost v % 58. rektnih Življenja sit premogar. Premogarju Josipu skupni želii Uta n„-nnm(fI, u T, večje Pegan stanujočemu v ulici Toricelli št. 6, se . ' b^ stolni Si, '- ^ - ^^ ike ne- | je zdelo, da že predolgo prenaša vsakdanje kri- ' Gorjem aklepi sršeni. že in težave, čeprav ima komaj 5 križev na ~ Idrija. Pogrebno društvo sv. i • . 7 . *, .* . . ----i ------- —— _, —i— • uuo uiusivo sv. Jože Ja v falo,a. * v svojem stanovanj Idriji j« na svojem občnem zboru dne 18 i prerezal z bnvno bntvo žile na levem za- m sklenilo da naj se tisti člani, katerim j- bli pestju. INjegovi domači so pokhcali na pomoč « izplačan znesek 80 L in hočejo biti deležni zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečnemu poviška 150 L, zglasij- v društveni i i>arni vri mozu obvezal rano ter ga dal potem prepeljati blagajniku o* uradnih dnevih v mestno bonišnico. Pegan se bo moral zdra- viti mesec dni — Nesreča pri delu. Pri razkladanju bombaževih baJ na pam ku «Cracoviax>, zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta, je 27-letnemu težaku __ Alojziju Makor, stanujočemu v ulici Piccardi Izletnikom so tople sobe na razpolago, tu^iS^ na lev.0"0^0 k*k*ht 140 kŽ t^ka levna oreskrK* ^ bala. MaJcor jc pn tem zadobd precej hude poškodbe, radi katerih bo moral v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan, kakih 15 dni varovati posteljo. — Nesrečen korak. 21-Ietni šofer GuiJo No-vacco, stanu;oč v ulici S. Marco št. 13, se je Amerika sk-Iče razsrožitvsao k narančo «7imes» pravi, da bo Anglija odklonila ženevski protokol WASHINGTON, 23. Senat je od demokratov predlagani dopolnilni predlog k mornariškemu proračunu brez debate spreel. Po tem predlogu se predsednik Coolidge poživlja,, da skliče novo razorožitveno konferenco. Vsi v Wash mgLcnu akreditirani diplomati naj bi se v imeti u svojih držav udeležili konference, ki bi izdelala načrt o razorožitvi na suhem in na morju. Sklicanje tak« konference bi sledilo v mesecu maju. Anglija želi sklicanja Društva narodov, da bi se tam dosegla odgoditev razprave o ženevskem mirovnem, odnosno o razorožitve-netn protokolu. «Times» napoveduje, da bo Anglija kratkomalo protokol odklonila. Kakor javlja «Daily Expres», je britanska admiraliteta izdelala nov program za gradno vojn h ladij. Zgraditi se imajo v enem letu štiri nove kri-žarke, trije podmorniki in večje Število razn.h pomožnih ladij. _ Snežni zameti v New-Yorku NEW-YORK, 23. Tu je divjala včeraj silna nevihta. Zapadlo je nad en meter snega. Promet po mestu je prekinjen. Danes je vihar deloma popustil, a sneži še vedno. -§iu[oq a siqo uajeaoaozpeu vu jefietjud (epa) Športniki-drsalci najdejo poln užitek. V nedeljo dne 25. t. m. se vrši velika drsalna tekma na jezeru, nikom so „„ , Dnevna preskrba po znižanih cenah. Društvene vesti ~ Pevski zbor «Glasbene Matice* ima nocoj skupno vajo za vse glasove točno ob 7.30. ♦ i~ j' ^ *Vaf* V Baj;kovIiah vabi vse prija- s'noči okoli 22. ure, idoč po trgu Goldoni, spo-teije društva, da se udeležijo današnjega za- taknil in padel tako nesrečno, da se je pob'1 bavnega večera, ki se bo vrSil v dvorani go- po glavi in po rokah ter si tudi nekoliko pre-stiine -*Adrija». Začetek ob 8. uri zvečer. tresel možgane. Z nekim javnim avtomobilom — D. K. N. Tommaseo — Trat. Danes ob je bil prepeljan v mestno bolnišnico. 1614?'rSlredni sc*talu:k 8 predavanjem. Toč- — Po aretaciji razpečeval cev ponarejenih nost! Udbor. vredinostu, h papirjev. Polici, a nadaljuje z vso — Šolsko društvo podružnica pri Sv. Ivanu vnemo, preiskavo da ugotovi, kako daleč je vabi vse člane in prijatelje mladine na svoj seŽaJ delokrog tolpe razpečevalcev ponareje-redni občni zbor, ki se bo vršil jutri 25. t. m. akcij paroplo-vne družbe «CosuIich». Kljub ob 16. uri v otroškem vrtcu. okolščini, da je ponarejevalnica poslovala že u | več mesecev, se zdi, da ni bilo razpečanih mno- •POGUMNI KROJACEK>. go akcij, vsaj v naši pokrajini ne. Seveda ni To popolnoma novo igro za Julijsko Krajino dognano, ali so ponarejevalci razpečavali uprizori «ĆitaJnica» pri Sv. Jakobu v nedeljo svoje izdelke tudi v drugih pokrajinah Ita-lie. zvečer ob 8. Igra obdeluje veselo pravljično podatkih, ki so dosedaj znani varnostnemu snov in je dosegla v Ljublani nešteto repriz. oblastvu, je tolpa "zashrulaa s svojim slepar-Za otroke je ta igra prava mana, pa tudi od- skim poslom okoli 45.000 lir. Potemtakem je rasli ljudje dobijo v njej mnogo užitka. Igro moralo biti število ponareienih akcij precej režira g. Terčič. Naslovno moško ulogo po- omejeno. Ver'etno je tudi, da so ponarejevalci gumnega krojačka igra gdčna Hervatinova, ki ic pravočasno uničili del svoih izdelkov, če je tako ugajala v ulogi Scampola. V večjih 80 imeli natiskanih, posebno z ozirora na ulogah nastopita tudi znani naš komik in g. okolšč no, da se je že delj časa javno govori1o, Terčič. V ostalih ulogah nastopi ves obširni krožijo v denarnem prometu ponarejene ansambel Čitalnice. Igra se igra v kostumih, akcije. . Vstop k večerni predstavi je dovoljen otro- kom le v spremstvu starišev. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10—13 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. SPORT — Jutri popoldne ob 2.30 se po dolgem času zopet srečata na igrišču «Vala» na Trsteniku Vesti z Gorilkepa ZVEZA PKRGSVETNIH DRUŠTEV — Iz Kala — Kori trtice. Kar na mah so naše Želje dozorele in obrodile lep sad, naše novo Prosvetno društvo «Zlatorog». Med nase sinje goriške velikane se je zopet naselij Zlatorog, tja gori na prag naše slovite Trente. Lepo je — Listnica uredništva. G. Ivan Stari fe na-prošen, da sc zgl-si v našem uiedništvu radi nekega sporočila, ki se ga tiče. Borporočila« DEV72E Amsttrdum od 970. - do 990 —; Belgija od 124 — do 12"».— ; Pariz 131 - do ?3!.50: l.onlo. od 115 86 do J16 25 ; New York od 24 10 do 24 2n ; Sočnija od 34_.— do 346.- ; Švica od 4Kfi _ do 468 - ; Ateue od 40 — do 43 : BtHin Od o7i*.— do n80— ; Bukarešt od 1J.25 do 12.75; od 7225 do 73 — : od (».' >335 do 0345 ; l>pnaj od 0.1-340 od 0.03SO ; Zagreb od 39.3o do 3»G0 VALUTA ; Avstr:-k-» kron'* od 0 0340 do 0 0350; dinar i od h9 2o do 39.50 ; dolarji od 2t.05 do 24.20; Jovci po 20 frankov od 92.— do H3— ft>nt Ster-ling od 115.75 do 116.10. BeneOijake obveznice 7d 70. Fotografski atelje A. vJerkio se priporoča svojim cenj. klijentom Gorica, C o rs o G. Verdi 33 Ceneno češko posteljno perje!! Kg sivega, .cufanega* peria L 16.—, pt>lbeltga 1 24.-, belega L 28.—, boljšega L 34.— in L 39.— 58.-, najboljš: vrste L 68 — Poš Ij.itve po povzetju od L 100.— naprej cartne In poštnine prosto, kamenjava in vrnitev bh?a dovoljeni. Vzorci hrr?-piačno. Benedikt fachsel, Lobroz it. £24 l ri Piz iu, Cesba. Fištni zavoji rabijo t; Češke J Ital jo približno i 4 dni. (130) prva prva četa M. D. Zarje iz Rojana in prva fcilo takrat, biagostan e je vladalo, ko ie Zla- četa barkovl'------n ! - ft * 1 ' ........- - ir ah je sicer četa barkovljanskega «Vala». Pri prvih "tek- toro^ s svojo čredo belih divjUi""koz" palef po er prevladoval «Val», a od tedaj je nažih planinah, obraščenih čezinčez s sočno pušk se vojska. •Zarja* toJiko napredovala, da se lahko šteje travo. Pohlep po zlatu je gnal trentskega lov-danes «Valu» za enakovredno. Kdor hoče ca, da je dv gnil pnSko proti sveti čredi Zlato- čehoslovaške poške za Grčijo PRAGA, 23. Tovarna pušk v Emu je prejela od grške svia; • _ . n„5U poslužuje tudi čehcslova&ka blUJ.°flvld®? »«pe in napete igre, n italijanska javnost verjela, da slovanskega ljudstva — ni, da kot tako nič ne zahteva in da nima nikdo pravice govoriti ali kaj zahtevati v imenu slovanskega ljudstva! Po tem čudežnem nauku «PTccola» bi mogli mireči: v naši Julijski Krajini so itali anski industrijalci, trgovci obrtniki, kme-tje le socijalni sloji, ne tvorijo pa nikakega «ljudstva». So le socijalni sloji, ne pa — ItaUjanil Torej: v Julijski Kraini Italijanov sploh — ni in tudi ne nobenega drugega naroda! Potemtakem bi se ne smeli oglašati z nikakimi naTodno-politifr-nimi zahtevami v prilog rtalijanstvu v naših krajih, ker so ie — socijalni sloji! Nešteto neskladnosti in nezmiselnosti je že napisal «Piccolo» o narodnostnih razmerah na našem ozemlju, take goro«ta«na»U pa še ni zagrešil, takih otrobov še ni vezađ. Na"j jih le veže nadalje. Kar izb ie pa naj si iz glave misel, da bi mogel poskriti v svoje otrobe dejstvo, da je slovansko ljudstvo tu, sicer z razr ličnimi gepodarskimi in soctjaLnimi opredelje- . , _ ____________ nji, (kakor ni brez njih noben narod) vendar i"2 in v smislu kr. odloka od 23. maja 1924, pa kol narodna enota s skupnimi narodnimi, je- ' — ^ Uradnikom in agentom javne zikovnimi in kulturnimi potrebami. In glavni s"c je naložena Izvršitev pričujoče naredbe, ki sestaven del te naše vkupnosti j« ravno naš ®toP» v veljavo z dnem I. januarja 1925. — kmet. ših dušah, in Zlatorog — svetlo hrepcnen;e — Smrtni ritok bolnega vojaka. V vojaški J>° lepem, dobrem, resničnem — je zahval e- bolnišnici v ulici Fabio Severo se je včeraj v Upamo, da ga zlobna roka več ne opoldne odigral pretresljiv dogodek. Mlad vo- prežene. — Plemenito delo je izvršila «Zvtza jak je v mrzličnem deliriju skočil «kozi okno Prosvetn h društev* z osnovanjem našega d»u-tretjega nadstropja bolniškega poslopja ter se stva, ki smo si ga, fantje in dekleta želeli ko* ubiL — V omenjeni bolnišnici je že več dni Ie- kruha. Naša krepka voija in edinost v eni sami ial 211etni vojak 12 pešpolka Anton Gisi, do-r-a iz kraja S. Prospero v pokrajini Modena; bil je bolan na legarju. Včeraj opoldne, ko so drugi bolniki sedeii pri kosilu v velik, bolniški sobi, je Gisi v vročičnem deliriju nenadoma vstal s postelje ter šel naravnost k oknu. Ker je bilo nadzorovalno osobje zaposleno pri delitvi hrane, ni nikdo opazil njegovega početja. V naslednjem trenotku se je mladenič vzpel na okno ter skočil v globočinoj obležal je ne- Mml) oglasi BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Govori slovensko«. Na žel^o zdravniška pomoč. Tajnost zajamčena. Via Bcsco 10 il' 119 B8JDA URARNA- g ZLATARNA f^r Trsi — Corso C iribi'di 35 (Podruinka Via Scalinata 1) Kupuje krone, goldinarje, stnro zlato, briljante in plačuj" po najvi?j h cenah. Razpolaga z veliko izbere vseli zlatih predmetov 14 in 18 ksratnih, Ciljan tov. dljamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (55) zavesten ca stezici v vrtu pred bolniškem po- ENONADSTRGPNA, novo zidana hiša z slopju. Pretre^jivemti prizoru je bil priča di vizijski poveljnik general Pugliese ,ki je ravno tedai prihajal na nadzorovalen obisk v bolnišnico* Na njegovo vpitje so prihiteJi nekateri v ;aki in zdravnik, ki .:e dal nesrečnega mla- i deniča nemudoma prenesti v operacijsko sobo. Toda vsaka pomoč je bila zaman; revež je par minut po!cm podlegel nevarnim zunanjim in notranjim pošlcodbium; med drugim *je imel tudi zdrobljeno črepinjo. Tragični konec Gisija ye vzbudil med njegovimi tovariši globok utia. — Samomor dekleta. Včeraj zjutraj okoli 8. ure so mimoidoči L udje našli blizu orožniške vojašnice pri Sv. Ivanu na tleh mlado žensko, niče z zmrznjenim in konjekim mesom* — CI. 3. Pekom, sladščičarjem in izdelovalcem ken-fiziranih stvari je dovoljeno, da lahko delajo na izdelovanju svojih proizvodov cb nedeljah do 12. ure. — CI. 4. Ako se v gori omenenih trgovinah izvršuje še kaka druga obrt, glede katere sta zapiranje in nedeljski počitek urejena na drutf način, posebno pa ako gre za bare in mlekarnice, ki prodajajo tudi jestvine (slaščicc) in ji™ nj^ stavljene običajne meje v potrošnji, velja;o za celotni obrat najstrožii, . , . - , . x . , ^ . . ... predpisi, k? jih vsebuje pričujoči odlok — »"1 ■ kl Ic *>ole8^o ječ^a; poleg nje je ležala na 5. Vse druge trgovine in obrati ki v priiujo- tleh ^kna steklenica. Navzočni so na mah _____ čem odloku niso navedeni, morajo biti ob ne- 1 »^i«1«1«. sgodtlo! Nekdo je javil dogo- ODDAJO se v najem gostilniški lokali — brez deljah ves dan zaprti. — Čl 6. V Kržu, na orožni^om T vojašnici, ki so pokhcali te- koncesije — celoletno ali za sezijo maj — Prošeku, na Opčinah, Banah, v Bazovio, Treb- lefonično na lice mesta zdravnika rešilne po- september. Reflektira se ie na dobro meč s čah. Lnnionn ir«*:--: _ r*----Ta mtntrvral 40 aN vse v dobrem stanju. Na prodaj pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daja: Matevž Bizjak, Cezsoča 93, p. Bovec. __121 GOSPODAUSKO POSESTVO pri Maribam obstoječe iz 52 oralov prvovrstnega zemljišča i. r. 10 oralov gozda, 20 oraiov polj, 22 ora-lov travnikov, velikanskega sad nosni-ka, šestih poslopij (Pridelek: 1 vagen koruze, 20 čebrov mošta). Vozovi, stroji, hlevi. Na proda, za 800.GC0 dinarjev, na račun 30O.COO dinarjev. Posestvo je pripravno za dve druž ni. Ponudbe na: Fran Hetzi, Maribor, Pod mostom št. 9. 120 g S Zlato, srebro, krans, & | platin, zobovje (P kupuh iziotra mm PGUff i (« Trsi, Via Na sin3 45 # ^ Najvišje cene plačujem« za v cali, Lonjerju, na Katiaari in v Gropadi mo-rmo biti brivnice in vse trgovine odprte ob ne-dcl|ia!i do 12. ure. — CL 7. Proti tistim, ki bi prekrših pričujoči odlok, ee bo postopalo po zakonu. Pre:skavan« in ugotavljanje prestopkov je poverjeno tržaškemu županstvu v smislu 61. 226. občinskega in pokrajinskega zako- staje. Ta je ugotovil d a je nesrečna- ženska izpila veKko količino solne kisline, in spozml, da je njeno stanje obupno. Kljub temu ji je -——--- izpral želodec ter jo dal nato pretjetfati v SE že rabljena trgovska oprema. Po- mestno bolnišnico, kjer je b Ja zastrupljenka spoznana za 2ema noseč* Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba Govori slovensko. Tainost zajamčena. Sla vec. Via Giulia 29. 64 kun9 zlaik, lisic, dihurjev, vider, jazbece v, sna Č«t veri€y krtov, divji ) in domačin zajca t- D. WiNDSPACH Trsi, Via Cesar« Iisittsii št. 13 IL nadstr., vrat j 15 .2 Sprejemajo se pošiljatve po pošti liiiEuii PODLISTEK W. CoOino: 0REZ IMENA (2*» Zdravnik je po mignil Kirkeju, na! počaka in J'i da čm, da si opomore. Opomogla si je nekoliko, ga zopet pogledala in zašepetala: •Kako dobri ste bili z menoj in kako malo sem jaz to zaslužila I» -Tiho, tiho U je odvrnit «Vl ne veste, kako srečen sem, da tem vam mogel pomagati.* Njegov glas ji je vlil moč in upanje. Z zanimanjem ga je gledala, izraz hvaležnosti se ji je bral na obrazu. •Kje ste me videli, predno ste me tu našla?» je vprašala nenadoma. Kirke se je obotavljal in zdravnik mu je prišel na pomo& je rekla. Obrnjena h Kirke ju je nada?jevala: 1 •Ali je res, da ste me samo enkrat videli, dokler niste pri.ll v to hiio?» • Res jel* je odgovoril. Pri teh besedah je naglo tzpr«menil barvo, kar ji ni ušlo. Pogledala ga je s svojimi svetimi očmi še ostre/se in dalje vprašala: -Kako je mogoče, da ste se me spomnili, dasiravno ste me videli samo enkrat?» Nehote ji je stisnil roko. Hotel je odgovoriti, toda beseda mu ni hotela iz ust. «Imam dober spomin,* je rekel končno. Nato se je obrnil proč, ren nemiren in v zadregi, kar se je tako razlikovalo od njegovega navadnega mirnega značaja, da sta to tudi atrežni^a in zdravnik oparila. Kratkotrajni stisk xoke je začutil sleherni *Zbogom,» je odgovorila tiho, ne da bi se ozrla. Gospod Merrtck se j« vsedel na Kirkejevo mesto in otipal žilo Magdaleni. -Kakor »cm se bal,« je pripomnil. »Prehitro bije.» Kakor iz uma ae jc odmaknila in vzkliknila -Ne! Prosim da se me ne dotaknete!-* Zdravnik je dobrodušno prepustil svoje me-«to strežnici, kateri jz prišepetal: ^Crez pol ure se vrnem in vam bom pomagal, da jo spravimo na posteljo. Ne pustite ji govoriti. Kažite ji slike v časopisu, dokler se ne unnri.> Ko se je vrni!» je strežnica povedala, da ni bilo treba časopisa. Bolnica se je vzorno držala, se j« umirila in ni spregovorila besede. Dnevi so minevali in bolnica je smela živec njenega telesa s tako občutljivostjo, ki dan dalje čas*, ostajati v predsobi. Tudi ni bilo je navadna, ko se zdravje človeku zopet vrača; t»eba več pripraviti postelje na zoli, ampak bistro vidnost njenega spola m njene starosti je sedela oblečena v naslonjaču. Ure, ki jih je ji je razodela resnico, ki jo je spoznala iz nje- preživela zunaj spalnice, so bile edina lu? njenega življenja, bile so ure, ki jih je preživela v družbi Kirkeja. Dvoje stvari jo je vleklo k njemu: prvič j« bil oni moški, ki je zanjo skrbel in ji relil tir-* govega za rude vanja in jecljanja. Rahlo je po-, tegnila svojo roko is njegove in naslonila • Prepovedujem vam, da izprašujete gospoda glavo na blazino. Kirkeja o preteklosti,, je rekel «In gospodu -AH je mogoče?« se je vprašala in srce ji je_________________________ Kirkeiu prepovedujem odgovarjati na taka zaplalo v sladki grozi, a v prijetni zadregi to Ijen:e in razum, a drugič bil je moški, v ka-vprašanja. Danes ste začeli na novo živeti, j ji zagorela lica. «AH je mogoče?» 1 terem je odkrila njegovo najdražjo in najbolj Edine spomine, ki jih smete zbujati, naj se- VT"-----* -J------• ' ..... « • - w * ' ga:o samo pet mmnt nazaj v preteklost.> Pogledala je zdravnika in se nasmehnila. _ •Nekaj pa ga moram vendarle vprašati,« -Zbogom do jutri,« fe rekel, ko te Sel ven. I nji kotiček njegove' notranjosti Na ponovni zdravnikov migljaj je Kirke skrito tajno. Polagoma sta postala tako doi vstal. Izprememba na obrazu in obnašanju je mača in neprisitena v občevanju kakor sta-, izginila, zadovoljen je bil, da je ohranil tajno, rodavna prijatelja, polagoma je spoznala