Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ Aajmfc TEDNIK Terme Ptuj S«ft HOTELS 5= fiSCKTS Aktualno Slovenija • Zakaj MGRT ne odloči, ¡K komu gre denar? O Stran 3 Sp. Podravje Hajdina • Kaj se dogaja s kartodromom O Stran 8 in 9 Ptuj, petek, 5. septembra 2014 letnik LXVII • št. 69 p Odgovorna urednica: Simona Meznarič f- ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR O M , ffc - OV (Ci> «k. kopalnic -i -■ -I . . ; , . Vrt kot BD ruitAljanlh Nopjlmc im enem mritu Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - RADIOPTUJ 89,8° 98,2 -104,3 www.radio-ptuj.si Štajerski Šport Rokomet • Ormožani si želijo v zlato sredino O Stran 11 Podravje • Kako so v novo šolsko leto vstopili v naših šolah V 37 osnovnih šolah 1215 prvošolcev V 37 osnovnih šolah s podružnicami, ki smo jih zajeli v tokratnem Tednikovem objektivu, je pred petimi dnevi novo šolsko leto skupno začelo 10.031 osnovnošolcev. Tistih, ki so prvič prestopili prag učenosti, je 1215. Poučevalo in skrbelo zanje bo kar 1135 učiteljev oz. strokovnega kadra v šolah, kar pomeni, da je na devet učencev zaposlena ena strokovno podkovana oseba. O Stran 4 do 6 Foto: Črtomir Goznik „l^iHS, :¿wc-- iMililli) .«a Jft.______„ ._ BmfiPFi Tim Gajser • »Japonci se samo smejijo« O Stran 12 UGODNOSTI ZA NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Izrežite kuponček skupaj z vašo naročniško številko in ga odnesite v potovalno agencijo TURISTAGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014). H Cena za naročnike Štajerskega \ i tednika je 165 €/osebo. Informacije: 02 23 50 206, " 02 74 81 880. ¿i na prepihu Roman Glaser: »Zgodovinske dogodke lahko pregledujemo in se z njimi ukvarjamo interno, ne pa eksterno, kot bi se zdaj lahko zgodilo. Ranjen je ugled družbe, kar v poslovnem svetu nikakor ni dobro.« O Stran 2 in 3 Plaz ogrozil dve hiši Alojz Purg: »Ob pol treh še nisem slišal in ne videl ničesar, ob pol petih pa sem iz postelje stopil v vodo. Dvignil sem roleto in skozi okno videl zemljo.« O Stran 24 LIST/TZUPANA ekipa z elanom 2 Štajerski Aktualno petek • 5. septembra 2014 Slovenija, Podravje • Uprava in poslovanje Perutnine Ptuj na prepihu, ugled družbe omajan S predsednikom uprave o »stre morebitnega naslednika na če Pred dobrim tednom je v Perutnini Ptuj (PP) završalo. Na skupščini delničarjev sta bila povsem nepričakovano potrjena nasprotna Predloga sta bila potrjena z asistenco glasovalnih pravic, ki jih obvladujeta Perutninarska zadruga Ptuj (PZP) in Proban-ka. Slednja je od lanskega septembra v nadzorovani likvidaciji, upraviteljsko pravico ima država. Mali delničarji, združeni v MDS, in KAD težnjo po tem, da se prevetrijo nekateri posli Perutnine iz preteklosti, izkazujejo zadnja štiri leta. Gre za posle z družbami Merkur, Infond holding, Center naložbe in Univit. V skladu s sklepom skupščine bo upravičenost morebitnega kazenskega in sodnega pregona članov uprave zaradi teh poslov zdaj najprej preveril posebni pooblaščenec (Odvetniki Šelih & partnerji iz Ljubljane). Če bo odvetniška hiša ugotovila Uvodnik oškodovanje družbe, se zoper upravo napoveduje sodni in kazenski pregon. Še preden bodo odvetniki začeli pregledovati dokumentacijo, mora svoje reči sodišče. Delničarji Perutnine Ptuj, združeni v Holding PMP, so na skupščinski sklep vložili izpodbojno tožbo. Če sodišče tožbi ne ugodi, se lahko zgodi zgoraj opisani scenarij. Če sodišče tožnikom ugodi, sklep ni zavezujoč oziroma je neveljaven. Hipotetično smo si zastavili vprašanje, kaj bi za ptujski perutninarski imperij pomenil morebitni padec uprave s predsednikom Romanom Gla-serjem na čelu. Bi se sistem v nekaj mesecih sesul kot hišica iz kart? Dejstvo je, da ime Roman Glaser in njegova beseda v S* Brez pozitivnih zgodb tudi lokalno okolje Danes mesec dni bomo predvidoma dobili nove (stare) župane 212 občin v Sloveniji, vključno z občinskimi svetniki in člani svetov v četrtnih skupnostih, kjer imajo vzpostavljeno tudi to vejo lokalne samoupra ve. Če kaj, potem v tej predvolilni evforiji, ki po značilnostih (nizkih udarcev) skoraj več ne zaostaja za državnim nivojem, da ne govorimo o evropskem političnem parketu, kjer prav tako močno smrdi, pogrešamo pozitivni duh, pozitivne projekte, ki niso gasilsko naravnani ali posnemani, povzeti že po nekih drugih projektih. Tudi v lokalnem okolju stavijo na nove (stare) obraze, ki so se doslej levili na številnih področjih, bolj ali manj pa bili pripeti na državne oz. lokalne jasli. Pravih gospodarstvenikov, takšnih, ki bi se lahko pohvalili tudi z ino-vativnimi proizvodi, neko dodano vrednostjo, pa močno primanjkuje. Uspešni podjetniki so se že kdaj odlepili od politike, ker so že zdavnaj spoznali, da je pravi uspeh odvisen od posameznika, od njegove ideje, sposobnosti. Na politiko računajo le toliko, kolikor je ta sposobna zagotavljati primerljive pogoje za delo. To je tudi njeno edino poslanstvo, kar zadeva gospodarstvo. Tu pa že 22 let in več, odkar imamo samostojno državo, nima uspešnega recepta, razen pri najemanju kreditov in vedno večjem zapitkupri zadolževanju. Takšne politike se je tudi najlažje iti. Balon pa se vedno bolj polni, ni daleč dan, ko bo počilo. Ampak za koga? Znova za najranljivejše skupine, za tiste, ki v tej državi breme nosijo vse od osamosvojitve dalje. Kljub temu pa še vedno nasedajo na leporečje in prijazne obraze ter za lase privlečene zgodbe, ki so se že zdavnaj končale. Kot imenovanje evropskega komisarja iz Slovenije. Kdaj smo se že „prodali" tudi za to mesto in kdaj tudi že „ razprodali" velik del kapitala osamosvojitve? Zato je samo vprašanje časa, kdaj bo slovenski volivec končno spregledal. Majda Goznik Zadružniki sami sebi zadali strel v koleno? »S potrditvijo takšnega sklepa PZP škodi svojemu kapitalu. Sam sebi je zadal strel v koleno. Zadruga je vitalno vezana na Perutnino in obratno - Perutnina na zadružnike. Simbioza med obema partnerjema je tako pomembna, da bi Zadruga kot tako pomemben lastnik morala biti v največji možni meri pazljiva na ugled svoje družbe in na njeno funkcioniranje, ekonomiko in dejavnost. Zadruga je strateški lastnik Perutnine. Uprava bo zdaj naredila vse, da se škoda zaradi odločitev na skupščini zmanjša. A še enkrat opozarjam - škoda de-finitivno bo. Škodo smo beležili po junijski skupščini in prepričan sem, da jo bomo tudi po tokratni. Dolgoročni interes zadružnikov bi moral biti, da se družba razvija in ohrani,« je dejal Glaser, ki se sprašuje, zakaj je pooblaščenec PZP, odvetnik Rajko Vrečer, na skupščini podprl upravi nasprotne predloge. Po Glaserjevih besedah naj bi bil sklep upravnega odbora in vodstva PZP, da bodo zadružniki glasovali v skladu s predlogi uprave PP. V. hI 1 -» J poslovnem svetu nekaj veljata. Današnjega poslovanja Perutnine na ravni multinacionalke brez Glaserja najbrž tudi ne bi bilo. Bi se ob Glaserjevem padcu pretrgale vse njegove verige in naveze - od dobaviteljev do kupcev in hčerinskih podjetij, kar bi poslovanju celotnega sistema najbrž povzročilo nepopravljivo škodo? Glaserju sicer ne pojemo hvalospeva, a pri majanju njegovega stolčka je treba z vso resnostjo in odgovornostjo pretehtati vse minuse in pluse, ki bi jih njegov morebitni padec povzročil. Kdo si želi njegov položaj in kdo bi ga bil sposoben prevzeti? Vodenje sistema, kot je Perutnina Ptuj, ki deluje mul-tinacionalno, zahteva veliko strokovnega znanja in izkušenj tako iz branže kot tudi mene-džerskega in ekonomskega znanja ter izkušenj iz poslovanja. Dejstvo pa je tudi, da je Glaser neizprosen poslovni partner in delodajalec. Kockanje na ■ v v, a v ,i skupscini se čuti pri dobaviteljih Glasovanje na nedavni skupščini je bilo za upravo družbe popolno presenečenje. Tovrstnih odločitev Perutninarske zadruge niso pričakovali, je povedal predsednik uprave in generalni direktor družbe Roman Glaser in dodal: »Pred skupščino je uprava razpolagala s podatkom, da Zadruga ne namerava dati svojega glasu za sklepe, ki bi škodovali upravi in nadzornemu svetu družbe. Zadružniki so se o glasovanju odločili v zadnjem trenutku, potrditev nasprotnih sklepov bo na poslovanje družbe imela znaten vpliv. Upravni odbor PZP je namreč odločil drugače, kot je na skupščini glasoval pooblaščenec. Tudi nedavna na skupščini podana zahteva za zamenjavo nadzornikov je pri nekaterih partnerjih spremenila odnos do Perutnine. Dobavitelji so na primer zahtevali predplačila. Podoben Foto: Črtomir Goznik Težnja po zamenjavi uprave bi lahko izhajala tudi iz osebnih interesov oziroma osebnega maščevanja nekoga proti Romanu Glaserju. »Ja, jaz mislim, da je velik del resnice v tem,« je pritrdil Glaser in pripomnil: »Kakršnokoli spreminjanje strukture upravljanja in nadzora bi v tem trenutku v hišo prineslo samo slabosti, ki bi v naslednjih petih mesecih povzročile velik stres za družbo. Velik stres.« ukrep pričakujemo tudi sedaj. To pa bo podražilo poslovanje in zmanjšalo denarni tok. Na skupščini sprejeti sklep za nas nedvomno prinaša neugodnejšo ekonomsko situacijo. Po drugi strani pa poleg ugleda uprave blazno trpi tudi ugled Perutnine. V poslovnem svetu je normalno, da poskušajo lastniki ščititi ugled in blagovno Foto: Črtomir Goznik Prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser in lastnik hrvaškega Agro-korja ter novi lastnik Mercatorja Ivica Todorič sta osebna prijatelja. Zaveznika sta tudi v poslu. Roman Glaser: »Z Agrokorjevim sistemom odlično sodelujemo, medsebojno podpiramo aktivnosti in se dopolnjujemo.« znamko svoje hiše, ne pa da ji škodujejo. Prepričan sem, da je uprava v tem trenutku tako profesionalno kot emocionalno vezana na to hišo, da bo negativne vplive poskušala zmanjšati v največji možni meri. V teh dneh sem prejel že nekaj klicev partnerjev iz tujine, ki jih je bilo treba pomiriti. Je pa resnica, da smo zdaj v silno občutljivem obdobju. Prvič zato, ker imamo pred vrati pripravo novega dolgoročnega bančnega dogovora do leta 2020, ki je za stabilizacijo poslovanja podjetja nujen. Kot drugič pa zato, ker Perutnina na zahtevo bančnega sektorja išče partnerja, ki bi družbo dokapitaliziral v višini 20 milijonov evrov. Lahko se zgodi, da zaradi aktualnega dogajanja izgubimo potencialne vlagatelje. Neverjetno veliko energije bomo primorani vložiti v stabilizacijo razmer na trgu in stabilizacijo odnosa z bankami - da jih umirimo in pojasnimo situacijo. Jasno pa je, da bodo banke pri odločitvah, povezanih z našo družbo, bolj rigoro-zne, kot so bile na pogovorih v preteklem obdobju.« Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 5. septembra 2014 Aktualno Štajerski 3 lih« na skupščini in vzgajanju lu korporacije predloga, ki sta ju vložila državna Kapitalska družba KAD in društvo Mali delničarji Slovenije MDS. s* Glaser si naslednika/e že vzgaja Predsedniku uprave in generalnemu direktorju PP smo zastavili vprašanje, ali meni, da ima skupina štirih delničarjev, ki je zatresla dogajanje na zadnji skupščini, v rokah ime potencialnega kandidata, ki bi v Perutnini prevzel funkcijo predsednika uprave. »Prepričan sem, da v tem trenutku ne operirajo s človekom, ki bi to funkcijo smiselno obvladoval. Moramo vedeti, da se z zamenjavo nadzornega sveta in uprave podjetje poškoduje do te mere, da ga ni moč hitro postaviti v normalno kondi-cijo. Aktualni mandat predsednika uprave mi poteče leta 2017. Sicer pa nameravam to delo opravljati, kakor dolgo mi bodo nadzorniki zaupali in tako dolgo, kot mi bo zdravje to dovoljevalo. Za zdaj se počutim še dovolj fizično in umsko sposoben za to delo. Ko bom čutil, da tega dela polno efektivno 12 ur na dan več ne morem opravljati, bom položaj predal nasledniku. Vem, da bom lepega dne iz te hiše odšel. Kadarkoli to bo ... Ali to leto, ali čez tri leta, ko mi poteče mandat ... Ko se bom od funkcije predsednika uprave poslovil, bom poskušal organom upravljanja oz. nadzora predlagati ekipo ali posameznika, za katerega bom lahko trdil, da je dovolj kompetenten za vodenje te hiše. To bo nekdo, ki je dovolj interno Predmet nezaupanja so posli iz preteklosti Glaser poudarja, da je Perutninine pretekle domnevno sporne posle že preverjala revizijska hiša BDO. Z izsledki revizije so bili seznanjeni člani nadzornega sveta, v katerem sedijo tudi predstavniki PZP. »Zgodovinske dogodke lahko pregledujemo in se z njimi ukvarjamo interno, ne pa eksterno, kot bi se zdaj lahko zgodilo. Ne skrivamo nobenega izmed dejavnikov. Vendar ne na način, ki nam bo povzročal dodatne stroške in na trgu dobaviteljskih verig sprožil negativne reakcije. In naj še enkrat poudarim, da je ranjen ugled družbe, kar v poslovnem svetu nikakor ni dobro.« Škoda, ki bi bila Perutnini Ptuj povzročena zaradi poslov iz preteklosti, ki so povezani z družbami Merkur, Center naložbe, Infond holding in Univit, po Glaserjevem mnenju ta hip ne more biti definirana. »Nobeden izmed poslov, o katerih se govori, danes ni končan. Zadeve so na sodišču. Ker sodišča še niso rekla zadnje besede in ker posredno škoda ni definirana, je nadzorni svet tudi soglašal s predlogom uprave, da za delnice Merkurja in Infond holdinga nismo opravili slabitev.« V. Tu na Ptuju se pa zdaj res mora nekaj dogajati, če se na njih toliko strelja »V tem silno občutljivem času bi kakršnakoli destrukcija članov in predsednika uprave pomenila hendikep za družbo, bila bi škodljiva za poslovanje. To pa zato, ker je odnos med upravo na eni ter zadružniki, bančniki, dobavitelji in kupci na drugi strani pozitiven. Nihče izmed naštetih vam ne bo dejal, da je s Perutnino težko ali slabo poslovati. Še individualni zadružniki vam bodo v večini primerov rekli, da čeprav sem trd in neizprosen, sem v poslovnem odnosu pošten in držim svojo besedo. Jasno je, da ne morem biti popustljiv. Braniti moram interes svoje družbe, želim pa biti pošten: do zadružnikov, dobaviteljev in kupcev. Tega mi nihče v nobeni zgodbi ni oporekal. Tudi Zadruga je v izjavi po skupščini povedala, da ima zaupanje v vodstvo družbe. Preveriti pa pač želijo posle iz preteklosti. Zgodovina je neka druga tema. Ne želim, da se izpostavi na način, ki bo tako ali drugače v prostor prinesel neko škodo. Z dogajanjem na skupščini smo vznemirili zaposlene, prostor, vlagatelje in tudi politiko ... Tu na Ptuju se pa zdaj res mora nekaj dogajati, če se na njih toliko strelja. To je signal, ki ga pošiljamo v svet in ki nikakor ni dober za poslovanje naše skupine,« je še dejal prvi mož Perutnine Ptuj. Mojca Zemljarič J in življenjsko vezan na to hišo in razume vse pore tega delovanja. Naslednika si posredno vzgajam. V poslovni skupini je nekaj posameznikov, ki jih nevidno peljem za roko, jih učim, spremljam in gledam. Želel pa bi tudi, da bi svojega naslednika v nekem prehodnem obdobju po njegovem prevzemu funkcije še vedno spremljal pri vodenju podjetja. Nikogar ne bomo kar vrgli v vodo in ga pustili, da se utaplja. Menim, da sta v hiši en ali dva kandidata, ki bi bila sposobna prevzeti moj sedež. Zunaj hiše kandidatov ne vidim. Sploh pa ne kandidatov, ki bi v tem trenutku, če bi lastniki želeli zamenjati aktualno upravo, prevzeli naše položaje.« Slovenija • Zakaj MGRT odlaga odločitev, komu razdeliti denar za RRP Po petih mesecih odločitev še vedno v zraku O pogojih 8. javnega poziva za razdelitev sredstev regionalnih razvojnih programov (RRP) smo podrobno poročali po letošnjih prvomajskih počitnicah, ko se je zgodil absurd nad absurdi. Ker je bilo v javnem pozivu navedeno, da bo o odobritvi vlog med drugim odločal čas oddaje vloge, so predstavniki občin na bencinskih servisih mrzlično čakali polnoč in prvo minuto dotičnega datuma, ko so smeli vloge formalno oddati. Na javni poziv je prispelo 153 vlog, od tega 133 formalno popolnih. V okviru poziva je bilo razpisanih 31 milijonov evrov. V začetku avgusta so predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) napovedali, da naj bi bili rezultati poziva znani v drugi polovici meseca, torej po 15. avgustu. Ko smo pred dnevi na MGRT povprašali, kdaj bo znano, kateri projekti so odobreni za sofinanciranje, so nam pojasnili, da bo treba počakati še nekaj dni. »Objava rezultatov je pred- videna konec avgusta,« je v odgovoru zapisala predstavnica za odnose z javnostmi Stanka Ritonja. Minuli petek, zadnji delovni dan v avgustu, je MGRT na svoji spletni strani in v Uradnem listu objavil spremembo dotič-nega javnega poziva. Sprememba se nanaša predvsem na višino razpisanih sofinancerskih sredstev. Iz sprva predvidenih 31 milijonov evrov bo znesek nepovratnih sredstev, ki bodo namenjena sofinanciranju projektov RRP, po novem okvirno znašal 72 milijonov evrov. Glede na to, da je avgust že za nami, smo prve dni tega tedna MGRT ponovno zaprosili za pojasnilo, kdaj bo znano, katere vloge bodo odobrene oz. kateri projekti sofinancirani. »Na MGRT smo zaradi velikega Foto: Črtomir Goznik Da bo za projekte iz usmeritev RRP po 8. javnem pozivu namenjenih več sredstev, je prav gotovo dobra novica. Ostaja pa odprto vprašanje o deležu sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi. Če bi bil delež sofinanciranja nizek, najbrž marsikatera občina ne bi bila sposobna zagotoviti lastnega dela denarja, posledično projekta ne bi bilo mogoče realizirati. Na fotografiji so vloge občin, ki so bile iz ptujske bencinske črpalke maja letos odposlane v Ljubljano. števila formalno in vsebinsko popolnih vlog veliko napora vložili v zagotovitev dodatnih sredstev v okviru 8. javnega poziva. V petek, 29. avgusta, je bilo povečanje sredstev objavljeno v Uradnem listu. Sklepi bodo zato izdani septembra. Rezultati razpisa bodo objavljeni na spletni strani MGRT,« so povedali na MGRT, kjer predvidevajo, da bi letos za projekte RRP po 8. pozivu izplačali okoli 20 milijonov evrov, preostanek pa v prihodnjem letu. Sredstva so namenjena za področja izobraževalne, prometne in okoljske infrastrukture, razvoj urbanih naselij, javno infrastrukturo na območjih s posebnimi varstvenimi režimi in turističnih območjih ter za socialno infrastrukturo. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 5. septembra 2014 Podravje • Kako so v novo šolsko leto vstopili v osnovnih šolah V 37 osnovnih šolah letos 10.031 osn V 37 osnovnih šolah s podružnicami, ki smo jih zajeli v tokratnem Tednikovem objektivu, je pred petimi dnevi novo šolsko leto skupno začelo prag učenosti, pa je 1215. Poučevalo in skrbelo zanje bo kar 1135 učiteljev oz. strokovnega kadra v šolah, kar pomeni, da je na dobrih 9 učencev OS Mladika Po trenutnih podatkih bo OŠ Mladika v šolskem letu 2014/2015 obiskovalo skupaj 344 učencev, od tega je 46 prvošolcev. Kombiniranega pouka jim ni treba izvajati. Od skupno 45 zaposlenih na šoli je 34 strokovnih delavcev. V novem šolskem letu se je število zaposlenih zmanjšalo za enega strokovnega delavca. Za financiranje dejavnosti OŠ Mladika v letu 2014 bodo od ministrstva za šolstvo glede na potrjeni delovni program prejeli skupaj 1.180.152,41 evra, od tega 1.133.748,70 evra za stroške dela in 46.703,71 evra za programske materialne stroške. Zaposleni OŠ Mladika podpirajo iniciativo, ki namerava (iz)tožiti šolsko ministrstvo za plačilo oz. povrnitev sredstev, ki so bila izplačana za odpravo tretje četrtine plač-nih nesorazmerij. OS Olge Meglič Na OŠ Olge Meglič Ptuj so vpisali 37 prvošolcev, skupaj pa imajo 308 učencev. Kombinirani pouk ne bo potreben. Redno zaposlenih imajo 44 delavcev, od tega je 29 učiteljev. V novem šolskem letu imajo enega učitelja manj, v letu 2013 se je upokojila ena učiteljica. Po sklepu ministrstva za šolstvo jim pripada 1.132.957 evrov. „Del finančnih sredstev smo od ministrstva za šolstvo za izplačilo prvega dela odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij dobili povrnjenih. Kako bo z izplačilom druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij v začetku leta 2015, pa nihče od nas ne more dati točnega odgovora. Šole denarja nimamo in tudi nismo dolžne tega izplačevati. Nedopustno je, da šole tako močno potiskajo ob zid. Ministrstvo bo moralo poiskati rešitev in začeti stvari reševati tudi na sistemski ravni," je ravnateljica Helena Ocvirk odgovorila na vprašanje o tem, ali se bodo pridružili iniciativi, ki namerava (iz)tožiti šolsko ministrstvo za plačilo oz. povrnitev sredstev, ki so bila izplačana za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. OS Ljudski vrt Na OŠ Ljudski vrt so na matični šoli vpisali 82 prvo-šolcev, na podružnici pa 22. Skupaj imajo v novem šolskem letu 804 učence v 36 oddelkih. Kombiniranega pouka ni. V šoli je skupno zaposlenih 109 zaposlenih, od tega je 78 strokovnih delavcev. Število učiteljev se v primerjavi z lanskim letom ni zmanjšalo, zmanjšalo se je število ur. Letni proračun, ki ga financira ministrstvo za šolstvo, znaša Iz poslovanja šol v letu 2013 Osnovna šola Proračun (prihodki) 2013 (€) Stroški dela 2013 (€) Benedikt * 1.670.006 1.394.241 Breg Ptuj 1.291.274 1.062.330 Cerkvenjak - Vitomarci 1.807.115 1.488.660 Cirkulane - Zavrč * 1.847.639 1.495.743 Cirkovce * 1.260.770 990.028 Dr. Jožeta P. Crešnjevec * 1.120.890 952.238 Destrnik - Trnovska vas * 2.021.742 1.593.502 Franja Zgeča Dornava * 1.541.961 1.284.543 Gorišnica * 2.224.075 1.731.478 Hajdina * 1.620.653 1.283.025 Ivanjkovci * 1.019.052 830.408 Jesen Tinje 1.036.386 634.475 Jurovski Dol * 1.174.619 944.676 Juršinci * 1.312.459 1.089.568 Kidričevo * 2.459.493 1.917.493 Lenart * 3.383.520 2.552.778 Ljudevita Pivka Ptuj 1.583.205 1.370.319 Ljudski vrt Ptuj 3.343.222 2.724.157 Majšperk * 1.969.375 1.602.080 Makole 773.205 629.772 Markovci * 1.911.152 1.595.300 Miklavž pri Ormožu * 1.327.063 1.070.419 Minke N. Sonje Sl. B. 1.058.230 933.177 Mladika Ptuj 1.509.402 1.260.085 Olga Meglič Ptuj 1.488.544 1.240.153 Ormož 1.761.707 1.414.013 Podlehnik 963.179 750.602 Pohorskega odreda Sl. B. 2.273.343 2.027.124 Poljčane 1.532.590 1.288.77 Slov. Bistrica (II. OS) 1.784.569 1.423.006 Središče ob Dravi * 1.114.743 894.002 Stanka Vraza Ormož 642.248 574.085 Sp. Polskava 2.568.379 1.765.424 Sv. Ana * 1.571.312 1.311.288 Sv. Tomaž * 1.172.070 944.693 Sv. Trojica * 1.194.510 956.891 Smartno na Pohorju * 3.066.304 2.460.695 Velika Nedelja 1.573.343 1.313.994 Videm * 2.862.264 2.268.352 Voličina * 1.373.962 1.142.070 Zetale * 934.321 776.710 2.423.843,78 evra. Iniciativi, ki namerava (iz)tožiti šolsko ministrstvo za plačilo oz. povrnitev sredstev, ki so bila izplačana za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, se niso pridružili. Upajo pa, da bo šolam, ki so se za to odločile, uspelo doseči povrnitev sredstev. OS Breg Pod okriljem šol, ki smo jih označili z zvezdico, delujejo tudi teh primerih namenjen za delovanje šole in vrtca. Vir: Ajpes vrtci. Letni proračun šole je v V OŠ Breg imajo v novem šolskem letu 30 prvošolcev, vseh učencev pa je 279. Kombiniranega pouka na šoli ne izvajajo. Vseh zaposlenih je 41, od tega je 31 strokovnih delavcev, učiteljev. Števila zaposlenih v primerjavi z lanskim letom niso spreminjali. Celotni proračun šole po potrjenem letnem delovnem načrtu znaša 1.309.500 evrov. To so sredstva ministrstva za šolstvo, MO Ptuj in drugi prihodki. „Čaka-mo na izid tožbe, dosedanje število vlagateljev je dovolj reprezentativno. Če bo pozitiven, se bomo pridružili," pa je ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin odgovoril na vprašanje o tem, ali se bodo pridružili iniciativi, ki namerava ministrstvo za šolstvo (iz)tožiti za plačilo plačnih nesorazmerij. OŠ dr. Ljudevita Pivka Skupaj OŠ dr. Ljudevita Pivka v novem šolskem letu obiskuje 77 učencev, vpisali so devet novincev. Vseh zaposlenih je trenutno 56, od tega 44 strokovnih delavcev (defektologi, dva logopeda, ti-flopedagog, delovni terapevt, psiholog in socialni pedagog). Na večinskih osnovnih šolah dodatno strokovno pomoč izvaja 22 defektologov, drugi pa so na matični šoli. Število strokovnih delavcev se glede na preteklo šolsko leto ni povečalo. Skupna vrednost sredstev za letno financiranje dejavnosti v letu 2014 znaša 1.321.022,51 evra. OŠ Hajdina V novem šolskem letu imajo na OŠ Hajdina 32 prvošolcev, vseh učencev pa je v tem letu 235. Kombiniranega pouka ni. Število učiteljev se v novem šolskem letu ni spremenilo. Delovno razmerje pa so končali delavki, ki je bila zaposlena preko projekta Popestrimo šolo. Na OŠ Hajdina je zaposlenih 33 delavcev, od tega je 22 učiteljev. Po potrjenem letnem delovnem načrtu bodo od šolskega ministrstva prejeli 826.388 evrov. Iniciativi, ki namerava (iz)tožiti šolsko ministrstvo za plačilo oz. povrnitev sredstev, ki so izplačana za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, se ne bodo pridružili. OŠ Borisa Kidriča V OŠ Borisa Kidriča Kidričevo imajo v novem šolskem letu 312 učencev, od tega je 52 prvošolcev, 43 v matični šoli, 9 pa v podružnici v Lovrencu na Dravskem polju. Kombiniran pouk izvajajo na podružnini šoli v Lovrencu (1. + 2. razred in 4. + 5. razred). V OŠ je (brez vrtca) zaposlenih 53 oseb, učiteljev imajo 35. Število učiteljev ostaja nespremenjeno, letni proračun šole pa znaša skupaj s podružnico 1.251.626,72 evra. Ker niso dobili vseh sredstev tretje četrtine plačnih nesorazmerij, se nameravajo pridružiti tožbi. OŠ Cirkovce V OŠ Cirkovce imajo v novem šolskem letu 184 učencev, od tega je 29 prvošolcev. Kombiniranega pouka ne izvajajo. Na šoli je skupaj z vrtcem zaposlenih 40,5 osebe, samo v OŠ 30, od tega je 19 učiteljev. Od lanskega do letošnjega šolskega leta se je zaradi racionalnejše organizacije dela na zahtevo Ministrstva za šolstvo in šport število zaposlenih zmanjšalo za 0,5 delavca. Po potrjenem letnem delovnem načrtu pristojnega ministrstva znaša proračun šole 1.271.258 evrov. Od ministrstva so dobili izplačana vsa sredstva. OŠ Markovci Na OŠ Markovci je v novem šolskem letu 322 učencev, od tega je 38 prvošolcev. Kombiniranega pouka ne izvajajo. V OŠ je zaposlenih 45 oseb, od tega 33 učiteljev. Število učiteljev se ni zmanjšalo. Letni proračun šole je 1.924.000 evrov. Ker jim šolsko ministrstvo ni izplačalo 3/4 plačnih nesorazmerij, so se pridružili iniciativi, ki namerava šolsko ministrstvo tožiti za plačilo sredstev. OŠ Videm OŠ Videm z dvema podružnicama (Leskovec, Sela) bo letos obiskovalo skupno 390 učencev (dva več kot lani); 279 v Vidmu, 72 v Leskovcu in 39 na Selih. Prvošolcev na vseh treh lokacijah je 50, od tega 32 v Vidmu, sedem v Leskovcu in 11 na Selih. Kombiniran pouk se izvaja v obeh podružničnih šolah, in sicer na Selih 1. in 2. ter 3. in 4. razred, v Leskovcu pa 1. in 2., 3. in 4. ter 5. in 6. razred. Vseh zaposlenih v OŠ Videm je letos104, od tega je 56 učiteljev, kar je enako kot lani. Letni proračun zavoda znaša 2.818.032 evrov. Znesek za plačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij jim je zagotovilo pristojno ministrstvo. OŠ Podlehnik V OŠ Podlehnik bo letos šolske klopi gulilo 111 učencev (eden več kot lani), prvič pa petek • 5. septembra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 ovnošolcev 10.031 osnovnošolcev; tistih, ki so prvič prestopili zaposlena ena strokovno podkovana oseba. je šolski prag prestopilo 11 učencev. Kombiniran pouk poteka v 6. in 8. razredu. Skupaj zavod zaposluje 32 ljudi, od tega je 15,55 učitelja, kar je eden manj kot lani. Letni proračun OŠ znaša 573.321 evrov, izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij pa jim je zagotovilo šolsko ministrstvo. OŠ Žetale Žetalsko OŠ letos obiskuje 94 učencev (trije manj kot lani). Prvošolcev je osem, kombiniran pouk pa se izvaja v prvem in drugem, četrtem in petem ter šestem in sedmem razredu. Skupno je v zavodu zaposlenih 30 ljudi, učiteljev je 13, kar je za 0,7 manj kot lani. Letni proračun OŠ Žetale znaša 564.856 evrov, plačna nesorazmerja je zaposlenim poravnalo šolsko ministrstvo. OŠ Cirkulane-Zavrč OŠ Cirkulane-Zavrč letos obiskuje 284 učencev; 169 v Cirkulanah in 119 v Zavrču. Prvošolcev je skupno 25 (16 v Cirkulanah in 9 v Zavrču), kombiniranega pouka ni. Zavod zaposluje 68 ljudi, od tega je 35 učiteljev; prav toliko jih je bilo tudi lani. Letni proračun znaša 1.124.300 evrov. O tem, ali se bodo priključili tožbi proti ministrstvu zaradi načina izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij, še razmišljajo (MIZKŠ jim je namreč Foto: Martin Ozmec od zahtevanih 22.216 evrov nakazalo le 5.396 evrov). OŠ Dornava OŠ Dornava v tem šolskem letu obiskuje 244 učencev, od tega 32 prvošolcev. »Na šoli je 36 zaposlenih, od tega 25 učiteljev. Število učiteljev se glede na lansko šolsko leto ni zmanjšalo,« je povedal ravnatelj Iztok Hrastar in dodal, da bo MIZŠ dejavnost OŠ Dornava na letni ravni financiral v znesku 982.040 evrov. OŠ Dornava je med tistimi zavodi, ki se bodo pridružili iniciativi, ki namerava zoper resorno ministrstvo zaradi neizplačila denarja za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij vložiti tožbo. OŠ Ormož Na OŠ Ormož imajo v tem šolskem letu vpisanih 367 učencev. Prvošolcev je 51. Skupno je zaposlenih 53 sodelavcev, od tega 37 pedagoških delavcev. V primerjavi z lanskim šolskim letom se število zaposlenih ni spremenilo, zaposleni svoje delovne obveze dopolnjujejo na drugih šolskih zavodih. Letni proračun OŠ Ormož znaša 1.240.687 evrov. »OŠ Ormož je zaposlenim izplačala prvi obrok poračuna tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Sredstev nam ni zagotovilo MIZŠ, pa tudi iniciativi za skupinsko tožbo se ne nameravamo pridružiti,« je povedala ravnateljica Majda Podplatnik Kurpes. OŠ Velika Nedelja OŠ Velika Nedelja s podružnico Podgorci obiskuje 284 otrok, 214 na matični in 70 na podružnični šoli. Prvošolcev imajo 33, 17 v Veliki Nedelji in 16 v Podgorcih. Šola zaposluje 55 ljudi, od tega 36 učiteljev, ki pa nimajo vsi polne delovne obveze, ampak obvezo dopolnjujejo še na drugih zavodih. »V primerjavi z lanskim letom se število zaposlenih učiteljev ni zmanjšalo. Po letnem delovnem načrtu, ki ga je potrdilo pristojno ministrstvo, znaša letni proračun OŠ Velika Nedelja 1.565.691 evrov,« je povedal ravnatelj Anton Žumbar. OŠ Velika Nedelja je med tistimi zavodi, ki jim je MZIP sredstva za izplačilo prve polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij že v celoti povrnilo. OŠ Ivanjkovci Na OŠ Ivanjkovci imajo letos 24 prvošolcev. Skupno šolo obiskuje 144 otrok. Zavod zaposluje 34 sodelavcev, od tega 18 učiteljev. V primerjavi z lanskim letom se število zaposlenih učiteljev ni zmanjšalo. »Obseg finančnih sredstev, ki jih bo MIZŠ zagotovilo našemu zavodu, znaša 600.216 evrov. OŠ Ivanjkovci je sama pokrila tretjo četrtino plačnih nesorazmerij in ji pristojno ministrstvo pri tem ni pomagalo, saj smo na svojem računu izkazovali dovolj sredstev, da smo to lahko naredili,« je povedala ravnateljica Pignarjeva in dodala, da se zavodom, ki bodo vlagali tož-beni zahtevek za regresiranje, za zdaj ne bodo pridružili, ampak bodo počakali na epilog. »Zahtevek se pripravlja s pomočjo Združenja ravnateljev, kjer smo se dogovorili, da bomo to naredili najprej z manjšim številom šol (zaradi plačila sodne takse), počakali na izid in se kasneje temu pridružili - če bi šole spor dobile.« OŠ Miklavž pri Ormožu OŠ Miklavž pri Ormožu s podružnico na Kogu letos obiskuje 150 otrok: 119 v Miklavžu in 31 na Kogu. Prvošolcev je skupno 11. Od tega šest v OŠ Miklavž in pet na podružnici Kog. Na obeh šolah, matični in podružnični, izvajajo kombinirani pouk. V obeh primerih kombinirajo prvi in drugi ter četrti in peti razred. OŠ Miklavž pri Ormožu zaposluje 42 sodelavcev, od tega 19 učiteljev. V primerjavi z lanskim letom se je število zaposlenih učiteljev za dva zmanjšalo. Letni proračun šole po finančnem načrtu za leto 2014 znaša 1.391.424 evrov. OŠ Miklavž se sicer pridružuje iniciativi, ki od MIZŠ zahteva regresiranje stroškov izplačila prvega obroka tretje četrtine plačnih nesorazmerij, a kolektivni tožbi se ne bodo pridružili. »Predvidevamo, da bi morebitna ugodna razsodba veljala za vse zavo- de,« je povedal ravnatelj Vlado Hebar in dodal, da njihova šola letos beleži najnižji vpis. »V zadnjih 12 letih se je število otrok z 232 zmanjšalo na 150. V naslednjih treh letih pa se bo vpis predvidoma ponovno povečeval,« je še pojasnil ravnatelj miklavške osnovne šole, pod okriljem katere deluje tudi vrtec. OŠ Središče ob Dravi OŠ Središče ob Dravi to šolsko leto obiskuje 130 otrok, od teh je 17 prvošolcev. »V skladu s kadrovskim načrtom imamo v šoli in v vrtcu skupaj sistemiziranih 37,18 delovnega mesta, od tega 14,33 samo učiteljev. V primerjavi z lanskim letom je zaradi redne prekinitve delovnega razmerja en delavec (s polovičnim delovnim časom) na šoli manj,« je povedala ravnateljica Jasna Munda. Po sklepu MIZŠ bo OŠ Središče ob Dravi v letu 2014 prejela za stroške dela in za programske materialne stroške 612.339 evrov. Gre za sredstva, ki jih bo šoli nakazalo resorno ministrstvo. Čeprav OŠ Središče za izplačilo odprave plačnih nesorazmerij od MIZŠ ni prejela niti evra, se iniciativi, ki namerava šolsko ministrstvo tožiti, ne pridružuje. OŠ Gorišnica OŠ Gorišnica, ki jo vodi ravnatelj Milan Šilak, letos obiskuje 42 prvošolcev, skupno število vseh učencev je 374. Zavod zaposluje 71 sodelavcev (vključujoč vrtec), učiteljev je 34. V primerjavi z lanskim letom se število zaposlenih ni spreminjalo. Letni proračun šole po sklepu MIZŠ znaša 1.231.606 evrov. OŠ Stanka Vraza Ormož »OŠ Stanka Vraza je šola s prilagojenim programom. V tem šolskem letu obiskuje šolo 25 učencev. Na šoli imamo zaposlene defektologe različnih profilov, ki nudijo dodatno strokovno pomoč učencem osnovnih šol ter otrokom v vrtcih - pet oddelkov mobilne službe. Na šoli nas je zaposlenih 22. Vseh strokovnih delavcev na šoli, skupaj z mano, ki dopolnjujem obvezo, nas je 15,« je povedala ravnateljica Simona Meško. Na OŠ Stanka Vraza to leto v primerjavi z lanskim zaradi zmanjšanega obsega dela poučuje ena učiteljica manj. Letni proračun šole znaša 559.164 evrov, iniciativi za tožbo proti MIZŠ se šola ne namerava priključiti, čeprav niso dobili regresiranega niti evra za izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. Oš Sv. Tomaž Šolo obiskuje 168 učencev. Prvošolcev imajo 19. Pod okriljem zavoda deluje tudi vrtec, tako da nekateri zaposleni obveze kombinirajo na šoli in v vrtcu. Za dejavnost šole (brez vrtca) je zaposlenih 32 sodelavcev, učiteljev je 21. »Naša sodelavka je že dalj časa na bolniškem dopustu, dvema sodelavkama sta se avgusta iztekli pogodbi za določen čas, ki ju nismo podaljšali. Vsi letni prihodki za celoten zavod (šola in vrtec) znašajo po sprejetem finančnem načrtu 1.145.091 evrov,« je povedala ravnateljica Irma Murad. To-maževska šola je med tistimi zavodi, ki za izplačilo prvega obroka tretje četrtine plačnih nesorazmerij ni dobila nobenega povračila. Po besedah ravnateljice se doslej niso pridružili nobeni iniciativi. OŠ Cerkvenjak Po besedah ravnatelja OŠ Cerkvenjak (s podružnico) Vi-tomarci Mirka Žmavca je v novem šolskem letu prvič šolski prag prestopilo 24 prvošolcev - 16 na matični šoli v Cerkve-njaku in osem na podružnični šoli Vitomarci. Osnovno šolo obiskuje 240 učencev, od tega 182 učencev matično šolo ter 58 učencev podružnično šolo. Na podružnični šoli v pe- Število učencev in učiteljev v šolskem letu 2014/15 Osnovna šola,h Št. prvošolcev Št. vseh učencev Št. zaposlenih strokovnih kadrov Benedikt 30 269 38 Breg Ptuj 30 279 31 Cerkvenjak - Vitomarci 24 240 37 Cirkulane - Zavrč 25 284 35 Cirkovce 29 184 19 Crešnjevec 21 154 19 Destrnik 36 309 36 Dornava 32 244 25 Gorišnica 42 374 34 Hajdina 32 235 22 Ivanjkovci 24 144 18 Jesen Tinje 12 112 18 Juršinci 25 203 22 Borisa Kidriča, Kidričevo 52 312 35 Laporje 19 159 23 Lenart 66 459 45 Ljudevita Pivka Ptuj 9 77 44 Ljudski vrt Ptuj 104 804 78 Majšperk 38 307 35 Makole 11 146 14 Markovci 38 322 33 Miklavž pri Ormožu 11 150 19 Minke N. Sonje Sl. B. Niso odgovorili Mladika Ptuj 46 344 34 Olga Meglič Ptuj 37 308 29 Ormož 51 367 37 Podlehnik 11 111 15,5 Pohorskega odreda Sl. B. 84 670 63 Poljčane 37 364 34 Slovenska Bistrica (II.OS) 47 457 - Središče ob Dravi 17 130 14,3 Stanka Vraza Ormož - 25 15 Sp. Polskava 57 480 53 (30. 6. 2014) Sv. Ana Niso odgovorili Sv. Tomaž 19 168 21 Sv. Trojica Niso odgovorili Smartno na Pohorju 8 81 16 Velika Nedelja 33 284 36 Videm 50 390 56 Žetale 8 94 13 Skupaj 1.215 10.031 1.135 Vir: OS 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 5. septembra 2014 tem in šestem razredu izvajajo kombinirani pouk. Na obeh šolah trenutno poučuje 37 učiteljev. Število slednjih pa se od lanskega do letošnjega leta ni spremenilo. Letni proračun osnovne šole znaša 1.100.000 evrov. OŠ Juršinci V novem šolskem letu je prag OŠ Juršinci prestopilo 25 prvošolcev. Osnovno šolo pa v tem šolskem letu obiskujejo 203 učenci. Kot je dejala ravnateljica Jelka Svenšek, je v šoli zaposlenih 30 delavcev, od tega 22 strokovnih: »Število učiteljev se ni spremenilo, povečalo se je število učencev in ur pouka,« je pojasnila ravnateljica Svenškova in še dodala, da letni proračun šole znaša 775.820 evrov. OŠ Benedikt V novem šolskem letu OŠ Benedikt obiskuje 269 učencev, od tega 30 prvošolcev. Na šoli nimajo kombiniranih oddelkov. Zaposlenih je 62 delavcev, od tega 38 učiteljev, kar je enako kot lani. Letni proračun šole znaša 1.600.000 evrov. OŠ Destrnik Po besedah ravnatelja OŠ Destrnik s podružnico Trnovska vas Draga Skurjenega je v novem šolskem letu prvič šolski prag prestopilo 36 učencev - 25 na matični šoli Destr-nik in 11 na podružnični šoli Trnovska vas. Osnovno šolo obiskuje 309 učencev, od tega 236 učencev matično šolo ter 73 učencev podružnično šolo. Na podružnični šoli v četrtem in petem razredu izvajajo kombinirani pouk. Na šolah je zaposlenih 48 delavcev, od tega 36 učiteljev. Število slednjih se je od lanskega do letošnjega leta zmanjšalo za enega zaposlenega. Proračun šole za letošnje leto znaša 1.193.803 evrov, od tega 1.149.951 evrov za stroške dela in 43.851 evrov za programske materialne stroške. Iniciativi za tožbo se ne nameravajo pridružiti. OŠ Lenart Po besedah ravnatelja OŠ Lenart Marjana Zadravca imajo letos v OŠ 66 prvošolcev, sicer pa šolo obiskuje 459 učencev. Na šoli je zaposlenih 60 delavcev, od tega 45 strokovnih delavcev. Število slednjih se je od lanskega do letošnjega leta povečalo za 2,5 delovnega mesta zaradi dveh dodatnih oddelkov. Ravnatelj Zadravec je še dejal, da letni proračun šole znaša 3.300.000 evrov. Na vprašanje, ali se bodo pridružili iniciativi, ki namerava šolsko ministrstvo (iz)tožiti za plačilo oz. povrnitev sredstev, ki so bila izplačana za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, pa je ravnatelj odgovoril: »Razmišljamo o tej zadevi. In smo že poslali zahtevek za to smer.« OŠ Gustava Šiliha Laporje Letos je prag laporske osnovne šole prestopilo 19 prvošolčkov. Skupno pa OŠ v Laporju obiskuje 159 učencev. Na šoli je zaposlenih 31 delavcev, učiteljev je 23. »Število učiteljev se je zmanjšalo vsaj za 1 %. Največ smo letos zmanjševali delovno obvezo učiteljev, in to na 90, 80 ali celo na 62-odstotno obvezo,« je pojasnila ravnateljica Marjeta Voglar. Proračun šole bo po denarnem toku glede na sklep šolskega ministrstva, in sicer 691.947 evrov. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Na OŠ Črešnjevec prvi razred OŠ obiskuje 21 učencev, skupno pa je na šoli 154 otrok. Skupno OŠ zaposluje 40 ljudi, od tega je 19 strokovnih delavcev šole. Število učiteljev se je zmanjšalo za 0,5 delovnega mesta. Letni proračun šole pa je 602.568 evrov, je podatke posredovala ravnateljica Lidija Milošič. Ob tem pa se bo šola pridružila iniciativi, ki namerava šolsko ministrstvo (iz) tožiti za plačilo oz. povrnitev sredstev, ki so bila izplačana za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Največjo slovenjebistriško osnovno šolo obiskuje 670 učencev, od tega 84 prvošolč-kov. Na šoli je zaposlenih 91 oseb, od tega je 63 strokovnih delavcev. Število zaposlenih se ni zmanjšalo, je pojasnila ravnateljica Tatjana Pufič. Po sklepu MIZŠ zavod za izvajanje dejavnosti v letu 2014 prejme 1.914.466,91 evrov, od tega 1.831.998,85 evrov za stroške dela in 82.468,06 evra za programske materialne stroške. OŠ Anice Černejeve Makole OŠ Makole letos obiskuje 146 učencev, od teh jih je 11 šolski prag prestopilo prvič. Na makolski šoli je 23 zaposlenih, od tega 14 učiteljev in ena ravnateljica Število zaposlenih se je zmanjšalo za 1,5 delovnega mesta, zaradi upokojitve in zmanjšanja števila oddelkov - kombinacija 1. in 2. razreda pomeni izgubo 0,5 delavca, je povedala ravnateljica Sama-sturjeva. Proračun šole znaša 764.112 evrov, vendar se bo s septembrom znižal, saj šola zaradi kombinacije ni več devetoddelčna. Iniciativi za povrnitev sredstev, ki so bila izplačana za odpravo tretje četrtine plačnih nesorazmerij, pa se ne bodo pridružili, ker jih ni še nihče pozval. 2. OŠ Slovenka Bistrica Na 2. OŠ Slovenska Bistrica je v šolskem letu 2014/2015 skupaj 457 učencev, od tega 47 prvošolcev. Podatka o zaposlenih OŠ ni posredovala, so pa dejali, da so izgubili 0,5 učitelja zaradi upokojitve. Proračun te šole znaša približno dva milijona evrov, je še povedala ravnateljica Sonja Arbeiter ter dodala, da se za tožbo ministrstva za povračilo sredstev, ki so bila izplačana za odpravo plačnih nesorazmerij, niso odločili. OŠ Šmartno na Pohorju Šmarsko osnovno šolo letos obiskuje 81 učencev, od tega osem prvošolcev. Kombiniran pouk izvajajo od prvega do osmega razreda. Na šoli je zaposlenih 24 oseb, od tega 16 učiteljev in od lanskega leta se to število ni zmanjšalo. Letni proračun OŠ znaša enako kot v lanskem šolskem letu, je dejal ravnatelj OŠ Matej Kos, kar v skladu z javno dostopnimi podatki znaša 632.568,72 evra. OŠ Poljčane Poljčansko osnovno šolo skupno obiskuje 364 učencev, od tega 37 prvošolcev. Šola zaposluje 54 oseb, od tega 34 učiteljev. »Obseg zaposlitev učiteljev se je zmanjšal zaradi prehoda sodelavke na polovični delovni čas, zaradi 20-odstotne zaposlitve učiteljice v Šoli za ravnatelje in zaradi prerazporeditve dela med druge učitelje,« je pojasnila ravnateljica Francka Mravlje. Proračun po sklepu o obsegu financiranja dejavnosti znaša 98,58 odstotka lanskoletnih sredstev, kar pomeni 1,57 milijona evrov (gle- de na javno dostopne podatke). Iniciativi se poljčanska OŠ ne bo pridružila. »Nisem član združenja ravnateljev in nimamo lastnih sredstev za plačilo pravniških stroškov,« je še povedala Francka Mravlje. OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava Skupno OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava obiskuje 480 učencev. Od tega je 12 pr-vošolcev v Sp. Polskavi, 24 jih obiskuje podružnico na Zg. Polskavi in 21 podružnico na Pragerskem, skupno torej 57 prvošolčkov. 30. junija je bilo na šoli zaposlenih 72 oseb, od tega 53 strokovnih delavcev. Glede na podatke, dostopne na Ajpesu za leto 2013, ko je šolo obiskovalo 472 otrok, so dejanski prihodki šole na postavki prihodki za javno slu-žno in tržno dejavnost znašali 2.569.953,16 evra. Kot je pojasnila ravnateljica, višina proračuna ne odraža dejanskega denarja, namenjenega šolski dejavnosti, saj naj bi 400.000 evrov letno šola plačala za najemnino prostorov na Prager-skem. O pridružitvi iniciativi za povrnitev stroškov za izplačilo plačnih nesorazmerij pa še razmišljajo, je dejala ravnateljica Danica Veber. Mojca Vtič, Monika Levanič, Mojca Zemljarič, Majda Goznik, Jože Šmigoc, Martin Ozmec Naročnik: Lista Mirana Senčarja ZA Ptuj Miran Senčar z ekipo ZA Ptuj prinaša Ptuju nov zagon Društvo ZA Ptuj, ki je bilo ustanovljeno pred nekaj meseci in smo si ga zamislili kot ogledalo vsakokratni ptujski oblasti, je v nekaj sto pogovorih, ki so jih člani društva opravili z občankami in občani, predstavniki številnih organizacij in institucij na Ptuju, ugotovilo, da Ptuj potrebuje župana z bogatimi izkušnjami iz podjetništva, ustvarjanja delovnih mest, dodane vrednosti ter z vodstvenimi sposobnostmi, ki bo Ptuj popeljal med najuspešnejše slovenske občine. Ravno zato smo se odločili, da z Listo Mirana Senčarja ZA Ptuj in kandidatom za župana MO Ptuj Miranom Senčarjem, ustanoviteljem podjetja Tenzor, zagotovimo prelom z zbirokratiziranostjo občine in ponudimo gospodarski in siceršnji preboj, ki ga Ptuj nujno potrebuje. Društvo za trajnostni in enakomerni razvoj Ptuja ZA Ptuj bo nenehno glasno opozarjalo na težave, še bolj pa na potrebe Ptujčank in Ptujčanov ter jih posredovalo ustreznim institucijam. Že ob ustanovitvi društva smo vedeli, da želimo aktivno sodelovati pri spremembah, ki so na Ptuju nujne, zato smo za prihajajoče lokalne volitve sestavili ekipo, za katero smo prepričani, da lahko učinkovito reši večino težav na Ptuju. Program, ki ga ponujamo, ne bo napisan po vzoru političnih strank, ohlapen in nerealen, temveč bo sestavljen prav na osnovi pogovorov s Ptujčankami in Ptujčani. Program, ki ga sestavljamo skupaj s ljudmi, bo realen in uresničljiv, predvsem pa bo konkreten. Zavzemamo se za dva mandata na vseh javno voljenih funkcijah, odločno pa bomo nastopili proti korupciji, klientelizmu in ne- potizmu, ki je v današnji družbi postal nekaj povsem vsakdanjega in sprejemljivega. Čeprav se zavedamo, da ljudje zaradi politike, ki je v zadnjih dveh desetletjih delovala proti ljudem, namesto za ljudi, le-tej vse manj zaupajo, pa obljubljamo, da bomo delali drugače in boljše. To vam bomo, drage Ptujčanke in Ptujčani, tudi dokazali! Naš program, ki še nastaja in ostaja odprt za predloge, poleg projektov ureditve osnovne komunalne infrastrukture, ki mora biti urejena, zajema še številne druge ukrepe in projekte. Ker poudarjamo, da mora Ptuj postati prijaznejše mesto občanom in obiskovalcem, je zagotovo treba znižati komunalni prispevek in sprejeti občinski prostorski načrt, ki bo s spremembo namembnosti številnim družinam in posameznikom omogočil gradnjo in rešitev stanovanjskih težav. Prepričani smo, da nas lahko le zagon gospodarstva požene iz kriznih časov, zato je to ena izmed prednostnih nalog, ki smo si jih zastavili. Ustvarili bomo ugodno poslovno okolje s podjetniškim inkubatorjem. Le z novimi podjetji lahko v našem okolju pričakujemo nova delovna mesta. Nujno je oživiti staro mestno jedro. Pri tem ne nameravamo odkrivati tople vode, pač pa bomo k sodelovanju povabili strokovnjake, ki se na tovrstne zadeve spoznajo. Predvsem pa nameravamo v vsak projekt vključiti ljudi. Prepričani smo, da se pomembne odločitve v mestu lahko izvajajo samo s širšim konsenzom laične in strokovne ptujske javnosti. Prav je, da ljudje vedo, kaj se v mestu in z mestom dogaja ter da povedo svoje mnenje. Z ustreznim povezovanjem vseh deležnikov v turistični ponudbi in s povečanjem turistične ponudbe nameravamo okrepiti turizem na Ptuju. Ptuj potrebuje arheološki muzej in mestno galerijo ter obogateno infrastrukturo na grajskem kompleksu. Uredili bomo tudi prometni in parkirni režim, vključno s parkirnimi hišami. Med drugim bomo zagotovili in uredili površine za vrtičkarje. Starejši generaciji bomo bistveno izboljšali kakovost življenja na Ptuju. Predvsem pa bomo Ptuju postavili razvojno rdečo nit na vseh področjih življenja. To bo pomenilo konec projektov zaradi projektov, brez glave in repa. Miran Senčar bo s profesionalno ekipo Liste Mirana Senčarja ZA Ptuj znal kot uspešen podjetnik s svojimi bogatimi podjetniškimi izkušnjami upravljati mesto tudi v kriznih časih. Če bodo ljudje sprejeli našo ponudbo, bomo Ptuj spremenili v mesto, prijazno vsem generacijam in skupinam Ptujčanov, v mesto, prijazno kulturi, gospodarstvu in mladim iskalcem zaposlitve, v mesto enakopravnih občanov in njenih organizacij ter v mesto povezovalca občin regije Spodnje Podravje. I < N ¥ h I w MIRANA SENCARJA ZA ŽUPAN/ PTUJA! LISTA Mi RANA SENČARJA za!ptu. INVSiS OAVäJ V N Mid OMIATlSOtl petek • 5. septembra 2014 Komentiramo Štajerski 7 Ptuj • Ob robu predstave Rožmarinkina ljubezen Folklora, zapisana z veliko začetnico V torek, 2. septembra, so se z večerno predstavo Rožmarinkina ljubezen začeli letošnji folklorni kimavčevi večeri. Nadaljevali so se z različnimi prireditvami, ki poudarjajo ljubezen do ljudske folklorne dejavnosti, sklenili pa se bodo jutri (v soboto) z dopoldansko povorko (Vrazov in Mestni trg ter tržnica) in večernim zaključnim koncertom z nastopi ptujskih folklornikov in gostov s Cipra, iz Črne gore in Belorusije. Potek celotnega festivalskega dogajanja smo na straneh našega časopisa že podrobneje opisali, zato današnji zapis posvetimo dogajanju prvega večera, videnemu z očmi nekoga, ki ceni ljubiteljsko kulturno dejavnost in napore, potrebne, da nastane ubrana celota, kot smo jo videli v torek zvečer. Verjamem, da je na vse, ki se s folkloro srečujemo le občasno, odrsko dogajanje v predstavi Rožmarinkina ljubezen pustilo dober, odličen vtis. Predstava je nastala v produkciji Folklornega društva Rožmarin iz Dolene po zamisli strokovnega vodje njihove odrasle folklorne skupine Maje Glaser Bedenik. Vanjo je združila mednarodno ekipo: iz Slovenije so nastopili folklorniki iz Dolene, Mladi veseljaki, ljudske pevke in tambu-raši iz KD Cirkulane in člani cirkovške folklore, iz hrvaškega Varaždina pa folklorniki in tamburaši Centra tradicijske kulture ter tamburaška skupina Carevi. Vsaka zase so nastopajoče skupine odlične, prav tako so bile zelo zanimivo povezane v celotno (ljubezensko) zgod- bo predstave. Morda malce predolge (dve uri in pol je veliko!) - ampak kaj naj človek izpusti? Prisrčne najmlajše? Pri katerih je tista najdrobnejša dolenska folklornica tako zavzeto in nepremično gledala svojega soplesalca v oči (saj so ji rekli, da ga mora!), da je to bil eden najiskrenejših in najprivlačnejših utrinkov prireditve? Mladince? Ki jim je bil nastop v tako ugledni dvorani (končno dvorana z odrom, pri katerem se človek ne ustraši, da ga bo kak zagreti plesalec podrl, ko bo močneje zatopotal po tleh!) gotovo velika vzpodbuda, da jim tudi v prihodnje ne bo žal dooolgih ur na vajah za kratkih nekaj minut nastopa pred publiko? Bog ne daj, da bi izpustili katero od pevskih skupin! Še več pevskih vložkov bi jim bilo treba dovoliti. Na odru, nad odrom in tudi na nekdanjem koru - vse to je prispevalo k pestrosti in živahnosti prireditve. (Edino: je tudi vas malce zmotilo, da na »štajersko«-hr-vaški prireditvi slovenski pevci pojejo v koroškem narečju? Mene je. Pa bi bilo potrebnega malo truda za »prevod« oziroma prilagoditev neke pesmi Foto: Črtomir Goznik Folklorni kimavčevi večeri 2014 so se začeli s predstavo Rožmarinkina ljubezen v dominikanski dvorani; na fotografiji je v ospredju (med obema plesalkama) Bojan Glaser. našemu, štajerskemu govornemu okolju. Konec koncev so se pesmi po naši mali Sloveniji že od nekdaj selile gor in dol, levo in desno in so zaradi tega nastale različne inačice istih motivov. Zakaj ne bi smele nastajati še danes?!) Pa da ne bi kdo pomislil skrajšati tamburašev! Ali solističnih nastopov osrednjih treh likov Rožmarinkine ljubezni, ki so Mestni trg 2 2250 Ptuj 02 749 21 50 luptuj@siol.net LJUDSKA UNIVERZA Ptuj Mi smo šola! Srednješolski programi: Trgovec, Predšolska vzgoja, Ekonomski tehnik; Višješolski programi: Visokošolski programi: I*LUP študij na daljavo: Ekonomist, Poslovni sekretar Inženir informatike Socialna gerontologija Predšolska vzgoja geocollege REPUBUlttSiaVEM)« jih upodobili Mateja Kuhar, Bojan Glaser in Davorin Sa-bljak! (Avtorico čaka res neprijetno delo, če se bo morala kdaj odločiti skrajšati predstavo za potrebe kakšnega televizijskega snemanja. Ker dve uri in pol sme na TV trajati samo kakšen Švarcenegerjev film (s petimi minutami reklam vsake četrt ure) ali resničnostni šov v stilu Slovenija ima talent! Pa čeprav je Rožmarinkina ljubezen imela vsaj 90 talentov izmed stotih nastopajočih! Njihova kraljica je bila tisti dekliški drobižek!) Kavboj Pipec z razpočenimi hlačami Še ena zelo izvirna zanimivost je zaznamovala predstavo Rožmarinkina ljubezen. Sicer se ni stoodstotno posrečila -ampak upam, da bo deležna še veliko posnemanj. Najbrž je bila neumorna Maja tista, ki se je spomnila v folklorno predstavo vnesti nekaj sodobnosti. Ker če ne veste - strokovnjaki za folkloro se zmeraj križajo, če vidijo med nastopom neke skupine kaj sodobnega, česar ne bi smelo biti, ker takrat ni obstajalo. Uhan pri plesalki ali plesalcu, adidaska pri plesalcu, kitajska ruta za vratom, pozabljena ura na roki, dajhmanov ali maasov čevelj na nogi (pa čeprav nogo pokriva kikla do tal) ... In zato je bil potreben velik pogum (najbrž avtoričin) za to, da so bile k predstavi povabljene ptujske modne oblikovalke Sabina Hameršak Zorec, Sanja Veličkovic in Rika Zadravec. Dobile so zanimivo nalogo: v folklornem stilu (da se bodo ujemali s celotno predstavo) so morale obleči osrednje tri like predstave, pri čemer so morale uporabiti »reciklirane« materiale. In medtem ko sta Sabina in Sanja več kot uspeli, je Rikina kreacija polomija. Sabina je oblekla Matejo Kuhar; bila je drugačna, pa vendar še vedno zelo folklorna. Sanjina naloga je bila obleči Bojana Glaserja. Prav občudovali smo lahko njegova oblačila, saj je kreatorka resnično ujela tradicionalni utrip slovenskih oblačil (čeprav je Bojana tisti visoko stoječi ovratnik morda malce oviral - ampak za lepoto je pač treba potrpeti!). Ampak tu je še tretje oblačilo, ki je bilo delo Rike Zadravec. Omenil sem že, da nisem folklorist (to poimenovanje označuje strokovnjaka za folkloro), niti nisem stilist, ampak to, kar je imel oblečeno Davorin Sabljak, je bila po mojem mnenju žal ponesrečena karikatura narodne noše. Predstavljajte si medžimursko narodno nošo: večinoma je bele barve, z lajbičem in širokimi belimi hlačami. Potem vzamete ene stare kavbojke in jih prerežete na pol, da dobite dve hlačnici. Vsako hlačnico nato razparate, pa levo (skupaj s tistim zgornjim - okoliri-tnim delom) prišijete na levo hlačnico medžimurske noše in nad njo, enako pa storite z desno polovico (z zadrgo vred). Davorin je bil videti kot kavboj Pipec, ki so mu počile hlače. Ali kot argentinski gavčo (http://www.gaucho-argentino.com/en/gaucho-culture/), le da je imel ima namesto usnjene zaščite na levi in desni hlačnici razparane kavbojke (tisto vmes med obema hlačnicama je bilo videti original medžimursko). Celoten »umetniški« vtis je bil skratka katastrofalen. Ampak ... ena (čeprav resnično moteča) stvar naj vas nikar ne odbije, da bi si ob prvi naslednji ponovitvi ogledali resnično dobro predstavo (no, mogoče pa bo kdo prišel prav zaradi tega, da vidi tisto »ponesrečeno stvar« - sto ljudi, sto čudi). Rožmarinkina ljubezen si zasluži vaši dve uri in pol. Ustvarjalcem pa namig: saj vem, da bo to terjalo čas (in žal denar) - posnemite svojo predstavo, kajti velika škoda bi bila, da jo ohranimo samo mi v svojih spominih. Naj ob njej uživajo tudi drugje in kdaj v prihodnje! Jože Šmigoc Mestni trg 2 2250 Ptuj 02 749 21 50 luptuj@siol.net LJUDSKA UNIVERZA Ptuj sveže znanje = boljša služba Usposabljanje za računovodja Izdelovalec spletnih strani Nemščina za iskalce zaposlitve Tuji jeziki - splošni in specializirani tečaji Računalniški tečaji Voznik viličarja Socialni oskrbovalec I*LUP REPUBLIKA 5L0VENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPOFCT" jMafoÜw v vešopriiabt&t 8 Štajerski Spodnje Podravje petek • 5. septembra 2014 Podlehnik • Z izredne seje Kanalizacija bo namesto v enem zgrajena v dveh letih Podlehniški občinski svet je na izredni seji potrdil novo finančno konstrukcijo projekta izgradnje kanala Podlehnik-Sedlašek. Tako bo kanalizacija namesto v enem letu izgrajena v dveh. Razlog je znižanje prejetega denarja na podlagi 21. in 23. člena Zakona o financiranju občin. Vrednost ponudb KIT-AK Gradnje IPI Rogaška Cestno podjetje Ptuj Brez DDV 232.268,03 204.213,04 211.578,53 DDV 51.098,97 44.926,87 46.547,28 Skupaj 283.367,00 249.139,91 258.125,81 Vir: Občina Podlehnik V začetku avgusta je pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vodstva občin tudi uradno obvestilo, da bodo državni financerski deleži za občinske naložbe letos in naslednje leto za polovico nižji. Tako je morala občina Pod-lehnik za projekt izgradnje kanala Podlehnik-Sedlaše-kpripraviti novo finančno konstrukcijo, ki predvideva porabo 37 % denarja za projekt v tem letu in drugo v naslednjem. »Občina namreč nima denarja, da bi ta manjkajoča državna sredstva letos v celoti založila,« je pojasnil župan Marko Maučič. Predvidena vrednost projekta ostaja 241.828 evrov, od tega je za izgradnjo 388 metrov kanalizacijskih vodov predvidenih 46.874 evrov ter 161.260 evrov za obnovo 790 metrov dolge javne poti Pod-lehnik-Loke. Izvajalec projekta, ki je bil izbran na podlagi najnižje cene, je IPI, d. o. o., iz Rogaške Slatine, končna vrednost naročila pa znaša 204.213,04 evra, brez DDV. Namen projekta je izgradnja kanalizacijskega omrežja za ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. V nasprotnem primeru se bo onesnaževanje površinskih voda kot tudi podtalnice nadaljevalo, saj ima večina gospodinjstev neurejen greznič-ni sistem. Predviden kanalizacijski sistem bo vseboval le fekalno (komunalno) vodo, nanj se bodo lahko priključila le gospodinjstva. Odpadne vode iz hlevov, gnojnih jam in tehnološke vode iz industrijskih obratov se morajo reševati ločeno. Enako velja za meteorne vode. Ta projekt zajema tudi ureditev javne poti, ki bo ob izgradnji kanalizacije poškodovana, delno pa je še v makadamski izvedbi, tako da bodo omenjeno javno pot asfaltirali in uredili bankine. Mojca Vtič Viri financiranja po tekočih cenah v EUR Vrednost 2013 2014 2015 Delež MGRT - 23. člen ZFO-1 72.866,00 0,000 36.433,00 36.433,0 30,13 % LASTNA SREDSTVA 168.962,32 3.600 52.414,92 112.947,4 69,87 % SKUPAJ 241.828,32 3.600 88.847,92 149.380,4 100 % Hajdina • Še nedokončana zgodba preselitve karto Pot do novega (sta Novi kartodrom v Slovenji vasi še vedno sameva. Graditi so ga začeli v a nomočno uporabno dovoljenje pa je bilo izdano 6. avgusta lani. Gradnja Do gradnje novega kartodroma je prišlo zaradi širitve odvodnega kanala HE Zlatoli-čje, ki je zahteval odstranitev obstoječega kartodroma v Hajdošah, ki pa je še vedno v uporabi. Na njem je 17. avgusta letos potekala tudi mednarodna karting dirka. Tako nadzorni svet DEM kot svet občine Hajdina sta v letu 2010, torej še pred začetkom gradnje novega kartodroma, sprejela dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij glede nadomestnega kartodroma, saj naj bi ga po končani gradnji predali v last in posest Občini Hajdi-na, ki tega objekta ne bo smela prodati ali prenesti na tretjo osebo. Iz omenjene pogodbe so v letu 2010 črtali tudi besedilo, da lahko občina kartodrom in zemljišče odda prednostno AMD Ptuj. V tem letu je bilo ustanovljeno tudi AMD Haj-dina, ki so ga ustanovili, da bi razširili avto-moto šport oz. karting, kar so nekateri že takrat povezali z željami po prevzemu upravljanja novega kartodroma. To naj ne bi bil njihov cilj, saj v nobenem Vir: Občina Podlehnik Viljem Pozeb, direktor Dravskih elektrarn Maribor: „Na podlagi enotnega gradbenega dovoljenja, izdano je bilo 1. junija leta 2004, je takratno Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, DEM, kot investitorju, naložilo, da zgradi novi kartodrom. Po enotnem dovoljenju je bila lokacija novega kartodroma s protihrupno ograjo določena na območju k. o. Slovenja vas. Iz namenske rabe tega območja glede na parcelno številko izhaja, da gre za območje za šport in rekreacijo (območja za športna igrišča in za druge objekte za šport in rekreacijo na prostem). Po podatkih o namenski rabi na dan 11. marca 1993 je bilo to zemljišče takrat opredeljeno kot območje kmetijskih zemljišč, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS vztraja na prenosu vseh kmetijskih zemljišč nanj, čeprav prostorski akti v letu 1993 niso bili usklajeni z dejanskim stanjem. Tudi območja, po katerih poteka leta 1968 zgrajen kanal HE Zlatoličje, so opredeljena kot kmetijska zemljišča. Dokler ne bo končan spor s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ni mogoče nadaljnje upravljanje oz. razpolaganje s kartodromom." primeru ne želijo izriniti starega upravljavca, s katerim zgledno sodelujejo. Res pa je, da je tudi njihov interes, da bi bil novi kartodrom čimprej v Sveta Trojica • Z 28. redne seje 20 odstotkov pri bruto plači je visok znesek« » Občinski svet Svete Trojice v Slov. goricah je na minuli 28. redni seji med drugim obravnaval tudi II. poročilo nadzornega odbora, v katerem sicer ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti. Izrečen pa je bil komentar članice nadzornega odbora Anite Robič glede določitve odstotka povečanega obsega dela, ki meni: »20 % pri bruto plači je visok znesek.« Pod drugo točko dnevnega reda II. poročilo nadzornega odbora občine Sveta Trojica v Slov. goricah je članica nadzornega odbora Anita Robič predstavila ugotovitve o opravljenem nadzoru proračunskih postavk. Kot je pojasnila Robičeva, nadzorni odbor pri opravljenem delu sicer ni ugotovil nobenih nepravilnosti. Zmotila pa jo je višina nagrade: »Kot je zapisano v poročilu, me je zanimalo, na kakšen način se določi ocena obsega del. Menim, da je 20 % pri bruto plači visok znesek,« je dejala Robičeva. Župan Fras pa je v bran odvrnil, da on določa o višini nagrade v odstotkih in hkrati še pojasnil, da v drugih občinah nekatera dela opravijo zunanji sodelavci. Oglasili so se tudi nekateri svetniki. Kot prvi je svetnik Aleksander Blažič izrazil dvom v nadurno delo: »Marsikaterega projekta nismo uspeli izvesti. Ne vem, ali smo upravičeni do teh nadur. Me- nim, da te nadure niso potrebne. Splačalo bi se razmišljati o razporeditvah.« Župan Fras pa je med drugim odgovoril, da je za nekatere projekte potreben povečan obseg dela. Občina Sveta Trojica v Slov. goricah je s potrditvijo sklepa občinskega sveta postala ena izmed 35 občin, vključenih v mrežo postajališč za avtodome v Sloveniji. Poudaril je še, da ima trojiški občinski svet - v primerjavi z drugimi občinami najmanj zaposlenih. Oglasil se je tudi svetnik Smiljan Fekonja in dodal: »Če projekti niso bili izpeljani, nam ljudje gledajo pod prste. In če je vzrok, potem je lažje upravičiti.« Župan pa je še odvrnil: »Povečan obseg dela je za dela, ki so bila opravljena. Zakaj projekti niso v takem uspehu, kot smo načrtovali? Ker tudi realizacija prihodkov ni taka.« Mesto v vrtcu za vse Sicer pa je svetniški zbor na minuli seji potrdil tudi sklep o soglasju k organizaciji oddelkov v vrtcu Osnovna šola in vrtec Sveta Trojica. Kot je po- jasnil ravnatelj Darko Škerget, je namreč na čakalni listi za vpis otrok v vrtec več otrok, zato je občinskemu svetu predlagal, da se zagotovi mesto v vrtcu vsem. S pritrditvijo občinskega sveta se je tako homogen oddelek prvega starostnega obdobja povečal za dva otroka (po novem 12 otrok). S tem pa se poveča tudi število zaposlenih za eno delavko, in sicer pomočnico vzgojiteljice. Pristopili k Mreži postajališč za avtodome Svetniki in svetnice so med drugim potrdili tudi Sklep o pristopu k projektu Mreža postajališč za avtodome v Sloveniji. Kot je pojasnil župan Fras, sta predvideni dve fazi: »V prvi fazi - predvidoma do februarja - bodo pripravljene strokovne podlage, predlogi za potrebno tehnično in komunalno opremljenost lokacije in oceno investicije, DIIP, podpisane bodo tudi lokalno turistične, gostinske in druge zanimive ponudbe za avtodo-marje. Sledile bodo predstavitve mreže lokalnim turističnim ponudnikom, koordinacija in prvi koraki promocije, ki bo sicer prihodnje leto že intenzivnejši - to bo druga faza. Končen strošek prve faze je ocenjen od 3.000 do 5.000 evrov,« je pojasnil župan in še dodal, da je postajališče mišljeno ob jezeru. Svetniki in svetnice so bili nad projektom navdušeni. Monika Levanič Foto: ML petek • 5. septembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski 9 droma rega) upravljavca se dolga? vgustu leta 2010, gradnja pa je bila dokončana maja leta 2013. Tehnični pregled novozgrajenega objekta je bil opravljen 20. junija 2013, pol-nadomestnega kartodroma je DEM stala dobrih 500.000 evrov. -Zupan občine Hajdina Stanislav Glažar: „Že večkrat sem povedal, da je občina Hajdina tretja stranka, ko gre za vprašanje upravljanja oz. prenosa novega kartodroma na občino. Občina Hajdina ni niti lastnica zemljišča, na katerem je bil zgrajen kartodrom, niti ni vlagala v ta projekt. Od tega prenosa ne pričakujemo ničesar, kljub nekaterim drugačnim interpretacijam, ki se pojavljajo kot neuradne v javnosti. Kot pa mi je znano, ima AMD Ptuj pravna mnenja o tem, da mu pripada nadomestni kartodrom. O morebitnem prenosu na občino Hajdina se je govorilo še pred nastopom mojega mandata. Od takrat naj bi potekali pogovori, vendar se še ni nič zgodilo oz. pogovori ostajajo na mrtvi točki." Foto: Črtomir Goznik Kdaj bo novi kartodrom v funkciji, je težko napovedati. Odprtih je več vprašanj, javnost pa najbolj zanima, kdo bo novi upravljavec. Na fotografiji je stari kartodrom. funkciji. V AMD svojih prizadevanj za ureditev vprašanj v zvezi z upravljanjem novega kartodroma javno ne oznanjajo, ne delijo z javnostjo, ker imajo z DEM korektne odnose. AMD Ptuj je lastnik objekta, torej kartodroma v Hajdo-šah, ki je zgrajen na zemljišču DEM. AMD Ptuj pa je tudi v ureditev novega kartodroma vložil veliko. Kot pa so povedali, na vseh sosednjih pogovorih nikoli ni bilo vprašljivo, da ne bi dobili nadomestnega kartodroma, ker so najemniki starega. Steza novega kartodroma in parkirni prostori v tej fazi izgradnje še ne zadostujejo zahtevam oz. pravilom za organizacijo državnih in mednarodnih tekem. Za izvajanje dejavnosti bo treba zgraditi tudi objekte kot tudi pridobiti vsa potrebna dovoljenja za izvajanje dirk, certifikacijo proge in spremljajočih objektov, ki so sicer v projektih že izrisani dolgo. Tudi to, kdo jih bo gradil, ker upravljavca še ni, je trenutno še neznanka. Najprej pa bodo seveda morali razrešiti vprašanje zemljišč. Direktor DEM Viljem Pozeb je te dni še povedal, da bodo, tako vsaj upa, v tem mesecu razrešili še vsa odprta vprašanja. Sredi septembra naj bi bila opravljena zadnja usklajevanja med vsemi vpletenimi. MG Markovci • Lekcija nadzornice na izredni seji »Da bi bila tudi duša občine tako lepa, kot je njena zunanja podoba!« Čeprav so na izredni seji sveta občine Markovci sklepali o štirih pomembnih zadevah, je tokrat šlo brez zapletov, prijetno pa je presenetila predsednica nadzornega sveta Mateja Letnik, ki je svetnikom dala pravo lekcijo o odgovornejšem obnašanju do občanov in občine. Po tem, ko so z manjšo spremembo in nižjimi globami zoper kršitelje potrdili odlok o občinskih cestah in novela-cijo dokumenta identifikacije idejnega projekta za menjavo vodovodne cevi v Stojncih, so gladko potrdili tudi dve dodatni, a prav tako pomembni točki. Brez pripomb so soglasno sprejeli tretji rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki je bil potreben zaradi zagotovitve dodatnih sredstev za gradnjo zbirnega centra za ravnanje z odpadki, potrdili pa so tudi sklep o ustanovitvi služnosti na občinskih parcelah v obrtni coni Novi jork II, za potrebe Elektra Slovenije pri gradnji nizkonapetostnega kablovoda. To, da so skoraj brez pripomb in vročih razprav gladko potrdili vse štiri dokumente, ki jih je predla- gal župan Milan Gabrovec, so nekateri pripisali dejstvu, da sta bila odsotna vodilna svetnika opozicije Ivan Svržnjak in Marjan Meglic, ki imata običajno največ pripomb. Ob koncu pa je prijetno presenetila predsednica nadzornega sveta občine Mateja Letnik, ki je svetnikom položila na srce: »Glede na to, da je to zadnja seja občinskega sveta v tem mandatu, so moji občutki ob koncu vašega in mojega mandata zelo mešani; po eni strani čutim zadovoljstvo nad storjenim, malo manj pa me navdihujejo spomini na vsa ta štiri leta, na številna spotikanja in konflikte, ki so se dogajali v tem času. Sicer je bilo končanih več pomembnih projektov, ki so prispevali k razvoju in izgledu naše občine. Spomnimo se novega vrtca, gra- Foto: M. Ozmec Presenetila je predsednica nadzornega sveta Mateja Letnik (levo), ki je svetnikom dala pravo lekcijo o odgovornejšem obnašanju do občanov in občine. dnje kanalizacijskega omrežja, ki že pokriva pretežni del naše občine, pa adaptacij in asfaltiranja mnogih cestnih odsekov, sanacije osnovne šole, gradnje kolesarskih stez in vaško-gasilskih domov. Pomemben je tudi zloglasen večnamenski objekt v centru Markovcev, kjer občina sicer ni bila nosilec projekta, a je s pomembnim deležem prispevala k njegovi realizaciji. Ne glede na vsa trenja, ki so se porajala ob njegovi gradnji, moramo vsi priznati, da je objekt zelo uporaben in da je bistveno spremenil in olepšal podobo centra naše občine. Skratka sadovi vašega dela so vidni skoraj na vsakem koraku in prepričana sem, da če bi delali malo bolj v sožitju, če bi si malo manj metali polena pod noge, če bi malo manj dvo- mili drug v drugega, se manj obrekovali, bi bili rezultati zagotovo še boljši. Ne samo jaz, tudi drugi občani smo imeli občutek, da ste včasih malo pozabili na občane, pogosto je šlo le za dokazovanje posameznikov, v bistvu pa bi morali vsi strmeti k enemu cilju, pomembnemu za vse občane. A zaslužite si pohvalo, saj ste naredili zelo veliko, zato bodo svetniki in župan v novem mandatu imeli kar težko delo, če bodo hoteli narediti vsaj toliko ali celo več kot vi. Najbolj pomembno pa je, da vas in njih pri nadaljnjem delu vodi misel, da je zelo pomembno sodelovati, predvsem pa se spoštovati, tako da bo tudi duša naše občine vsaj približno tako lepa, kot je njena zunanja podoba.« M. Ozmec 10 Štajerski Kultura petek • 5. septembra 2014 Ptuj • Prva letošnja premiera v Mestnem gledališču V gledališču že diši po fašenku Po nenavadno mokrem poletju, ki je bilo vse prej kot poletno, nas ne bi smelo nič več presenetiti. Niti to ne, da bo prva premiera v ptujskem Mestnem gledališču fašenska. Foto: Črtomir Goznik Multimedijsko gledališko predstavo Fašenk! so predstavili: (od leve) producenta Barbara Hribar in Uroš Veber (Zavod Projekt Atol), direktor MGP Peter Srpčič, igralka Barbara Kukovec, zvo-kovni sodelavec Rob Canning in svetovalec Marko Mlačnik. Ta petek, 5. septembra, (s ponovitvijo v soboto, 6. septembra) bo ptujsko gledališče začelo novo sezono z multimedijsko predstavo Fašenk! v režiji in izvedbi vsestranske ustvarjalke Barbare Kukovec, diplomantke ljubljanske igralske akademije, ki trenutno živi (in dela) razpeta med Ljubljano in Londonom (sicer pa je domačinka iz Markovcev). Kot je ob napovedi premiere v šali dejal direktor MGP Peter Srpčič, da če pogledamo vremenske prilike v teh dneh in celo letošnje poletje, imamo vtis, da pravzaprav res že diši po fašenku: »Pri nas na Ptuju je fašenk doma in tudi zato je ptujsko gledališče z veseljem sprejelo pobudo avtorice predstave Barbare Kukovec in producentke iz zavoda Projekt Atol iz Ljubljane Barbare Hribar, da gremo v skupni projekt Fašenk!« Čeprav predstavo igralsko oblikuje Barbara Kukovec sama, gre v bistvu za dvogovor med njo in zvokovnim mojstrom Robom Canningom, ki uporablja kot izrazno sredstvo različna tolkala, zvočila (na primer korantove zvonce), tonske posnetke s fašenka, videofilm, posnet v Šturmovcih, in podobno. »Gre za zelo zvočno predstavo, saj je tudi fašenk zelo zvočen,« je omenila avtorica Barbara Kukovec. »Idejo zanjo sem dobila pred dvema letoma. Želela sem govoriti o neki norosti, o igri neke večje skupnosti, cele vasi, ki se zgodi v času fašenka. Takrat je v Markovcih čas akcije, človeka nekaj žene v dejavnost, človek živi s svojo masko, ki si jo me- nja tudi večkrat dnevno.« Zvočni del predstave, ki se nenehno prepleta z igralkinim nastopom, Rob Canning ustvarja sproti, ne gre za vnaprej posneto zvokovno ozadje. Ves zvok je ustvarjen s predmeti, ki se slišijo ob fašenku. V vsaki predstavi je zvočna podoba nekoliko drugačna, ne gre za klasično, vnaprej pripravljeno in posneto skladateljevo delo. Zvočni in igralski del predstave pa dopolnjuje še svetlobna podoba. Predstava je nastala v sodelovanju MG Ptuj in Zavoda Projekt Atol, finančno pa so jo podprli Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. Njena ljubljanska predstavitev bo 7. novembra v Slovenskem mladinskem gledališču, tri dni prej, 4. novembra, pa bo predstava tudi v majšperškem kul-turno-poslovnem centru. jš Grajena • Vabilo grajenskih gledališčnikov Nova doza pozitivnega razpoloženja Drugi cikel predstav s komedijo Svečana večerja v pogrebnem zavodu bodo grajenski gledališčniki namesto na odprtem odru vurberškega gradu odigrali v dvorani Doma krajanov Grajena. Prva prestava bo že nocoj, 5. septembra, ob 19. uri. Na druge predstave, vse se bodo začele ob 19. uri, pa vabijo v soboto, 6. septembra, in v ponedeljek, 8. septembra, ter 12., 13. in 14. septembra. Tekst, ki je v izvornem besedilu delo hrvaškega avtorja Iva Brešana, je za grajenske igralce priredila in prevedla Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je tudi njena režiserka. Na oder jo je postavilo 29 članov dramske sekcije KD Grajena, ki deluje že 65 let. Četudi je komedija postavljena Foto: Črtomir Goznik S Svečano večerjo v pogrebnem zavodu bodo ponovno razveseljevali grajenski gledališčniki. v leto 1979, je s svojo vsebino aktualna še danes. Korupcija, nepoštenost, igre z denarjem so dobesedno prepojile današnjo družbo, vtkale tudi v na videz nedotakljiva področja. Predstava odpira oči, koliko pa bo pomagala spreminjati družbeno zavest, pa je v največji meri odvisno od vsakega posameznika. Že zaradi sporočilnosti, ki jo prinaša, si jo je vredno ogledati. MG Ptuj • Festival Štunf - večdnevni študentski kulturni projekt Študentska kultura v naravi Festival Štunf, večdnevni kulturni projekt, ki poteka pod okriljem Zveze ŠKIS, se je letos preselil na Ptuj. Enotedensko dogajanje se začenja to soboto. Kot nam je povedal Miha Rajh, vodja odbora za kulturo pri Klubu ptujskih študentov, se je letos ptujski klub prijavil na razpis zveze ŠKIS za orga- Med 6. in 13. septembrom se bo v parku zvrstilo veliko dogodkov. Seznam najdete na strani: http:// stunf.klub-kps.si/. Obisk vseh prireditev je brezplačen. Izvedba prireditev je odvisna od vremena, a če bodo obeti slabi, se bodo študentje s prireditvami selili v zaprte prostore (OŠ Ljudski vrt, kavarna KPŠ, CID, Stara steklarska in paviljon v Ljudskem vrtu). nizacijo festivala - in uspel. Na festivalu, ki bo potekal pod geslom Kultura v naravi v parku pri OŠ Ljudski vrt, se bodo zvrstili delavnice, razsta- ve, glasbeni, plesni in pesniški večeri, namenjeni kulturnemu in umetniškemu izražanju mladih. Udeleženci festivala bodo imeli možnost predstaviti svo- Foto: Črtomir Goznik Miha Rajh, vodja odbora za kulturo pri Klubu ptujskih študentov (levo zgoraj), s sotrudniki iz KPŠ in društva Optimist ureja^paviljon v Ljudskem vrtu, da bo nared za sobotni začetek festivala štunf. ja dela ter v prijetni družbi kakovostno preživljati svoj prosti čas. Festival je namenjen motivaciji za ustvarjanje, kakovostnemu preživljanju prostega časa in druženju mladih. K sodelovanju so študentje povabili veliko ptujskih kulturnih in drugih društev ter podjetij: Javne službe Ptuj, MO Ptuj, Knjižnico I. Potrča, CID, OŠ Ljudski vrt, društvo Optimisti, povabili pa so tudi veliko ptujskih umetnikov - predvsem študentov, saj so ti ciljna publika festivala. Finančno festival, ki bo stal okrog deset tisoč evrov, podpirajo Javne službe Ptuj, MO Ptuj, Zveza ŠKIS in KPŠ. jš Tednikova knjigarnica Poletni spomin DANILO MURŠEC JESENSKE TRAVE Naslov današnje knjigarnice je v resnici naslov pesmi iz pesniške prvenke avtorja, ki sam zase pravi, kako da prihaja v jesenska leta in tako zanj lirično razpoloženje v vezani besedi in knjigi pomeni del ustvarjalskega samouresničevanja. Tu je najprej pesem Poletni spomin, izbrana iz več razlogov: minili so čudoviti Dnevi poezije in vina, minile so počitnice, minila sta poletna meseca in pesnik tudi sam dojema minljivost kot pomembno občutje. Poletni spomin Obsijana polja objemajo žanjice v belih bluzah in v popoldanskem soncu se rumenilo zrelega klasja meša z modrimi pikami njihovih rut. Ko iz njihovih oči pšenično polje zasije in iz njihovih rok domači kruh zadiši, glavo skloni mak in plavica zaspi. Pesniška zbirka začenja s kratkim »nagovorom« bralcem: Po robu poletja hodim,/ truden je moj korak/ in klanec se vesi v jesen./Na tnalu mladosti spomine sekam,/ in jih nalagam/ na ogenj življenja./Da se ogrejem popotnik... V zbirki, ki je knjižno in povedno zelo dobro urejena, so naslednji pesniški sklopi: ... Roža v travi časa skrita ..., ... V travi cvet, od slan ožgan ..., ... Šepetanja trav „.I. - XII., ... Spominčice ... Vsak pesniški sklop zajema pesmi, ki jih je avtor, torej pesnik, tudi ilustriral, tako je pesniška zbirka lahko poimenovana kot avtorska ilustrirana knjiga v vezani besedi, kar sodi med literarnimi oblikami med redkejše izdaje. Prvi sklop pesmi bi lahko označili z ljubezensko poezijo (Ko bi mogel, Zate, Ljubezen, Roža, Ko prideš), drugi je lirično občutenje časa in prostora, narave in dni, ko pesnik več ne koprni, marveč svoja pesniška opazovanja in razmišljanja obrača iz sebe v svet okoli sebe ter se umešča v tihotnega opazovalca življenja. Šepetanja trav so označena z rimskimi številkami in podajajo temnejše asociacije življenjske minljivosti, sklop Spominčice, ko se pesnik umiri v svoji tihoti, nekoliko namigujejo, v dobrem, seveda, da sta avtorju blizu Minatti in Pavček (npr.: Med gorice bom šel/ in legel med trte pijane od sonca,/ od južnih sap prebujene./ Bom gledal popotne oblake, / gnane z vetrovi v daljave.// S travno bom bilko med zobmi/ sanjal in pil vino mladosti,/ pesem klopotcev poslušal ... Danilo Muršec (1959), pedagoški delavec iz OŠ Franja Zgeča v Dornavi, je po izobrazbi likovnik in po duši zavezan kulturi, kar odlično odseva v pričujoči pesniški zbirki z naslovom Jesenske trave, ki je te dni izšla v lični, knjižno prijetno zaokroženi izdaji v Trnovski vasi, kjer domuje mlada založba Pika. S sodelovanjem pri tej pesniški knjigi je Kulturno društvo Muršec-Zivkov obeležilo 120. obletnico smrti dr. Jožefa Mur-šeca-Zivkovega, narodnega buditelja, slovenskega rodoljuba, pisca, pesnika, enega prvih slovenskih novinarjev in mecena. Liljana Klemenčič Tim Gajser Japonci so zadovoljni in se samo smejijo Stran 12 Košarka Rezultati 3. in 4. kroga predtekmovanja na SP Stran 12 Rokomet Kadeti v Nemčiji drugi, starejši dečki sedmi Stran 12 Ptujski športni vikend Program in časovnica aktivnosti Stran 13 Nogomet Zelo razpoloženi strelci v pokalu MNZ Ptuj Stran 14 Kikboks Ptujčani in Ormožani potujejo na SP Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovnim, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Blaten remi Foto: Črtomir Goznik Marko Ranilovič (Zavrč) ZAVRC - FARMTECH VERŽEJ 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Brdar (18.), 1:1 Vaš (62.) ZAVRČ: Ranilovič, Dedič, Be-nič, Srnec, Novoselec, Brzoja, Dugolin, Polič, Antolek, Brdar, Nemanič. Igrali so še: Domjan, Hočevar, Roškar, Špicar, Artur. Trener: Željko Orehovec. FARMTECH VERŽEJ: Duh, Lukač, Kavaš, Polajžer, Pelcl, Kouter, Kaučič, Rola, Petek, Vin-kovič, Ropoša. Igrali so še: An-drejč, Domjan, Vaš, Trstenjak, Mauko. Trener: Zlatko Gabor. Nogometaši v 1. ligi so po sedmih odigranih krogih na reprezentančnem odmoru, a v tem času ne mirujejo. Nasprotno, praktično povsod bodo skušali napolniti akumulatorje in se kar najbolje uigrati, nekateri pa bodo celo opravili mini priprave. Nič drugače ne bo niti v Zavrču, kjer so povečali obseg dela na treningih, beli pa bodo v tem premoru odigrali najmanj dve prijateljski tekmi. Prva je bila odigrana že v torek na pomožnem igrišču v Zavrču, tekmec pa je bila ekipa drugoligaša iz Veržeja. Srečanje bi sicer moralo biti odigrano v Stojncih, toda reka Drava jo je ponovno zagodla. Tudi v Zavrču so bile razmere za igro zelo težke, saj je praktično vso tekmo deževalo, zelenica pa je bila dodobra napojena z vodo. Beli so nastopili s precej spremenjeno zasedbo, medtem ko so Prleki nastopili v praktično najboljši zasedbi. Prvi del je povsem pripadel Zavrču, ki je preko Roberta Brdarja enkrat zadel, obenem pa si je na težkem terenu priigral še vsaj pol ducata zrelih priložnosti. Nadaljevanje je bilo precej bolj izenačeno, ekipa Verže- ja je preko nekdanjega Zavr-čana Arpada Vaša izenačila (tudi trener Veržeja Zlatko Gabor je bivši trener Zavrča, op. a.). Tudi sicer smo videli kar nekaj priložnosti na obeh straneh. V domači vrsti so se predstavili štirje novinci, in sicer Hrvati Novoselec, Brzoja in Nemanic ter Brazilec Artur. Vsaj za zdaj nobeden od njih ne bo oblekel završkega dresa, ostali pa bodo pod budnim očesom završke stroke. Naslednjo tekmo bodo beli odigrali v soboto, ko se bodo predvidoma v Stojncih (srečanje je zaradi obilnih padavin in s tem povezanega visokega vodostaja Drave še vedno negotovo) z začetkom ob 17. uri, pomerili s hrvaškim prvoligašem Slavenom Belupom iz Koprivnice. tp Rokomet • 1. A SRL (m) Ormožani si želijo v zlato sredino V soboto, 6. septembra, se bo začela nova sezona v 1. SRL. Ta bo zaradi zapletov Celja, Gorenja in Maribora s SEHA-ligo štela kar 14 članov. Koliko klubov bo sezono 2014/15 tudi končalo, pa je že drugo vprašanje, saj nekaj klubov »visi« že pred začetkom. Že trinajsto sezono zapored bodo člani elitne lige tudi Ormožani, ki se s svojo trmo ne predajo, čeprav je finančno stanje klubov v državi vsako leto slabše. Tudi letos so na Hardeku sestavili ekipo, ki bi morala obstati v ligi. Obstanek je tudi letos osnovni cilj, želje seveda segajo nekoliko višje, in sicer po uvrstitvi v zlato sredino lestvice. Trener Saša Prapotnik bo imel na razpolago mešanico ekipe starejših izkušenejših Napoved za sezono 2014/15: 1. Gorenje Velenje 2. Celje Pivovarna Laško 3. Maribor Branik 4. Ribnica Riko hiše 5. Trimo Trebnje 6. Jeruzalem Ormož 7. Slovenj Gradec 8. Krka Novo mesto 9. Škofja Loka 10. Izola IP 11. Sevnica 12. Slovan Ljubljana 13. Sviš Ivančna Gorica 14. Krško Nogomet • 2. SNL Kdo se bo prej pobral? Nogometaši v 1. ligi imajo ta teden reprezentančni odmor, v 2. ligi pa bodo nemoteno nadaljevali prvenstvo. Kidričani se bodo na domačem igrišču pomerili z ekipo iz Ankarana. Po odličnem uvodu in treh zaporednih zmagah so varovanci Damijana Romiha v prejšnjem krogu v Šenčurju doživeli prvi poraz. Podobno se je zgodilo tudi Primorcem (trener je Vlado Badžim), ki so na domačem igrišči klonili proti Triglavu. Kdo se bo prej pobral? »Pri mladih igralcih je znano, da so bolj podvrženi oscilacijam kot izkušenejši. Prav zaradi tega je sedaj najpomembneje, da čim prej 'arhiviramo' tekmo s Šenčurjem in se obrnemo naprej, proti naslednjemu tekmecu. Vsekakor pričakujem težko tekmo in dober odziv naših nogometašev, ki bodo morali na domačem igrišču za ugoden rezultat pokazati veliko volje in borbenosti,« je povedal Damijan Romih. JM 2. SNL, 5. krog: Aluminij - Ankaran Hrvatini, nedelja, 7. 9., ob 16.30 v Kidričevem Rokometaši Jeruzalema Ormoža si želijo ponovitev lanske mirne sezone, ko so si obstanek zagotovili veliko pred samo končnico. igralcev in mladih nadarjenih igralcev. V prvi vrsti bodo od te sezone največ imeli mladi rokometaši, saj si ob pomoči starejših soigralcev bogate izkušnje nabirajo najprej na treningih in nato še na tekmah. To je za mlade igralce in klub največji vložek v prihodnost, ki bi lahko bila svetla glede na rokometaše, ki prihajajo iz ozadja in iz lastnega klubskega bazena. Za uvod Krško Za uvod v trdnjavo Hardek v soboto, 6. septembra, ob 19.00 prihaja ekipa Krškega, ki je velika neznanka. Krčani so po težavah v klubu bili tik pred izstopom iz lige. Po zadnjih informacijah je ekipo kot trener namesto Sandija Merkla prevzel Nenad Sto-jakovič, ki je nazadnje vodil kadetsko ekipo Gorenja. Iz Velenja sta prispela tudi krožna napadalca Matic Vrečar in Jaka Poznič. O odhodih ali novih prihodih ne razkrivajo niti zadnji štirje registracijski zapisniki, saj sta obe rubriki pri Krškem prazni. Peti registracijski zapisnik, ki bo prispel danes, bo dal več odgovorov o sestavi krške ekipe. Enostavno bo ekipa Jeruzalema morala vse staviti na svojo igro in se skozi tekmo prilagajati Krčanom. Spomnimo se, da je Krško v zadnjih dveh sezonah obakrat končalo na zadnjem mestu, ampak zmeraj s svojo neugodno hitro igro povzročalo obilne težave Ormožanom. Kot je kazalo pred zadnjim treningom, bo ekipa nastopila v popolni zasedbi, saj fi-zioterapevt Izidor Cukovic nima težjega dela razen z nekaj lažjimi poškodbami. Uroš Krstič Tenis • OP ZDA, mladinke Soylu in Teichmann premočni V torek je najvišje uvrščena slovenska mladinka na ITF-letvici, 16-letna Tamara Zi-danšek, odigrala še svoj drugi dvoboj na igriščih Flushing Meadowsa. Dvoboj dvojic v mladinski konkurenci Odprtega prvenstva ZDA je pod budnim očesom trenerja Zorana Krajnca odigrala na igrišču številka 4. Za Tamaro je bil nastop v New Yorku premierni na grand slam turnirjih, kamor se preko gostega sita prebijejo le najboljše. Med posameznicami je Tamara plačala »davek novincev« in izpadla proti Američanki Kelly Chen (0:6, 7:6, 0:6). Med dvojicami je nastopila skupaj s Čehinjo Miriam Kolodziejovo, s katero je igrala že na turnirju v kanadskem Quebecu. Njuni tekmici sta bili 6. nosilki, 18-letna Tur-kinja Ipek Soylu in 17-letna Švicarka Jil Belen Teichmann. Veliko izkušenejša turško-švi-carska dvojica je bila uspešnejša in je slavila v dveh nizih. V prvem Tamara in Miriam nista OP ZDA, mladinke, dvojice: 1. krog: Zidanšek/Kolod-ziejova (Slovenija/Češka) -Soylu/Teichmann (Turčija/ Švica, 6.) 4:6, 4:6. prišli do break priložnosti, medtem ko sta Ipek in Jil izkoristili eno od dveh. Le za odtenek drugače je bilo v drugem nizu, ko sta tudi Slovenka in Čehinja enkrat odvzeli servis tekmicama, a sta ga sami izgubili dvakrat. Tamara je tako na svoji koži prvič občutila utrip turnirja za grand slam, kar je bil tudi osnovni cilj poti. Ob tem je trener Zoran Krajnc v New Yorku navezal mnoge nove stike, ki bi lahko Tamari in vsem drugim članom TK Terme Ptuj koristili pri naslednjih teniških (in šolskih) udejstvovanjih. JM 12 Štajerski Šport, zanimivosti petek • 5. septembra 2Q14 Motokros • Tim in Bogomir Gajser Košarka • SP v Španiji ■ ■ ■■■ Japonci se samo smejijo Vonj po bencinu, prah v očeh in laseh, hrumenje motorjev ter Tim in Bogomir Gajser. Nekoliko navijaški in lokalpatriotski povzetek dirke za državno prvenstvo v mo-tokrosu v Šentvidu pri Stični. V najmočnejšem razredu open je slavil Tim Gajser, ki je prepričljivo dobil obe vožnji. Skupno drugo mesto je pripadlo Toniju Mulcu, tretji pa je bil Borut Koščak. Najmočnejši Gajserjev tekmec Klemen Gerčar je bil v prvi vožnji drugi, potem ko je iz prvega zavoja izšel kot zadnji, drugo tekmo pa je izpustil zaradi poškodbe gležnja. V razredu do 250 ccm je zmagal Luka Kutnar, v razredu do 85 ccm povratnik po poškodbi Luka Milec, do 50 ccm Madžar Hateier Botont, do 65 ccm Gašper Polajžer, v razredu do 125 ccm pa Jan Pancar, medtem ko sta veteranski preizkušnji dobila Alojzij Fortuna in Bogomir Gajser, Timov oče in trener. Državno prvenstvo se bo končalo z zadnjo dirko konec septembra v Orehovi vasi. Preko Italije v Brazilijo Še pred tem bo Tim vozil tekmi za svetovno prvenstvo v razredu MX2. Po ponedeljkovem obisku Srednje šole Slovenka Bistrica, kjer je dijak 4. letnika ekonomskega programa, je odpotoval v Italijo, nato pa v torek poletel proti Braziliji, kjer ga čaka predzadnja tekma v razredu MX2. »Razlika med svetovnim in državnim prvenstvom je ogromna. Pri slednjem je konkurenca manjša, na svetovnem prvenstvu pa ima vsak voznik možnosti za zmago,« je dejal Tim Gajser je slavil na tekmi državnega prvenstva v Šentvidu pri Stični. Foto: Mojca Vtič Tim, ki je trenutno v seštevku točk peti najboljši voznik na svetu v razredu MX2. Junija je podpisal dveletno pogodbo s Hondo. »Fajn je, da en Slovenec podpiše pogodbo s Hondo, res je nekaj neverjetnega. S tem sem postal tudi timski kolega Marqueza. Sicer pa so Japonci zelo zadovoljni in se zgolj smejijo,« je dejal in se še sam nasmehnil. Na Japonsko bo odpotoval oktobra, kjer bo na povabilo podjetja odvozil še dve tekmi. »Gremo naprej in bomo svetovni prvaki« Toda pot do rezultatov, ki zadovoljijo Tima in njegovega očeta Bogomirja, ni bila lahka. »Nobenemu ne bi privoščil poti, ki sem jo prestal. Takšne življenjske šole, kot sem jo prehodil jaz, nimajo niti tisti z magisteriji,« je dejal Bogomir Gajser in priznal, da dolgo let ni vedel, kako plačati položnice, saj je vse posvetil motokrosu. Pri udejstvovanju v športu ni Gajserjev podprla niti lokalna skupnost niti država, je povedal Bogomir. »Nosim slovensko zastavo, živim pa od tujine. Občina tako nima nikakršnega posluha. Vendar mi gremo naprej in bomo svetovni prvaki,« je dejal odločeno. Na vprašanje, kako se je počutil, ko je sina prvič zagledal na zmagovalnem odru na svetovnem prvenstvu maja v britanskem Matterley Basinu, je odvrnil: »Nič posebnega, že pred začetkom sezone sem vedel, da se bo to zgodilo. Ker sem videl, kako vozi na treningu. Na začetku je bilo res težko, predvsem zaradi težave zbrati se, namreč Tim je še zelo mlad.« K temu pa je dejal, da je najpogostejši nasvet, ki ga daje Timu - voziti po pravilnih linijah in voziti 'z glavo'. Tudi Tim, ki bo naslednji teden dopolnil 18 let, je priznal, da brez očeta in obenem trenerja ne bi dosegal takšnih rezultatov. »Preuči vsako progo, na kateri tekmujem, in mi nato pove, kakšne linije moram odpeljati. Ob tem me pozna že od malih nog in točno ve, česa sem sposoben. Seveda pride do kakega konflikta, vendar to je del trenerskega procesa,« je dejal Tim, ki je na državnem prvenstvu vozil z izpahnjenimi kostmi v zapestju. »Se eno pozdravi in pride drugo. Vedno neke male poškodbe, vedno nekaj boli. Vendar, ko adrenalin naraste, potem tega ne čutiš,« je dejal plečat mladec, ki najraje je špinačo in pire krompir, pa tudi dunajski zrezek, je smeje dodal. Mojca Vtič Skupina A (Granada) 3. krog: Iran - Srbija 70:83, Francija - Egipt 94:55, Brazilija - Španija 63:82; 4. krog: Egipt - Iran 73:88, Srbija - Brazilija 73:81, Španija - Francija 88:64. Vrstni red: 1. Španija 8, 2. Brazilija 7, 3. Srbija 6, 4. Francija 6, 5. Iran 5, 6. Egipt 4. Skupina B (Sevilla) 3. krog: Hrvaška - Senegal 75:77, Argentina - Filipini 85:81, Portoriko - Grčija 79:90; 4. krog: Filipini - Portoriko 73:77, Senegal - Argentina 46:81, Grčija - Hrvaška 76:65. Vrstni red: 1. Grčija 8, 2. Argentina 7, 3. Hrvaška 6, 4. Senegal 6, 5. Portoriko 5, 6. Filipini 4. Skupina C (Bilbao) 3. krog: Ukrajina - Turčija 64:58, ZDA - Nova Zelandija 98:71, Finska - Dom. republika 68:74; 4. krog: Nova Zelandija -Ukrajina 73:61, Turčija - Finska 77:73 (podaljšek), Dominikanska republika - ZDA 71:106. Vrstni red: 1. ZDA 8, 2. Ukrajina 7, 3. Turčija 6, 4. Dom. republika 6, 5. Finska 5, 6. Nova Zelandija 5. Skupina D (Gran Canaria) 3. krog: Angola - Mehika 55:79, Avstralija - Litva 82:75, Južna Koreja - Slovenija 72:89; 4. krog: Mehika - Avstralija 62:70, Slovenija - Angola 93:87, Litva - Južna Koreja 79:49. 1. SLOVENIJA 4 4 0 8 2. LITVA 4 3 17 3. AVSTRALIJA 4 3 17 4. MEHIKA 4 13 5 5. ANGOLA 4 1 3 5 6. JUŽNA KOREJA 4 0 4 4 sta Karate • Karate do klub Ptuj Člani karate do kluba Ptuj so se konec avgusta udeležili enega najmočnejših turnirjev v Evropi, 29. svetovnega pokala v Lignanu v Italiji. Na tekmovanju je nastopilo 839 tekmovalcev iz 189 klubov iz vsega sveta. Iz Karate do kluba Ptuj sta med kadeti v borbah nastopila Oscar Križanec in Kri- štof Križanec (ml. kadeti), v katah nad 35 let pa Boštjan Dragar. V močni konkurenci Ptujčani niso imeli tekmovalne sreče, dobili pa so bogate izkušnje za prihajajočo jesensko sezono. Trener Andrej Cafuta je bil na tekmovanju izbran za šefa borišča (tata-mija). Ur Oscar Križanec pred borbo v Lignanu Rokomet • Jeruzalem Ormož, mlajše selekcije Kadeti drugi, starejši dečki sedmi Za mladimi rokometaši Jeruzalema in njihovimi trenerji je bogata tridnevna izkušnja, ki si jo je na 37. Lekker cupu 2014 v Berlinu nabiralo 30 rokome-tašev in dva trenerja. Ormožani so na vzhodu Nemčije nastopili v konkurenci kadetov (letniki 1998 in mlajši) in starejših dečkov (letniki 2000 in mlajši). Skupaj je v ženski in moški konkurenci nastopilo 163 klubov. Na turnirju so nastopale najmočnejše nemške ekipe v svojih kategorijah in ljubitelji rokometa so lahko uživali v vrhunskih predstavah. Ekipa Jeruzalema, ena izmed treh najboljših slovenskih ekip pri letniku 1998, je kljub odsotnosti poškodovanih Gašperja Horvata, Boštjana Žižka Cvetka in Nejca Zidariča prikazala izjemno borbene in kakovostne predstave in se uvrstila v veliki finale. Tam so jih čakali gostitelji iz Berlina, ekipa z zunanjo linijo preko 190 centimetrov, ki je tudi z obilno pomočjo sodnikov slavila s 25:15 (13:8). Prav sojenje je bilo najslabši del tega močnega mednarodnega turnirja. Sicer so nemške ekipe prevladovale v fizični moči, Ormožani pa so prisotne navdušili z atraktivno igro ter tehnično taktičnim znanjem. Celotna ekipa kadetov si zasluži pohvalo za predstave, naj igralec turnirja pa je postal Tilen Kosi, ki je blestel skozi celoten turnir. S pomočjo soigralcev ga nasprotniki niso uspeli zaustaviti tudi s tesnejšim pokrivanjem. Za kadete Jeruzalema so v Berlinu 2. mesto osvojili: Kevin Caf, Marin Šutalo, Gregor Feko-nja; Žak Ciglar, Anže Šoštarič, Tinek Hebar, Tilen Kosi, Rok Ko-derman, Timon Grabovac, Miha Kavčič, Dominik Ozmec, Nino Ulaga, trener Uroš Krstič. Rezultati kadetov: Herdecke Ende 21:18, Magdeburg 21:17, Ofter Schwetzing 21:17, Leipz- ig 19:18; finale: Fuchse Berlin 15:25. Starejši dečki so turnir v Berlinu končali na 7. mestu. Fantje so sposobni veliko več, čeprav ne smemo pozabiti, da so zaigrali proti največjim nemškim rokometnim gigantom, kot so Hamburg, Fuchse Berlin in THW Kiel. Včasih pozabljamo, da mesto Berlin šteje 3,5 milijona prebivalcev, mesto Ormož pa 2.500! Šele na zadnjih dveh tekmah so fantje pokazali svoje znanje in remizirali s Kielom ter premagali Potsdam. Za starejše dečke Jeruzalema so v Berlinu igrali: Žan Martin Hebar, predsednik RK Jeruzalem Ormož: »Čudovita izkušnja za otroke in tudi starše. Kvaliteta turnirja je bila na izjemno visoki ravni, naši doseženi rezultati so nad pričakovanji. Škoda za kadete, da niso nastopili v popolni zasedbi, saj bi zagotovo enakovredno parirali Berlinča-nom v finalu. Pogrešali smo le malo več gostoljubnosti Nemcev. Ogledali smo si tudi tekmo Bundeslige med Berlinom in Bergischer HC. Sama igra nas ni navdušila, vzdušje pred in v dvorani pa je nekaj posebnega -tekmo si je ogledalo kar 7.151 gledalcev. Velika hvala vsem sponzorjem, trenerjem in staršem, da so mladim omogočili to nepozabno avanturo.« Ekipa kadetov in starejših dečkov Jeruzalema Ormoža Firšt Šeruga, Tilen Pfeifer, Žan Toplak, Uroš Horvat, Niko Sovič, Tobi Torič, Vid Munda, Ivo Belec, Blaž Zadravec, Aljoša Munda, Gašper Hebar, Teo Šulek, Anže Notersberg, Jan Zadravec, Primož Ozmec, trener Matej Hebar. Rezultati starejših dečkov: Hamburg 17:24, Fuchse Berlin 14:16, Kiel 17:17, Potsdam 16:11. Uroš Krstič petek • 5. septembra 2014 Prireditve Štajerski 13 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 2. septembra 2014 Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Zelo razpolozeni strelci Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi so visoko ugnali goste iz Ormoža. Kikboks Ptujčani in Ormožani potujejo na SP V torek in sredo je bila odigrana večina tekem 1/16 finala Pokala MNZ Ptuj, na katerih so se strelci zelo izkazali. Najvišje kotirani ekipi tekmovanja, Aluminij in Drava, sta vsaka dosegli po devet zadetkov, Podlehni-čani so jih dosegli šest, po pet pa nogometaši Gerečje vasi in Markovcev. Nekaj tekem je bilo prestavljenih zaradi vremenskih razmer in s tem povezanega stanja igralnih površin. Rezultati: Podlehnik - Dornava vrtnarstvo Kovačec 6:2, Gorišnica - Oplotnica 3:1, Zgornja Polskava - Leskovec 3:1, Pra-gersko - Lovrenc 2:3, Markovci - Slovenja vas 5:2, Spodnja Polskava - Aha Emmi Bistrica 0:2, Drava - Boč 9:0, Cirkulane - Ro-goznica 2:0, Gerečja vas - Ormož 5:0 in Apače - Aluminij 0:9. Srečanja Podvinci - Stojnci, Hajdoše - Hajdina, Skorba -Središče, Videm - Grajena in Bukovci - Tržec so bila prestavljena na 10. september, tekma Majšperk - Makole bo na sporedu 17. septembra. David Breznik Športni napovednik Člani kikboks reprezentance Slovenije potujejo na svetovno prvenstvo za kadete in mladince, ki bo od 7. do 14. septembra potekalo v mestu Rimini v Italiji. Na tekmovanje bo pod vodstvom predsednika KZS Vladimirja Sitarja odpotovalo 52 članic in članov iz 14 klubov iz vse Slovenije. Iz KBV Ptuj je selektor Bojan Korošec v reprezentanco vpoklical Luka Vindiša, Vita Čurina, Patrika Šuleka, Nika Ritlopa, Laro Vuzem Vajda, Simona Kaisersbergerja, Gašperja Mlakarja Valentina in Nino Duh. Iz KBV Ormož so v reprezentanci Rok Tomažič, Žan Tomažič, Lan Kokol in Nejc Korotaj. Tekmovalci KBV Ptuj so se celoten avgust intenzivno pripravljali v svojem klubu. Bili so tudi na pripravah reprezentance, ki so konec meseca potekale v Olimju. Ptujski tekmovalci so imeli tudi treninge v Kalsdorfu v Avstriji skupaj z domačim klubom. Zadnji teden se bodo člani KBV Ptuj pripravljali v klubu ter v nedeljo odpotovali na prizorišče letošnjega SP v Rimini. Vladimir Sitar, predsednik Kikboks zveze Slovenije in glavni trener v KBV Ptuj: »Potem ko je selektor izbral člane reprezentance, so se tekmovalci po klubih začeli pripravljati na najpomembnejši letošnji nastop. Imeli smo kar nekaj priprav in treningov reprezentance. Po poročanju trenerjev in preverjanju njihovih sposobnosti, ki ga je opravila naša selektorska komisija, lahko pričakujemo dobre nastope. Na Ptuju smo tudi letos delali zelo intenzivno, saj smo treningom v avgustu dodali tudi treninge v fitnesu (trikrat tedensko) in z velikim pričakovanjem potujemo v Rimini. Verjamem v dobre nastope naših tekmovalcev in v primeru dobrih borb ter malo sreče bomo prišli iz Italije s kakšno medaljo. To bi bil velik uspeh v napovedani močni konkurenci okrog 2000 tekmovalcev. Vsekakor pa gredo naši mladi tekmovalci predvsem nabirat dragocene izkušnje in zadovoljni bomo, če bodo dali vse od sebe in se dobro borili ter pokazali napredek v borbi -ne glede na končni rezultat.« Ekipa KBV Ormož, ki je nastopala v Izlakah. Boks • Revija na Ptuju Atraktiven boks Boks klub Ring Ptuj je po krajšem premoru pred svojimi klubskimi prostori v soboto izvedel peto letošnjo boksarsko revijo na prostem. To je zaznamoval odličen obisk in atraktivne borbe. V njih so se pomerili tekmovalci iz šestih slovenskih klubov: BK Legija Celje, ŽBK Maribor, BK Tezno Maribor, BK Slovenska Bistrica, BK Legionar Ptuj in BK Ring Ptuj. Po pričakovanjih je bil v ringu daleč najbolje zastopan domači klub, ki je v skupno šestih dvobojih imel v njih štiri svoje borce. Začetnik Jernej Anžin (BK Ring Ptuj) se je predstavil v zelo dobri luči in je bil boljši od tekmeca iz BK Legija Celje Frana Firer-ja. Še en mlad ptujski boksar, Leon Lovrec, se je izkazal, saj je ekspresno dobil svoj obračun proti Elvisu Osmanče-vicu (ŽBK Maribor). Lovrec je dosegel edino zmago, saj so se vsi ostali dvoboji na reviji končali brez zmagovalca. Mladi boksar je s serijo vsaj desetih zaporednih natančnih in močnih udarcev spravil svojega tekmeca na tla že po 30 sekundah borbe. Zelo zanimiv je bil tudi dvoboj med domačim boksarjem Robertom Šimončikom in Edinom Sejdinovicem (ŽBK Maribor). Slednji je bil Izlake Open V soboto, 30. avgusta, so Ptujčani in Ormožani sodelovali na odprtem prvenstvu v Izlakah, kjer je skupno sodelovalo 80 tekmovalcev iz 15 klubov. Rezultati KBV Ptuj: Vito Čurin - 1. mesto do 84 kg in do 89 kg; Lara Vuzem Vajda - 2. mesto do 42 kg; Nina Duh - 2. mesto do 55 kg; Patrik Šulek - 3. mesto do 57 kg; za odtenek boljši tekmec, a tudi Šimončik je imel veliko odličnih trenutkov, ko je napadal in je prevladoval v ringu. Tokratna poslastica revije je bila borba med Denisom Lazarjem (BK Ring Ptuj) in Aljažem Venkom (BK Slovenska Bistrica). Oba boksarja sta imela bučno podporo navijačev in sta prikazala atraktiven boks, v katerem je prevladoval zdaj eden, zdaj drugi boksar. Tomi Lorenčič (BK Legionar Ptuj) je tokrat nastopil proti Sadiku Gathiju (ŽBK Maribor) in je bil boljši tekmec ter je prikazal dobro partijo. Po uspeli peti poletni reviji nameravajo v BK Ring to soboto, če bo vreme to dovoljevalo, pripraviti novo revijo. David Breznik Dejan Duh - 3. mesto do 52 kg; Niko Ritlop - 3. mesto do 52 kg. Rezultati KBV Ormož: - med najmlajšimi je Tin Ko-kol dosegel odlično 3. mesto, v kategoriji dečki do 28 kg; - Lan Kokol je prav tako z dobrim nastopom v predtek-movanju v kategoriji kadeti do 42 kg dosegel 3. mesto; - Lan Kokol in Nejc Koro-taj sta tekmovala še v kategoriji kadeti do 47 kg, v kateri sta oba dosegla 5 - 8.mesto. Franc Slodnjak, Ur Nogomet • Mladi 1. SML REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Maribor Branik 4:0 (1:0), Koper - Rudar Velenje 7:1 (3:0), Interblock - Gorica 2:1 (1:0), Šampion - Bravo 0:1 (0:1), Olimpija Ljubljana - Ilirija 3:1 (2:0), NOGA Triglav -Domžale 0:4 (0:1), Elta Izola - VOC Celje 4:4 (1:4). 1. SKL REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Maribor Branik 2:3 (2:2), Koper - Rudar Velenje 3:1 (1:0), Interblock -Gorica 2:2 (1:1), Šampion - Bravo Publikum 1:3 (1:1), Olimpija Ljubljana - Ilirija Extra-Lux 5:0 (2:0), NOGA Triglav - Domžale 2:1 (1:0), Elta Izola - Celje 2:5 (1:1). jm Nogomet • 2. SNL PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Dravinja Kostroj - Farmtech Veržej, TKK Tolmin - Roltek Dob; SOBOTA ob 19.00: Krško - Šenčur; NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Ankaran Hrvatini, Triglav Kranj - Šmartno 1928. 3. SNL SEVER PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Koroška Dravograd -Šampion; SOBOTA ob 17.30: Fužinar - Drava Ptuj, Radlje - Podvinci, AjDAS Lenart - Malečnik. Fosilum Šentjur - Maribor B, Aha Emmi Bistrica - Korotan Prevalje; NEDELJA ob 17.00: Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah. SUPER LIGA PARI 2. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Videm - Cirkulane, Apače - Stojnci, Hajdina - Gerečja vas; NEDELJA ob 17.00: Bukovci -Boč Poljčane, Carrera Optyl Ormož - Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Leskovec - Zgornja Polskava; SOBOTA ob 19.00: Podlehnik - Lovrenc; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Tržec; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Markovci, Podvinci - Dornava vrtnarstvo Kovačec. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 1. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Majšperk - Oplotnica, Rogoznica - Grajena, Hajdoše - Polskava avtop. Grobelnik, Pra-gersko 75 - Slovenja vas. Rokomet • 1. NLB Leasing liga 1. KROG: Jeruzalem Ormož - Krško (SOBOTA ob 19.00) 23. ptujski mali maraton Tekaški klub Maraton v nedeljo, 7. 9., organizira 23. ptujski mali maraton, hkrati pa bo potekal tudi tek na 8 kilometrov. Start obeh tekov bo ob 10. uri v Termah Ptuj, kjer bo tudi cilj. Ob 9.30 bodo na sporedu otroški teki na 400, 600 in 800 metrov. 20. ptujski športni vikend Organizatorji 20. ptujskega športnega vikenda od petka do nedelje ponujajo okrog 50 različnih športnih vsebin, v katerih bo sodelovalo približno 30 klubov in društev. Zaradi možnosti slabšega vremena bodo organizatorji na ptujskem Mestnem stadionu in v njegovi okolici udeležence športnih vsebin sproti obveščali o samem programu in o možnih prestavitvah določenih aktivnosti, ki se bodo po zmožnostih izvajale tudi v športni dvorani Mladika. Boks • Revija pred BK Ring Boks klub Ring iz Ptuja v soboto, 6. 9., od 16. ure naprej pred svojimi klubskimi prostori na Maistrovi ulici organizira sparing boksarsko revijo na prostem, ki bo potekala le v primeru lepega vremena. Kasaške dirke v Ljutomeru Dvajseti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone - že sedmi v prleški prestolnici - bo to nedeljo v znamenju praznika občine Križevci pri Ljutomeru. V sedmih točkah sporeda bo nastopilo 63 konj (3- do 14-letnih) iz vseh slovenskih klubov, ki se bodo pomerili na 2100 metrov dolgi stezi. Zanimiva in atraktivna dirka se obeta v dvoboju pobratenih občin Križevcev in Komende, kjer bo nastopilo po pet kasačev iz vsakega kluba. Na sporedu bo tudi drugi tek za veliko nagrado Zuricha (prvega je v Ljutomeru 24. avgusta dobil 3-letni Dakot, ki pa ga tokrat ne bo na startu) ter dirka za 3-letne ljutomerske kasače. Bovling • Podjetniška liga RAZPORED 1. KROGA, ponedeljek, 8. 9.: ob 17.30: Saška bar - Tames, Elektro Maribor - Radio-Tednik Ptuj; ob 20.00: Boxmark Team - Gostišče Iršič, Mestna občina Ptuj - Slovenske gorice, Bowling center Ptuj - SKEI Ptuj, Talum - Restavracija PAN. Prosta je ekipa VGP Drava. David Breznik, NŠ, JM Konjeniški šport DP triletnikov dobili Ljutomerčani Na kasaški prireditvi v ljubljanskih Stožicah je bila osrednja točka sporeda dirka za državno prvenstvo triletnih konjev (2100 metrov), kjer so se člani KK Ljutomer odlično odrezali, saj so osvojili prva tri mesta. Zmagala je Lil Kim z voznikom Jožetom Sagajem mlajšim (1:18,6), drugi je bil Ta rs Sta rs z Jankom Sagajem (1:18,7), tretji pa Sammi MS na vajetih Mitje Slaviča (1:18,7). Najuspešnejši voznik dneva v Ljubljani Jože Sagaj je zmagal še v dveh dirkah - slavila sta Vilin on Top (1609 metrov, km čas 1:20,6) in Leo Den (1609 m, 1:18,6). Zmaga za KK Ljutomer na Madžarskem Na kasaških dirkah v Budimpešti je odmevno mednarodno zmago dosegel član KK Ljutomer Rene Hanžekovič. Devetletna kobila Lady Luna je bila v cilju najhitrejša s kilometrskim časom - 1:17,9. NŠ petek • 5. septembra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 15 Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine Sklenite nezgodno zavarovanje že danes in si zagotovite poletno zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco C0RIS. Poleg tega pa lahko sodelujete še v nagradni igri za bogate nagrade. Več na www.as.si www.as.si 080 11 10 as www.zav-mb.si/hiphop V prodajalnah: Žerak PODLEHNIK, T: (02) 768 00 20 Žerak VIDEM PRI PTUJU, T: (02) 761 05 83 Žerak MAJŠPERK - BREG, T: (02) 794 01 60 Akcija traja do 14. 9. 2014 PONUDBA ZERAK PRODAJALNE Za BREZPLAČNO dostavo na dom pokličite: • % 030 333 535 • • www.prodajalne-zerak.si Ražnjiči Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do 14.9.2014 oziroma do prodaje zalog. www.tednik.s tednik@tednik.s 16 Štajerski Nasveti petek • 5. septembra 2014 Alternativna medicina Ali ste vedeli ... o kiropraktiki V nasprotju s tradicionalnimi zdravilskimi metodami, za katere ni natančno poznano, kdaj so se začele izvajati, za kiropraktiko vemo, da njen začetek sega v leto 1895. Takrat jo je osnoval in začel izvajati Daniel David Palmer, Američan kanadskega rodu. Ker je delal zgolj z dlanmi, je dobila ime po grških besedah 'cheiros' - kar pomeni dlan - in 'praktikos' - kar pomeni prakso. Kiropraktika je zdravilska metoda, ki temelji na ročnem naravnavanju premaknjenih vretenc. Njen cilj je sprostitev stisnjenega živca, ki povzroča bolečino in druge težave. V kiropraktiki velja, da premik kateregakoli dela okostja lahko stisne živce ob izhodu iz hrbtenice, kar lahko okrepi ali oslabi njihovo sposobnost za prenašanje informacij, to pa izzove premočno ali preslabotno funkcijo določenega organa oziroma povzroči motnjo, ki ji pravimo bolezen. Namen kiropraktike je, da odpravi mehanične vzroke, ki so porušili žilno, živčno in sklepno ravnotežje. Pri nas lahko kiropraktiko izvajajo le osebe, ki imajo diplomo medicinske fakultete, pridobljena znanja iz kiropraktike in veljavno licenco. Šole o kiropraktiki v Sloveniji ni, zato lahko zdravniki svoje znanje o kiropraktiki pridobijo le v tujini. Pri tem je pomembno, da je šolo priznala svetovna federacija kiropraktikov, kar lahko preverite preko interneta na www.wfc.org. Obisk samooklicanega ki-ropraktika brez diplome je lahko nevaren. Nestrokovna ročna obravnava hrbtenice lahko prizadene delovanje le-te in drugih delov telesa in na njih pušča trajne posledice. Zato je pomembno, da pred obiskom kiroprak- Najpogostejše poškodbe hrbtenjače pri malih živalih, psih in mucah, nastanejo zaradi udarca avtomobila oziroma zaradi zdrsa medvretenčne ploščice, ki pritisne na hrbtenjačo. V teh dneh smo imeli v Veterinarski bolnici tudi tragičen primer muca, ki ga je brezvestni in verjetno mentalno omejen krajan ustrelil z zračno puško. Muca so lastniki nemudoma pripeljali v ambulanto z anamnezo, da ga je povozil avto, saj ni mogel hoditi po zadnjih tačkah in videlo se je, da trpi hude bolečine, saj je / v J i i£c A IW tika nujno preverite, ali je ustrezno usposobljen. V večini primerov je diploma o opravljenem izobraževanju na vidnem mestu v prosto -ru, kjer zdravilec izvaja zdra-vilsko dejavnost. Če je ni, morate po njej povprašati in zdravilec vam jo je dolžan pokazati. Običajno pri prvi obravnavi uporabnik kiroprak-tičnih storitev izpolni vprašalnik o morebitnih predhodnih poškodbah, o zdravstvenem stanju v preteklosti ter trenutnih težavah in bolečinah. Zaželeni so tudi rentgenski posnetki neutolažljivo jokal in mijavkal. Pri RTG-slikanju smo našli naboj od zračne puške, ki je pristal v hrbtenici in poškodoval hrbtenjačo. Seveda smo našli tudi vstopno rano na hrbtu živali. Mucek je moral biti ustreljen zelo od blizu, saj je naboj v podkožju in mišičnim poškodoval hrbtenjačo nekaj centimetrov naprej od vstopne rane na koži. Mucka smo nemudoma operirali in mu po težkem in dolgotrajnem posegu uspeli odstraniti zagozdeni naboj iz medvretenčnega prostora hrbtenice, ki je pritiskal ,. • -"i Jf hrbtenice. Sledi fizični pregled, kjer zdravnika kiro-praktika v prvi vrsti zanima telesna drža, način hoje in gibanja, način dela. Nato z otipom hrbtenice ugotavlja njeno strukturo in gibljivost ter določi mesto okvare oziroma bolečine. S posebnimi pritiski na prizadetih hrbtnih mišicah poskuša vretenca hrbtenice vrniti v njihovo prvotno pravilno lego in jim tako povrniti gibljivost. Ob tem se lahko sliši pokanje. Literatura navaja, da je kiropraktična obravnava primerna pri slabi drži, pomanjkanju kakovostnega spanja, 'trdem vratu', mravljinčenju rok in prstov, prebavnih motnjah, vrtoglavici, glavobolu, ki so lahko posledica dela za računalnikom, vožnje v avtu, sedenja, vsakdanjega stresa zaradi delovnih obremenitev in podobnega. Opozarjajo pa, da ročno naravnavanje hrbtenice in sklepov ni primerno pri osteoporozi, sklepnem rev-matizmu, močno bolečem išiasu, okužbah, poškodbah in tumorjih. Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK in poškodoval tudi hrbtenjačo. Za hrbtenjačo vemo, da nima regeneracijskih sposobnosti, kar pomeni, da se ne obnavlja kakor ostala tkiva v organizmu. Muckova ozdravitev je odvisna od obsežnosti poškodbe, ki jo je naredil naboj. Nekaj dni po operativnem posegu bo potrebnih, da bomo lahko postavili ustrezno napoved. Mucek mora dobivati nekaj dni po operaciji ustrezno protibolečinsko terapijo in vsekakor terapijo s kortikoste-roidi, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo edem oziroma Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. oteklino v hrbtenjačnem kanalu na mestu poškodbe. Na žalost se pogosto dogaja, da živali ostanejo hrome v zadnjem delu telesa, podobno kakor ostanejo tudi ljudje invalidi, paraplegiki ali celo tetraplegiki po hujših poškodbah hrbtenjače v vratnem delu. V tujini in tudi pri nas se dobijo vozički, ki nadomestijo zadnje tačke s kolesi in so neke vrste invalidski vozički za živali. Mnenja o njihovi uporabi pri psih, ki so hromi v zadnjem delu, so deljena, vendar so vsekakor dobrodošla rešitev tako za hrome pse, ki na ta račun pridobijo mobilnost, in za njihove lastnike, ker se ne rabijo ločiti od svojih ljubljenčkov. Foto: Črtomir Goznik Emil Senear, dr. vet. med. Zaradi obsežnosti problematike bom v naslednjem prispevku obdelal možnosti in uporabo rehabilitacije in fizioterapije pri malih živalih. Pri ljudeh je strokovna rehabilitacija po hujših operativnih posegih in poškodbah možganov in živčnega tkiva izredno pomembna. Tudi pri živalih so metode, ki s strokovno pomočjo veterinarjev pripomorejo k uspešnejši in hitrejši regeneraciji po poškodbah. Več prihodnjič. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: Črtomir Goznik Mateja Pislak, mag. farm. Zdravstveni nasveti Na pot z letalom (2.) Kako lahko sami vplivamo na strah pred letenjem? Strokovnjaki pravijo, da se strah pred letenjem veča s stresom, saj ljudje, ki se z več nervoze pripravljajo na potovanje, običajno svoje skrbi odnesejo s sabo na letalo. Zato bi moralo biti načrtovanje počitnic in priprave na pot čim bolj sproščene. Vsekakor bi bilo treba, kolikor je le mogoče, izogibati se branju in poslušanju novic o letalskih nesrečah. Med priprave na let sodijo še sprostitvene tehnike in poslušanje pomirjujoče glasbe, ki pomagata olajšati napetost pred poletom. Sunke ob turbolencah je najmanj občutiti v prvem delu letala, zato je priporočljivo izbrati sedež nekje v sprednjem delu letala. Vsekakor pred poletom ni priporočljivo pitje večjih količin kofeinskih in alkoholnih pijač in jemanje pomirjeval oziroma uspaval. Kadar smo se na polet zelo dobro pripravili in kljub temu nismo zmanjšali strahu in napetosti med poletom, pred prihodnjim takim potovanjem priporočamo, da pomoč poiščete pri psihoterapevtih oziroma psihologih, ki lahko z ustreznimi tehnikami zdravljenja bistveno omilijo strah pred letenjem. Težave zaradi razlik v zračnem tlaku ob vzletu in spustu Tlak v kabini med letom je enak zračnemu tlaku na višini okrog 2000 m nadmorske višine. Z naraščanjem višine pada delni zračni tlak in z njim delni tlak kisika v zraku. Z dihanjem zaradi tega dobimo manj kisika. Na višini okrog 2000 m zdravim ljudem ne bo primanjkovalo kisika, niti ne bodo tega občutili. Težave s hipoksijo bi se lahko pojavile pri srčnih bolnikih in bolnikih, ki trpijo za anemijami. Tem pred poletom priporočamo posvet z zdravnikom, da se izognejo nepredvidljivim zapletom. Med vzletom in spustom se, da dosežemo ciljni zračni tlak v kabini, zračni tlak spreminja. Med vzletom padanje zračnega tlaka povzroči širjenje plinov, med spustom naraščanje zračnega tlaka povzroči stiskanje plinov v zraku. Dvigovanje in padanje zračnega tlaka po navadi čutimo kot pritisk, lahko kot rahlo pokanje v ušesih. Najverjetneje bomo imeli manj težav med vzletom, ko zrak uhaja iz srednjega ušesa in sinusov, in več med spustom, ko mora zrak nazaj v sinuse in srednje uho, da bi se lahko tlak v srednjem ušesu izenačil s tistim v kabini letala. Da bi se tlaki lahko izenačevali, mora biti evstahijeva cev, ki povezuje srednje uho in žrelo, odprta in sinusi prehodni. Kadar se evstahijeva cev ne odpre, ne moremo izenačiti tlaka, pride do pritiska na bobnič, kar čutimo kot bolečino v ušesu. Kako lahko izenačimo tlak v ušesu? Izenačevanje tlakov dosežemo z žvečenjem in požiranjem sline (imamo bombon v ustih, pijemo tekočino ...). Tako lahko po navadi brez dodatnih ukrepov brez problema izenačimo tlak. Kadar ti enostavni pristopi ne pomagajo, lahko poskusimo z manevrom po Valsalvi (zajamemo sapo, stisnemo nosnici, zapremo usta in poskušamo počasi izdihniti zrak). Največkrat ne moremo izenačiti tlaka, kadar imamo vnetje srednjega ušesa, sinusov ali zamašen nos (prehladi, alergijski nahod ...), ker so prehodi, po katerih potuje zrak, zamašeni. V takih situacijah odsvetujemo polete oziroma, kadar poleta ni mogoče odložiti, se priporoča uporaba nasalnih dekongestivov (kapljic ali pršil za zmanjšanje otekline nosne sluznice) pred vzletom in spustom ter spiranje nosu s fiziološko raztopino. Mateja Pislak, mag. farm. Tačke in repki Ustreljen mucek in okrevanje po poškodbah hrbtenjače in drugega živčnega tkiva Kar nekaj lastnikov mačk in psov je poslalo vprašanja s podobno tematiko, kjer sprašujejo, kakšne so možnosti ozdravitve pri njihovih živalih, ki so bile poškodovane v prometu, ustreljene, so padle z višine, bile pretepene ali kakorkoli drugače poškodovane in sedaj ne morejo hoditi, šepajo, ne čutijo tačk in podobno. Vse lastnike zanima napoved ozdravitve, ali bodo njihove živali še lahko hodile, uporabljale tačko ali ne in kako dolgo traja okrevanje pri takih poškodbah? Zanima jih tudi, ali je na voljo tudi fizioterapija za živali. petek • 5. septembra 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Iščete svoj stil V jesen v kombinaciji sive in bordo Veronika Gojkošek je stara 21 let, doma v Gerečji vasi. Njena velika želja je postati vzgojiteljica predšolskih otrok. V prostem času se najraje druži s prijatelji, hodi na izlete, si ogleda kakšen dober film. Nekoč v prihodnosti pa bi rada imela svoj vrtec. Prijavila jo je prijateljica, ki se je tudi že udeležila naše akcije Iščete svoj stil. Veronika ima mastno kožo, ki zahteva še posebej temeljito nego. Po površinskem čiščenju le-te in pilingu, so ji v kozmetičnem salonu Neda uredili tudi obrvi. Po njihovih strokovnih nasvetih bo kožo poskušala negovati tudi doma, priporočili pa so ji tudi občasno globinsko čiščenje kože. V Frizerstvu Jožice Pepelnik, s. p., je za Veronikino pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Njene dolge lase je pobarvala svetlo rjavo, postrigla pa do ramen. Posušila jih je gladko, na strani pa spletla kitko, kar je novi pričeski dalo piko na i. Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra, s katerim je prekrila celotni obraz, da je izenačila ten kože. Veke je poudarila v sivo KOLEKTIV SALONA inosKo m tensKo Finsetiscvo 2 Slomškova 22 10 % popust v septembru š temnem in svetlem odtenku v kombinaciji z živo roza, obro-bila pa z olivno sivim črtalom. Na ličnice je nanesla marelični ton, z roza glosom pa poudarila ustnice. „Glede na mladost in nenavadno spremenljivo vreme kljub uradnemu poletju sem pobrskala že med kosi nove kolekcije za jesen, ki jo že imajo na policah Modiane. Med oblačili, ki so bila na razpolago, sem izbrala nekaj iz kolekcije za mlade, džersi oblekico in jopico. Oblekica sive barve je dokaj enostavnega kroja, le da ima kot neki neobvezen detajl še žepe. Bordo jopica bo prišla prav v hladnejših jutrih in večerih, preko dneva pa si jo lahko tudi zveže preko rame ali okoli bokov kot modni dodatek. Kljub trendovskim modnim zapovedim za letošnjo 'sivo' jesen sem imela občutek, da je vsa zadeva preveč resna za Veroniko, njena leta in poletje. Dodala sem še tanek šal, v katerem so se v vzorcu prelivale pink, turkizna, siva in črna barva. Moja izbira Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Veronika prej ... . in pozneje obutve k temu stajlingu bi bila absolutno v pink barvi, vendar jih na policah Alpine, kjer sem izbirala čevlje, ni bilo. Tako sem se odločila za nevtralno sivo barvo sandal, saj sem se hotela izogniti črni barvi. Seveda je malo težje tudi pri izbiri torbice, še posebej, če iščeš torbico v odtenku pink ali turkizne barve. Veronika lahko namesto šala doda tudi kakšen kos nakita okrog vratu, pa tudi zapestnica ali prstan bi bila dobra odločitev. Vsekakor pa je model te oblekice Kidričevo • Vojaško pokopališče Blagoslovili pravoslavni križ Na nekdanjem vojaškem pokopališču v Kiričevem so konec avgusta opravili blagoslov pravoslavnega križa, ki ga je na pobudo Zgodovinskega društva Kidričevo postavilo veleposlaništvo ruske federacije v Ljubljani. Kot je povedal predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo Radovan Pulko, so pravoslavni križ postavili v spomin na ruske vojne ujetnike in ruske emigrante, pokopane na nekdanjem vojaškem pokopališču nekdanjega taborišča Sternthal, današnjem Kidričevem. V času prve svetovne vojne je bilo v Strnišču, da- našnjem Kidričevem, avstro-ogrsko ujetniško taborišče za ruske vojne ujetnike, ki je delovalo med letoma 1915-1918. Veliko ruskih vojnih ujetnikov je takrat tudi umrlo in so pokopani na vojaškem pokopališču v Kidričevem. Direktor ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani Ri-fat Kadyrovič Pateev se je zgo- Foto: M. Ozmec Pravoslavni križ na vojaškem pokopališču v Kidričevem je blagoslovil Sava Kosojevič, paroh srbske pravoslavne cerkve v Mariboru. dovinskemu društvu in občini Kidričevo zahvalil za vso skrb, ki jo posvečajo ohranjanju spominov na grozote iz prve svetovne vojne: »Hvala vam za pravoslavni križ, ki smo ga na vašo pobudo postavili v spomin na naše vojake. Načrtujemo, da bomo v Sloveniji postavili šest pravoslavnih križev, prvi je bil postavljen na Vurberku, drugi tukaj, v Kidričevem, tretji je v Kalcah, postavili pa bomo še tri. Hvala vsem, ki ste nas opozorili, da do sedaj ni bil v spomin na naše in druge vojake, ki so pokopani v Sloveniji, postavljen noben spomenik in noben križ,« je dejal Pateev in ob tej priložnosti izročil pisno zahvalo ruskega centra predsedniku Pulku. Da imajo v občini Kidričevo vedno posluh za dogodke, ki so mrtvim v spomin, živim pav opomin, je zagotovil tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Obred blagoslova lesenega pravoslavnega križa, na katerem je v ruskem jeziku izrezljano: »Zapustili so svojo domovino in nikoli več se ne bodo vrnili«, je opravil paroh srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Sava Kosojevič. M. Ozmec tisti kos, ki ga je dobro imeti v svoji omari, saj ga lahko kombiniramo na sto in en način ter se poigravamo z resnejšim in elegantnejšim videzom kot tudi zelo sproščenim in razigranim videzom. Seveda je le-to odvisno od dodatkov, ki jih kombiniramo - šali, rute, nakit, čevlji, torbica," je o Ve-ronikini novi podobi povedala stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic si je Veronika izbrala masažo hrbta. Beseda masaža izhaja iz latinske besede mas (gladiti, gnesti: označuje ročno obdelavo kože in mehkih tkiv telesa). Začela se je razvijati z razvojem človeštva. Foto: Črtomir Goznik Veronika v sivi obleki in bordo jopici, čevlji so iz Alpine. Zgodovina opisuje, da se je razvijala tako, da se je človek drgnil, gladil in gnetel po poškodovanem delu. Posledično se je tkivo ogrelo, bolečina je ponehala. Pozitivne učinke mehanske obdelave tkiv opisuje že Hipokrat (pribl. 460380 p. n. št.), v Evropi pa se je začela razvijati v 19. stoletju. Zaradi pozitivnih učinkov jo je kot del zdravljenja sprejela tudi medicina. Ne glede na zdravstvene namene se masaža izvaja tudi v kozmetičnih salonih, fitnes centrih, zdraviliščih. »Torej ko želite zmanjšati stres in napetost, se odločite za masažo,« pravi kozmetičarka Silva Čuš. MG P.s. Z akcijo iščete svoj stil se odpravljamo na kratke počitnice, do konca septembra. Zahvaljujemo se vsem, ki oddajate svoje prijavnice. Udeležence izbiramo z žrebom. Slov. Bistrica • Ognjiščna potica velikanka Pohorska potica velikanka Na Devini pri Slovenski Bistrici so ob postavitvi klopotca Društva vinogradnikov Ritoznoj in srečanju poslušalcev nočnega programa slovenskih radijskih postaj spekli ognjiščno potico velikanko. V premeru je merila 2,4 metra. Zakaj ognjiščna? Pekli so jo na ognjišču v krušni peči. Če pobrskamo po starih zapisih, ugotovimo, da je ognjiščna potica posebnost bistriške ku-linarike. Starejše gospodinje so povedale, da je to stara pohor- ska, tudi štajerska jed oziroma slaščica. Pekli so jo ob večjih praznikih in eden takšnih je bila trgatev. To so v raziskovalni nalogi leta 2007 ugotovili tudi dijaki bistriške srednje šole. Pohorsko ognjiščno potico velikanko so pojedli številni obiskovalci prireditve. Običajna velikost ognjišče potice, ki jo še danes pečejo v krušni peči, je 36 cm. Ta potica velikanka pa je bila za 30 običajnih potic. Seveda je niso pekli v eni, temveč v dveh krušnih pečeh. Potem so vseh petnajst kosov zložili skupaj in jo predstavili občinstvu ter jo razdelili. Seveda so to pohorsko ognjiščno potico velikanko želeli vnesti tudi v Guinnesso-vo knjigo rekordov. Dobili so odgovor, da gre tukaj za takšno kulinarično posebnost, ki je drugi ne bi mogli preseči. Za potico velikanko so porabili precej raznega materiala: 15 kilogramov moke, 23 litrov mleka, 8 litrov sladke smetane, 30 rumenjakov, 15 kilogramov skute, kvas in pšenični zdrob. Od priprave do končane peke, pekli so jo pod budnimi očmi Danice, Štefke in Branka, je trajalo 12 ur. Ognjiščno potico, vsi, ki so jo tokrat poskusili, so bili več kot navdušeni, je treba ob vinu ritoznojčanu vključiti v turistično ponudbo na Bistriškem. Vida M. Topolovec 18 Štajerski Na sceni petek • 5. septembra 2014 Ptuj • VII. rimske igre Poletni spektakel, ki je navdušil Od četrtka, 28. avgusta, do nedelje, 31. avgusta, je rimsko dogajanje preplavilo Ptuj. V rimskem taboru pri I. mitreju ob Mariborski cesti na Ptuju so skupine s Ptuja, okolice in tujine živele po rimsko, z igrami in hedonizmom. Spektakel poletja, poletni festival z zgodovinsko tematiko, je ob domačinih privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Nastajajo zametki velikega arheološkega parka in nove turistične zgodbe Ptuja, ki že sedaj pozitivno odmeva v okolju in pomaga graditi rimsko dogajanje tudi v slovenskem merilu. Gradijo ga domače skupine, povezane v Društvu za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, ki tvorijo tudi jedro ptujskega kurentovanja. To so prostovoljci, ki delajo z velikim navdušenjem. Ni jim žal ne časa ne denarja za to zgodbo, ki postaja ena izmed vse bolj prepoznavnih tudi v širšem okolju. MG Legija Gemina XIII. Foto: Črtomir Goznik Bitka gladiatorjev, skupina Spectacula Antiqua iz Pulja ; V* . v- Foto: Črtomir Goznik Flavijci so predstavili življenje in oblačila bogatih Rimljanov. rHBtTH . S > r Foto: Črtomir Goznik Zaradi še razmočenega terena so s kvadrigami izvedli paradno uprizoritev. Foto: V rimskem otroškem taboru je letos sodelovalo 40 otrok. Rimsko zgodovino so spoznavali skozi igro in dogajanje v rimskem taboru. J OVEN (21.3. - 20.4.) September bo prinesel paleto delavnih izzivov in povečane odgovornosti. Seveda boste morali biti previdni, da ne bo spregledali smerokazov. V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Ljubezen bo prinesla težko pričakovan pogovor. Vedite pa, da beseda ni konj. i TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Nakazano je, da se boste za resnico in pravico pripravljeni boriti. Pravilno bo, da rečete bobu bob. energija vam bo pomagala na razpotjih usode. Ljubezen bo kot cvet vrtnice. Romantično bo v dvoje in srčnega izvoljenca boste radi razvajali. Ločite se od tistega, česar ne potrebujete. BIK 1. (21.4. - 20.5.) * Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Pravilno bo, da se boste ločili od tistega, česar nepo-trebujete. Zvezde sreče vam bodo naklonjene v čustvenem življenju. Mnogo bo analiziranja in iskanja prave poti. Četrtek prinaša mnogo sproščenosti in kreativnih (24.10. - 22.11.) Prijatelji vam bodo aroma življenja. Skozi njihovo pomoč boste napredovali, jasno je tudi, da se odpirajo spodbudne delovne novosti. Po drugi strani se bo modro umiriti in razmisliti o tem, kaj vas veseli. Na svoj način boste povezani s svetom duhovnosti in ezoteričnimi zakonitosti. k J Ljubezen bo prinesla določeno srečo in blagostanje. Odločili se boste in naredili nek prerez. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. Najbolj nemirni boste doma. Seveda se bodo stvari odvijale nekoliko drugače, toda konec dober - vse dobro. Služba: štela bo kreativnost. r^h RAK 'Z W (21.6. - 22.7.) Pozitivno bo, da se boste znali postaviti zase in na pravilen način predstaviti svoje argumente. Se vedno bo tako, da bo veliko analiz in da bo ostro oko opazilo pomanjkljivosti. Razrešiti boste morali nekaj, kar je vezano na preteklost. Blagodejno na počutje bo delovala glasba. m STRELEC (23.11. - 21.12.) Blesteli boste na delovnem mestu. Resnica bo, da bo potrebno prerezati popkovino preteklosti. Sprehodi po gozdnih razpotjih vam bodo vlili upanje. Znalo se bo dogoditi, da se vam bo izpolnila srčna želja. Ljubezenska sreča bo namenjena najbolj pogumnim predstavnikom. KOZOROG (22.12. - 20.1.) V kolikor ste rojeni decembra, se boste morali odločiti, kaj je za vas bistveno. Osebna bilanca bo dobra popotnica za prihodnost. Na splošno bo čas namenjen tudi preobrazbi na delovnem mestu. Iskanje idealov v ljubezni bo mit, pravilno pa bo, če se boste znali pogovoriti o notranjih dvomih. LEV (23.7. - 22.8.) Obiskala vas bo vila kreativnosti. Tako boste na življenje pogledali iz svetle plati. Na delovnem mestu bo prijetno in polno obveznosti. Teden bodo na svoj način označile finance in na tem področju boste lahko naredili korak naprej. Sprostitev bo prišla skozi pogovor in razvajanje v « DEVICA ± (23.8. - 22.9.) Zanimiv teden je pred vami. Vsekakor se boste zadanih nalog lotili vneto in zagnano. Popaziti boste morali, da ne bi spregledali smerokazov. Pomembno bo tudi, da bodo vaše misli svetle in tako bo pred vami čas blagostanja. Ljubezen bo prinesla določeno ravnovesje in čustveno skladnost. VODNAR (21.1. -18.2.) Optimistično razpoloženje vam bo pomagalo na razpotjih usode. Dejstvo bo, da bodo v vaše življenje prihajali zanimivi ljudje. Na delovnem mestu vas bo obiskala vila sreče. Razbrati je, da se boste veliko učili in pilili svoje znanje. Obstajala bo možnost, da boste izvedeli pozitivno novico. RIBI (19.2. - 20.3.) Po zvezdnih namigih bo pred vami razburljiv teden. Mnogo časa boste namenili raziskovanju in iskanju večnih odgovorov. Močno bo izstopala intuicija in ravno zaradi tega bodo vaše odločitve modre in pravilne. Aktivno reševanje problemov, ki jih piše življenje, bo velika prednost. petek • 5. septembra 2Q14 Za kratek čas Štajerski 1S SESTAVIL EDI KLASINC ODTRGANA NAGLAVNA KOŽA Z LASMI 3619 FOTOGRAFIJA, SLIKA DVOROCNA ŽAGA PLEZALNI KLIN SKORJA NA SNEGU, FIRN SVICARSKA ALPSKA SMUČARKA (SONJA) ŠTIRIKOTNA PLOSKEV EDO DERŽAJ SOVJI GLAS STOLNI KANONIK OBRI MOČVIRSKA RASTLINA VRSTA KOTOV PTICA PODHUJKA NINO, ROBIČ NAŠ PESNIK GRUDEN RDEČE ALI MODRO BARVILO LEVO USMERJEN POLITIK ALBERT CAMUS TEKSTILNI OBRAT SKALNAT GREBEN VODITELJ OBREDOV RIMSKI HIŠNI BOG KRČEVINA V HRIBIH DRAŽILNA SNOV KRIŽ PRI KARTAH MLADA KOKOŠ VAS V POSOČJU REKA V ROMUNIJI HRV. PEVEC (GORAN) SCENOGRAF (VIKTOR) IZBA DELOVA ŠPORTNA NAGRADA ANGEL RANDEVU NOVINARKA IN PEVKA KLADNIK ŽILA DOVODNICA JOŽE OLAJ PRIPADNIK ŠIITOV ZVONKO ČERNAČ ŽRTVOVANJE OČENAŠ (MANJŠAL.) POSODA ZA VODO ATL. KLUB IZ SPLITA STEKLENA POSODA ZA RASTL. IN ŽIVALI REALNA GIMNAZIJA KRATKO KRILO DUŠAN DOLINAR ADI SMOLAR MADŽARSKI LJUDSKI PLES SKANDINAVSKA DRŽAVA OPERNI SPEV NAŠ KOŠARKAR (GREGOR) IZ BESEDE RAČAN KOCINA IZ BESEDE LADKA SVETLEČA TKANINA UGANKARSKI SLOVARČEK: ALERGEN = dražilna snov, ANTOKIAN = rdeče ali modro barvilo, ARCAN = slovenski košarkar (Gregor), ASK = atletski klub iz Splita, KOVOR = vas pri Tržiču, LIG = vas v Posočju, OLT = reka v Romuniji, RUT = krčevina v hribih' 'N3ivs 'wiv~ia 'nvonv 'vriav 'wisNva 'svaavo 'iniiai 'vvnvaa 'riavAviv '>i3SVN300 'A3iiava 'oz 'or 'vi3N3iaiz 'anasvi 'N03 'no 'on 'voiavr 'J3ai 'N3oa3~iv 'avi 'avasaao 'voimvvii M3i3Nsod 'loviiaus '»bhva 'lovao 'a0A0» 'divvis :ouabjopoa imnvzihvi ai Aiusaa Filmski kotiček Signal Če odmislimo holivudski hrup za multiplekse in mladino, so inteligentni ZF-filmi postali sila redka zver, ne le pri nas, ampak tudi v tujini. Produkcija globokih retro-futurizmov se je (z občasno izjemo) preselila ne le v območje srednjega proračuna, ki v ZDA tako in tako izginja hitreje kot njihov (in naš) srednji razred, ampak predvsem na področje gverilskega filmanja, iz kakršnega je pred natančno 30 leti vzletel prvi Terminator. Kar je po svoje tudi dobro, kajti tako so avtorji razbremenjeni dolžnosti do studia v smislu finančnega izkupička, The Signal Igrajo: Brenton Thwaites, Olivia Cooke, Beau Knapp, Laurence Fishburne, Lin Shaye, Robert Longstreet, Jeffrey Grover Režija: William Eubank Scenarij: William Eubank, Carlyle Eubank in David Frigerio Žanr: ZF triler Dolžina: 97 minut Leto: 2014 Država: ZDA ki ga mora film prinesti za vsako ceno. Zaradi tega so sicer tehnično omejeni, zato pa toliko bolj svobodni glede zamisli in sporočilnosti filma. Za film Signal se zdi, da ustreza natanko tej opredelitvi. Film govori o študentih Nicu, Haley in Jonahu, ki gredo na izlet z avtom, med iskanjem svojega vzornika, nekega računalniškega genija, pa pristanejo na zapuščenem območju, kjer se začno dogajati preveč čudne stvari, da bi še lahko imele opravka z našo resničnostjo. Rezultat je film, ki budi sila mešane občutke, predvsem pa zmedenega gledalca po ogledu pušča pred neprijetno dilemo, ali je pravkar videl genialen film ali le zmeden kolaž nadobudnežev, ki so videli preveč drugih filmov in so v svoji ustvarjalni vnemi segli veliko predaleč onkraj svojih sposobnosti. Takšne dileme nikdar niso prijetne, ker v gledalcu vzbujajo tisti tečen občutek, da umsko ni zmožen dojeti filma. Kako je torej s Signalom? Veliko razkritje na koncu ne le, da je prežvečeno do amena (čeprav se po drugi strani nad 'izvirnostjo' sodobne kinematografije res nima smisla več pritoževa- ti), ampak je tudi tehnično in scenaristično podano na prešibak način, konec filma, pa je, kot vemo, najbolj občutljiv segment, na katerem celoten film pade ali stoji. Ker Signal na koncu pade na nos, se z njim žal zvrne celoten film, ki se zato izkaže za to, kar tudi v resnici je: oponašanje drugih filmov skozi posamične predelave kultnih prizorov, pa četudi brez repa in glave, le da so vizualno mojstrski in privlačni. Tudi nihanje med žanri, kar je sicer vedno dobrodošel eksperiment, se ne izide, saj gre v resnici za kup naključno izbranih prizorov, ki so prisiljeno sešiti skupaj, nedosledne prehodi med njimi in zgodbo pa naj bi zakrpala precej slabo izbrana umetniška glasba, ki bi bolj sodila v kakšno intimno dramo o brodenju po najglobljih teminah otožne človeške duše. Film tako kljub posameznim lepim prizorom ne vsebuje prav nobene logike in smiselno povezane zgodbe, a se kljub temu pogumno in mrtvo hladno prodaja za hudo zamotano in večplastno skrivnost, v resnici pa bo očarala le mladostnike, ki niso videli še nobenega filma z letnico nastanka izpred leta 2000. Seveda s krajo iz drugih filmov ni nič narobe, če avtorji vedo, zakaj so posamezni deli v drugih filmih učinkovali, in če vedo, kaj mislijo z njimi početi v svojem filmu, toda v Signalu nismo priča ne enemu ne drugemu. Ali pa smo enostavno umsko prekratki, da bi ga dojeli, kar je tudi čisto možno. Matej Frece Od tod in tam Foto: osebni arhiv Žetale * V lepem sončnem sobotnem jutru sta se po petdesetih letih skupnega življenja ponovno poročila Janez in Pavla Jus iz Žetal. Civilni obred je potekal v prostorih občine Žetale , cerkveni pa v cerkvi sv. Mihaela. Skupaj sta prehodila obdobje, ki je trajalo pol stoletja, kar le redkim uspe. V zakonu so se jima rodile tri hčerke, sedaj pa ju razveseljuje šest vnukov. Ta dan sta preživela v družbi svojih sorodnikov in prijateljev. Marija S. 20 Štajerski Poslovna sporočila petek • 5. septembra 2014 A PAKET ^ DVOJNI PLUS Združite ELEKTRIKO in PLIN ter ju odslej plačujte po nižji ceni, • v • • na eni položnici. Za vse gospodinjske kupce. Do konca leta 2015, Vi ¿Yöjm p-uWw» tä] ENERGIJA PLUS 080 21 15 www.energijaplus.si Ponudba ne vključuje 20 eur popusta in praktične nagrade ob sklenitvi pogodbe za zemeljski plin. petek • 5. septembra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največjebogastvo, zato želimozanjihnareditinekajveč. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Na drugi prireditvi bodo z nami peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica. Vidimo se vsredo, 10. septembra, ob 18.00 v kulturni dvorani Gorišnica. Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost. Stalil www.radio-tednik.si . naj. domačija VESTNIK V nedeljo, 7. septembra 2014 na domačiji GOMBOČEVIH in na prireditvenem prostoru VGERLINCIH Od 11.00 obisk in ogled domačije Ob 13.00 slovesna podelitev priznanj s kulturnim programom na prireditvenem prostoru V programu sodelujejo: Družina Bočkorec, Folklorna skupina TD Cankova, tamburaška skupina Odpisani, sekcija KUD A. Pavla Cankova, Prekmurska godba Bakovci Od 14.00 veselica z ansamblom VESELI SVATJE CARGLASS Carglass Murska Sobota Noršinska cesta 2 I triglav VJ pomurski j* awocstimr O FORMAT Občina Cankova VABLJENI! Na RADIU PTUJ Iščemo NAJ PRIDELEK (zelenjava, sadje, gobe itd.) Kdo ima največji krompir? Kdo najbolj debelo bučo? Kdo najdaljšo kumaro? Kmalu bomo našli odgovor! RADIOPTUJ 89,8 98,2 ICH3 www.radio-ptuj. si Vabljeni k sodelovanju v naši poletno-jesenski nagradni igri Naj pridelek. Prinesite do četrtka na sedež družbe Radio-Tednik Ptuj vaš najbolj zanimiv pridelek, ki od ostalih izstopa po velikosti, teži, obliki ali čem drugem! Vsak petek bomo v Štajerski budilki najboljšega nagradili! Za gostoljubnost in organizacijo skrbijo krajani Gerlinec. STORITVE GRADBENIŠTVO »SNIM-GRAD«, d. o. o., izvaja novogradnje, dozidave, fasade, adaptacije in drugo. Mob. 098 267 W7 ali 0« 683 225, snim-grad@vz.t-com.hr FASADE BOZIC, d. o. o. - stiroporfasade, kamena volna, soboslikarske storitve, kitanje, sistemi knauf, ometi in premazi fasad. Mob. 385 99 672 657^. MONTAŽA spuščenih stropov in oblog, pregradnih zidov, urejanje podstrešja, izdelava špalet, stropovi Armstrong. TMC interieri, mob. 385 91 893 060^. POLAGANJE keramike, sanacija kopalnic, hidroizolacije. Mob. 385 95 592 0^95. STROJNI OMETI, strojne glazure, industrijski tlaki. MD&V, d. o. o., mob. 385 98 2M. 533 ali tel. 385 M 855 311. FAŽANA - ISTRA - v najem oddam dva urejena apartmaja, bližina morja, ugodna cena. Mob. 385 91 78^6 881. V VODICAH oddajam v najem apartmaje. Mob. 385 98 730 059. Tel. 385 22 988 V NAJEM ODDAJAM apartma na Viru - klima, roštilj, parkirišče, pralni stroj, mirna in tiha četrt, bližina plaže. Enosoben (2 + 2), 30 €. Mob. 385 95 551 1020. www.varazdinske-vijesti.hr Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov - teren - jesen 2014 PAA Global d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj Za vas na enem mestu vse od tehničnega pregleda, registracije in zavarovanja vašega vozila. Pri nas lahko napravite tudi homologacijo in opravite pregled tahografa. Vabimo vas, da na sedežu našega podjetja opravite brezplačni preventivni pregled vašega vozila in se varno zapeljete v jesen. Za vas smo pripravili tudi razpored opravljanja tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu: 7.30 do 8.30 8.50 do 9.50 10.00 do 10.50 11.00 do 11.50 12.10 do 13.10 13.30 do 14.30 8.9. Zg. Hajdina Gerečja vas Njiverce Apače Sela Videm pri Ptuju Ponedeljek prevozništvo Vogrinec Gasilski dom Kmetija Valentan Gasilski dom Gasilski dom Kmetijska zadruga 9.9. Markovci Bukovci Stojnci Mala vas Formin Moškanjci Torek Občina Markovci Vulkanizerstvo Kolarič Gasilski dom Bar Žgajar Gasilski dom Gasilski dom 10.9. Žetale Dobrina Podlehnik Jurovci Lovrenc na Dr. polju Pleterje Sreda Gasilski dom Kmetija Kolar Lovski dom Avtoelektrika Bračič Društvo upokojencev prevozništvo Medved 11.9. Grajena Destrnik Trnovska vas Janežovci Sp. Velovlek Četrtek Gasilski dom Gasilski dom Kmetijska zadruga gostilna Pri Mici Gasilski dom 12.9. Mezgovci ob Pes. Dornava Polenšak Juršinci Vitomarci Petek Gasilski dom Hmelj Dornava Kmetijska zadruga Lovski dom Kmetijska zadruga 13.9. Zavrč Cirkulane Zg. Leskovec Nova vas pri Markovcih Sobota trgovina Haložanka Kmet. zadruga Gasilski dom Servis Kekec 15.9. Stoperce Majšperk Sestrže Zg. Jablane Šikole Ponedeljek Litož Gasilski dom Dom krajanov Žaga Cesar Gostilna Kureš Za več informacij pokličite: 02 749 35 35, vodja tehničnih pregledov Silvo Kralj. Poleg terenskih pregledov vljudno vabljeni na našo lokacijo na Ormoški cesti, vsak dan od pon - pet 7.00 - 19.00 in sob 7.00 - 12.00. www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 5. septembra 2Q14 Športni napovednik ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. !AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO A Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDIA4AVAIVT2I01DI 06/2009 13.499 ČRNA 1.!AST,NAR. SERVIS,SERVI! ¡NA KNJIGA CITROEN DS41,6 HD1110 SO CHICK 11/2011 12.999 ČRNA 1.1AST,NAR. SERVIS, SERVIS ¡NA KNJIGA CTTROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 01/2011 8.499 SIVO MODRA 1.LAST., NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA CTTR0ENC31.4HDI 04/2011 6.299 BELA I.LAST. NAV1, CfTROEN C51,6 HDI LIMUZINA 09/2010 8.999 SREBRNA M, NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA CITROEN Ci TOURER 1,6 HDI BUSINESS FAP 06/2010 8.999 SV. MODRA IM, NAR, SERVISNA KNJ IIGA F0RDC-MAX 1,6 TÜCIGHI 12/2008 6.999 SV. SREBRNA 1M,NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA HYUNDAI 1X20 CONFORT 1,416V 6/2012 11.299 BELA 1M,NAR. SERVIS, SERV.K NJIGA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1,6 HDI 06/2010 11.499 SREBRNA 1M,NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA PEUGEOT 3008 ACCES 1.6 HDI 01/2012 10.900 T. MODRA 1M,NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA VWHGUAN 2,011)1 USNJE 09/2009 16.499 ČRNA 1M,NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA VW PASSAT CC 2,0 TOI DSG 04/2009 14.499 BELA 1.LAST, NAR. SERVIS, SERV.K NJIGA RENAULT CU01,216V, EXPRESSION CONF. 01/2006 3.880 SREBRNA 2M, NAR. SERVIS, SERV KNJIGA RENAULT FLUENCE 1,5 DO EXPRESSION 02/2011 6.699 ČRNA IM, NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA RENAULT CU01,5 DCi, EEXPRESSION 10/2008 4.199 BELA 1M,NAR. SERVIS, SERV.I (NJIGA J GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). B:M=IWId5ll! m»VJ I HtlJ \ M ffïl O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA yîWTfîM LETNIK CENA. OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI SPORTBACK J VRAT 2010 12.990 1 .LAST., VL.KLJLIKA KOV. ČRNA AUDI A4 2.0 TDI NAVIGACIJA SLO 2009 13.890 1. LAST., ODLIČEN KOV. SIVA BMW 318 D TOURING LUXE NÄVI USNJE 2011 15.990 VSA OPREMA, ODUČEN KOV. SIVA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1. LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA BMW 320D TOURING 2010 12.990 1.LAST., ODUČEN K0V.BR0NZA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 RDI 2011 10.490 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 10.390 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 55.000KM 2008 5.990 ODUČEN, MALO KM KOV. RDEČA FORD C M/Ml DIESEL 2010 8.990 1.IAST, KLIMA KOV. SREBRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI 2006 5.490 ODUČEN, AVT.KUMA VEČ BARV FORD C-MAX1.6 DIESEL TÜCI NOV MODEL 2011 10.490 1.LAST., ODUČEN KOV. SREBRNA OPEL ASTRA GTC COUPE 2010 8.490 1.LAST., SLO KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTSTOURER 2.0 CDU 2011 12.990 1.LAST., TOP OPREMA VEČ BARV RENAULT LAGUNA 1.5 DCI UMO 2010 9.290 1. LAST., ODLIČNA KOV. SREBRNA TOYOTA COROLLA VERSO NA PUN SLO 2005 4.990 ODUČNA KOV. SIVA VW LUP01.2 TDI 1999 1.490 2.LAST., AVTOM. KOV. SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 05.09. 00 Dnevnik TV Maribor :25Kuhinjica,jion. J:50 Evropa moja dežela: Študentka, pon. 0:00 Ptujska kronika, pon. 0:35 Infokanal 1:00 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 1:30 Modro. pon. 2:00 Reji IV Ormož 3:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:10 Info kanal 8:00 To bo moi poklic: Zdravnik In kirurg, pon. 8:30 Info kanal 9:00 Hodim, torej sem: Pot 4 slapov, pon. 9:15 Film Campus 2014: Lunin sprehod, pon. 9:30 Glasbena 8 (slo.), 31. oddaja, pon. !!0:00 Ptujska kronika, pon. !!0:20 Poletni utrip: Zvezdana Novakovič, pon. 20:50 Lolita, pon. 21:55 Reci TV Gorišnica, pon. Iflr tujska kronika, pon. (uhinjica, pon. Modro, pon. nfo kanal 9:20 9:45 10:15 ___________ 11:00 lasbena 8 (slo.), 31. oddaja, pon. 11:301 12:00 12:20 12:50 13:00 13:20 14:05 15:05 16:00 16:35 16:55 17:101 18:001 18:20 18:55 19:00 emlja in mi, 26. oddaja, pon. 'tujska kronika flura Drava TV, 5. oddaja, pon. llm CampusJaz in ti, pon. 'retled tedna 'oletni utrip: Zvezdana Novakovič, pon. legi TV Ormož, pon. nfo kanal tujska kronika, pon. [uhinjica lodim, torej sem: Po poteh osipine Hočevar, pon. ifo kanal ■ tujska kronika, oon. lista umetnost. 35. oddaja, pon. Ilm Campus: Mali veliki Aleksej, pon __ Pregled tedna, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, jion. _ 20:20 Poletni utrip Ptuja: Aleš Steger, pon. 21:00 Grajske jgre 2014, pon. 21:15 Alt Ptuj 1 PROGRAMSKA SHEMA PeTV 21:40 Info kanal 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal Nedelja 07.09. 9:00ftujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 0:15 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 1:30 Info kanal 2:30 Mura Raba TV2.6. oddaja, pon. 3:00 Zemlja in mi; 26. oddaja, pon. 3:35 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 95. oddaja 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:35 Info.kanal 8l20 KldravjefftiaTa, pon 8:50 Film Campus: Jaz in ti, pon. K Pregled tedna, pon. Film Campus: Jazz Ladles, pon. 9:30 Glasbena! (slo), 31. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, oon. 20:20 Cisfa umetnost, 35. oddaja, pon. 20:40 Koncert kvarteta Slovena, pon. 21:45 Info kanal Ponedeljek 08.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 0:05 Info kanal 1:00 Glasbena 8 (slo.), 31. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:15 Info kanal 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 To bo moj poklic: Zobotehnik in zobozdravnik, pon. 7:30 Pregled tedna, pon. 7:50 Povabilo na kavo: Dejan Krojne, pon. 8:30 Zeleno, pon 8:50 Upakč, pon. " "\ Fi m Campus: Revolucija, pon. _ J Fi m Campus: Jaz in ti, pon. 9:25 G asbena 8 (tuja), 31. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura Drava TV. 6. oddaja 20:50 Art Ptuj 2014 il, pon.. 22:20 Info kanal Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KUKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen& Oprema Barva PEUGEOT 2071.416VPREMI0M 2006 4.950,00€ 72.000 PREV. KOV. SIVA RENAULT MODUS 1.21TCE EXPRESSION GRAND 2008 5.500,00« SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.£ 16V DYNAMIQUE CC 2011 12.490,00t AVT.DEU. KLIMA KOV. BELA CITROEN BREAK XSARA 2.0 HDI EXCLUSIVE 2003 1.450,00t SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA MERCEDES- BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 8.800,00 t USNJE KOV. SREBRNA SMART FORTWO COUPE PURE 2002 1.950,00« KLIMA RDEČA PEUGEOT 2061.4X-DESIGN 2005 2.590,00 t KLIMA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SDI TRENDLINE 2008 6.550,00 t PRVI LAST. K0V.B0RD0 FORD FIESTA1.38V AMBIENTE 2004 2.500,00 t KLIMA KOV. OLIVNA VOLVO 00 2.4 D5AVT SUMMUM 2007 14.500,00 t SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA PEUGEOT 3071.6 16V BREAK 2002 2.590,00 t KLIMA KOV. SREBRNA FORD F0CUS C-MAX 1.8TDCI TREND 2005 5.250,00t SERV. KNJIGA KOV. T. MODRA PEUGEOT 2061.4ISX 2000 1350,001 KLIMA RDEČA SKODA FABIA1.21SI AMBIENTE 2011 7.500,00t PRVI LAST. KOV. ZELENA CITROEN BERUNG01.6HDI FURGON 2008 3.990,00t KLIMA BELA KIASPECTRA1.6 2003 1.170,00t KLIMA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN GOLF 1.9TDIC0MF. VARIANT 2002 3.490,00t SERV. KNJIGA KOV. ČRNA PEUGEOT 407 SW 2.0 HDI ST C0NF0RF 2006 4.200,00t PRVI LAST. KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE 1.616V DYNAMIQUE COUPE 2010 8350,00 t 12.000 PREV. KOV. OPEČNA PEUGE0T3071.616V D-SIGN BREAK 2008 5.200,00t SERV. KNJIGA KOV. SIVA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Karitas* s poslanim SMS s ključno besedo AFRIKA5 „,1919 boste prispevali 5 EUR I LI RI KA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si ASFALTIRANJE CEST, Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net Prodamo ali damo v Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2,10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/7493410 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Koncert I! Divji s prijatelji 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Oddaja \z občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 Praznovanje PGD Hajdoše 11:00 Praznik KS Pobrežje 13:00 Igra: Dijaški ciom za babice 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Povorka kmečkih običajev na 18:30 Oddaja ¡2 občine Lenart 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani ■ lr Blagoslov kapele v Zabovcih Oddaja iz občine Lenart Ptujska kronika Markovci - Oddaje iz preteklosti Ptujska kronika, ŠKL,... Otvoritev G D Sobetinci Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Destrnlku Uredništvo: www.siptv.si 02 754 OO 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Tržeč - Postavitev križa 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 18:00 Praznik KS Pobrežje 20:00 Otvoritev GD Sobetinci 21:00 Blagoslov kapele v Zabovcih 23:00 Video strani 12. kolesarski maraton v Lenartu V nedeljo, 7. 9., bo v Lenartu v organizaciji TBP Lenart izveden 12. kolesarski maraton. Kolesarji se bodo lahko odločali med malim maratonom (23 km) in velikim maratonom (38 km) - oba se bosta začela ob 10.00. Najmlajši, od 4. do 9. leta starosti, bodo imeli na voljo mini maraton, ki se bo začel ob 10.15. Prijavite se lahko na dan prireditve med 8.30 in 9.45 na ŠRC Polena. Startnine ni! Ob 13. uri se bo začela kolesarska dirka za kategorijo dečkov in mladincev za Pokal Slovenije. 1. rekreacijski LenarTEK V soboto, 6. 9., bo ŠKK Delfin v sodelovanju z Majstri iz Lenarta v ŠRC Polena izvedel 1. rekreacijski tek. Ob 8.30 bo ZD Lenart izvedel TEST HOJE na 2 km - brezplačno preizkus telesnih sposobnosti. Ob 10.00 bo ŠKK Delfin izvedel otroški tek na 2 km, ob 11.00 pa 1. REKREACIJSKI LenarTEK 10 km "DVEH JEZER". Informacije: ŠKK DELFIN - Anastazij Veršič - 041 504 040. Planinski kotiček Prekmurje (Bodonci-Grad-Kuzma-Tromejnik-Zenavlje) Četrtek, 11. septembra Planinsko društvo Ptuj seniorji vabi v četrtek, 11. 9., na izlet v Prekmurje (Bodonci-Grad-Kuzma-Tromejnik-Ženavlje). Odhod bo ob 7.00 z železniške postaje Ptuj. Pot je nezahtevna, hoje je za približno dve uri. Opremite se planinsko, prilagojeno vremenskim razmeram. Hrana iz nahrbtnika. Prijave na telefon 031 424 996 ali 772 91 71 do torka, 7. 9. 2014. Vodnik: Ante Mlinarevic. Krpanova pot (okoli vasice Bloke na Notranjskem) Nedelja, 14. septembra Planinsko društvo Ptuj vabi v nedeljo, 14. septembra, ljubitelje narave in pohodništva na Krpanovo pot (okoli vasice Bloke na Notranjskem). Start pohoda je ob 7. uri izpred železniške postaje na Ptuju. Število udeležencev je omejeno, zato se prijavite najkasneje do 9. septembra v društveni pisarni, oziroma do zasedbe mest. Stroški izleta znašajo 25 evrov. Obiskali bomo manj znane predele naše dežele, spoznali najnovejše raziskave o Krpanovi domovini. V Blokah si bomo ogledali Napoleonov most (enega od treh ohranjenih v Sloveniji), se sprehodili ob meandrih Bloščice in si ogledali bogato etnološko dediščino teh krajev. V teh krajih so doma tudi bloški smučarji. Obiskali bomo cerkvico sv. Trojice, Bačkovo žago in mlin, sušilnico sadja v vasi Zales, ostanke dvorca Paj-kovo, kjer je bil Krpan čuvaj, domnevno Krpanovo domovanje, taborsko cerkev sv. Urha ... Pot je nenaporna, vodi po gozdu in osamljenih vaseh in bo trajala okoli tri ure zložne hoje. V teh krajih obstaja velika želja, da jih obiščemo, da spoznamo nova dognanja o našem junaku, ki je rešil dunajski dvor, zato vam izlet priporočam. Na Blokah bomo poskrbeli za domače kosilo ali malico, odvisno od želje pohodnikov. Vrnitev okoli 20. ure. Če bo vremenska napoved slaba, bomo izlet odpovedali. Vodila vas bo Vika Dabič s sovodniki. O pMiklavž o.t ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.coni www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA t BARVA ALFA R0ME0159 SP0RTWAG0N 2,0 JTDM 2011 10.580,00 KOV. SIVA AUDI A3 2.0 TDIDPF AMBITION S-TR0NIC 2011 12.980.00 KOV. SIVA AUDI A4 AVANT 1.9 TDI AMBITION 2004 5.280,00 KOV. ČRNA AUDI A6 AVANT 2,0 TDIEDPF 2010 15.780,00 KOV. ČRNA AUDI 05 QUATTRO 2,0 TDIDPF 2009 23.800,00 BELA BMWSERUA1:116D 2010 10.790.00 ČRNA BMWSERUA 3:320D 2006 8.980,00 KOV. T. SIVA CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI DYNAMIQUE 2010 8.980,00 KOV. RJAVA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2,0 HDI EXCLUSIVE AVT. 2011 11.780,00 KOV. SV. SIVA FIAT 5001.28V POP 2012 8.500.00 BELA OPEL CORSA COSM01,3 CIÏÏ1 2011 7.290,00 KOV. SREBRNA OPEL INSIGNIA ST0RTST0URER 2,0 CDTI 2011 12.980,00 KOV. SIVA OPEL MERIVA 1,3 CDTI 2012 9.880,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 3008 PREMIUM 1.6 HDI 2011 11.980.00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 308 CC FELUNE 2.0 HDI 2010 15.680,00 KOV. RJAVA PEUGEOT 508 SW 1,6 E-HDI 2012 12.980,00 BELA VW PASSAT VARIANT 2,0 TDI 2011 14.680,00 KOV. SREBRNA ODKUP VOZIL V ENI URI petek • 5. septembra 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Prireditvenik Petek, 5. september 10:00 Ptujska Gora: turnir v ruskem kegljanju DU Ptujska Gora, 16.30 tradicionalni tek z igrišča na Ptujski Gori, 17.00 košarkarski turnir v telovadnici OŠ Majšperk, 19.00 pohod po obronkih Sestrž izpred doma krajanov 16:00 Ptuj, Mestni stadion: 20. ptujski športni vikend Zavoda za Šport Ptuj, teniški turnir mešanih dvojic na teniškem igrišču v Termah Ptuj 18:00 Ivanjkovci, dvorana KS: praznik KS Ivanjkovci, razstava in predstavitev TD, predstavitev Prleškega konjeniškega društva Sožitje med konjem in človekom 18:00 Videm, občinska dvorana: predstavitev knjige Kaj in kako so kuhale naše babice pri sv. Vidu, Marije Kolednik Črnila, kulturni program 19:00 Cirkovce, dvorana: Folklorni kimavčevi večeri 2014, FA Gramnitsy iz Beloru- sije in FS Vinka Koržeta Cirkovce 19:00 Ivanjkovci, Dom kulture: praznik KS, osrednja proslava, podelitev priznanj, pogostitev 19:00 Majšperk, KPC: 18. občinski praznik, Folklorni kimavčevi večeri, FA Montenegro iz Črne gore in FS KPD Stoperce 19:00 Markovci, večnamenska dvorana: Folklorni kimavčevi večeri 2014, FS mladinskega centra Inonu iz severnega Cipra in FS Antona Jožeta Štrafela Markovci 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: premiera multimedijske gledališke predstave Fašenk, Barbare Kukovec 20:00 Grajena, Dom krajanov: komedija Svečana večerja v pogrebnem zavodi, dramska sekcija KD Grajena 20:00 Makole, trg: Doživetje v objemu Dravinjske doline, veselica s Poskočnimi muzikanti Sobota, 6. september 9:00 Majšperk, Makole, Poljčane: Doživetje v objemu Dravinjske doline, kolesarjenje, ob 15.00 kulturni program v Makolah, ogled starodobnih vozil, fotografska in slikarska razstava 9:00 Majšperk, športni park na Bregu: 18. občinski praznik, bogračijada, društvo Smoteater 9:00 Ptuj, Mestni stadion: 20. ptujski športni vikend Zavoda za Šport Ptuj, jutranja telovadba, šport invalidov, največje otroško igrišče na prostem, streetball, tržnica športnih društev in klubov, ples pod zvezdami, mini olimpijada Vrtca Ptuj, fit s psom, igre brez meja ob 10.00 9:00 Voličina: Praznik KS, nogometne tekme, študentski športni dan, ekipni ribolov 10:00 Križevci pri Ljutomeru: Prleška gibanica 2014, kulinarični izlet po Prlekiji, stojnice in kulturno-zabavni program, ocenjevanje prleške gibanice, literarni natečaj za najboljši akrostih 10:00 Ptujska Gora, Dom krajanov in gasilcev: srečanje težjih invalidov 10:00 Središče ob Dravi, Oljarna Središče: 12. praznik buč, ogled proizvodnje, stare obrti, kulinarična razstava, razstava buč, tekmovanje v kuhanju bučnega golaža, vožnja s kočijami 11:00 Korenjak 17, kmetija Fajfar: 5. obmejno srečanje v Korenjaku, piknik vasi Brezovec, Pestike in Korenjak ter Donja in Gornja Voča in Budinščak iz Hrvaške, posvetitev kapelice Materi Mariji 11:00 Ptuj, avla kava bara Orfej: odprtje razstave intarzij Voja Veličkoviča Živeti z naravo in sencami, dobrodelna razstava za Ozaro, na ogled do 13. septembra 15:00 Majšperk, OŠ: 18. občinski praznik, dvoranski turnir v odbojki, Športno pohodniško društvo Preša 15:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf KPŠ, izdelovanje lampijonov, tržnica ustvarjalnosti, ob 19.00 odprtje festivala in koncert Ashine, Vibesonic Jam 16:00 Leskovec: 18. dan gasilcev GZ Videm in predaja ter blagoslov gasilskega doma v Leskovcu, gasilska veselica z Navihankami 17:00 Slovenska Bistrica, grad: svečana prireditev ob praznovanju 90-letnice čebelarskega društva Slovenska Bistrica 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: multimedijska gledališka predstava Fašenk, Barbare Kukovec Nedelja, 7. september 8:00 Majšperk, športni park: 18. občinski praznik, občinsko gasilsko tekmovanje, GZ Majšperk 9:00 Podlože, igrišče: 18. občinski praznik,turnir v malem nogometu za veterane 9:00 Ptuj, Mestni stadion: 20. ptujski športni vikend Zavoda za Šport Ptuj, karting, aeroklub Ptuj, predstavitev uniformiranih poklicev, ptujski mali maraton airsoft, frozy jozy cup, aerobika party 9:00 Ptujska Gora: 18. občinski praznik, tekmovanje radioamaterjev 10:00 Majšperk, Lovski dom: 18. občinski praznik, tradicionalno srečanje lovcev in kmetovalcev 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf KPŠ, fotografska razstava udeležencev razpisa, odprtje knjižnice pod krošnjami, sejem rabljenih knjig in študijskega gradiva, nastop mladih glasbenikov ob 12.00 11:00 Dornava, dvorec: koncert Richard Tognetti, umetniški direktor in vodja avstralskega komornega orkestra - violina, Per Rundbert - klavir 13:30 Majšperk, izpred OŠ: 18. občinski praznik, tradicionalni pohod Spoznajmo občino peš 14:00 Podlože, igrišče: 18. občinski praznik, igre za otroke od 7 do 10 let, ob 15.00 vleka štrika za najmočnejšo vas 14:00 Videm, pred občinsko zgradbo: pohod po filmski poti Svet na Kajžarju, KD Franceta Prešerna Videm 14:30 Voličina, cerkev sv. Ruperta: srečanje družin lenarške dekanije, srebrni mašni- ški jubilej domačega župnika 15:30 Majšperk, Preša: čajanka z medom v Preši - propolis 19:00 Grajena, Dom krajanov: komedija Svečana večerja v pogrebnem zavodi, dramska sekcija KD Grajena Ponedeljek, 8. september 15:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf Kpš, fotografska delavnica z Borisom B. Voglar-jem 19:00 Grajena, Dom krajanov: komedija Svečana večerja v pogrebnem zavodi, dramska sekcija KD Grajena Torek, 9. september 9:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj: ročnodelska delavnica s stanovalci doma Poljčane 15:00 Ptuj, Ljudski vrt: festival Štunf Kpš, slikarska delavnica z Evo Kancler 17:00 Voličina, OŠ: praznik KS, predavanje, razlikovanje ljubezni in vzgoje, dr. Sebastijan Kristovič Mestni kino Ptuj Petek, 5., sobota, 6., in nedelja, 7. september: 17:00 Ninja želve; 19:00 Šef; 21:00 Dva dneva, ena noč. Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: 45. Festival narodne-zabavne glasbe Ptuj 2014, Posnetek: RTV Slovenija TV Maribor, Minoritski samostan na Ptuju, 22. avgusta 2014. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. ( TIHČEK IVANUiA j Mali oglasi STORITVE VUZEM Prerad 48, 2257 Polenšak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in ugodno! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929, www.tlakovanje-ploj.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. LASTNIKI psov, vabljeni na vpise v malo šolo, zač. in nadalj. tečaj, druženje, agility, frizbi ter rally-obedience. Vpisi: 6. in 7. 9. 2014 od 10. do 12. ure. Info: www.skdcanis.si. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. Zapel je zvon tebi v slovo, poln bolečin, ostaja praznina, molk in tišina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta Branka Grabrovca IZ BELAVŠKA 39 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Iskrena zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, g. govorniku za poslovilne besede, zahvala tudi Splošni bolnišnici Ptuj, kjer so mu nudili oskrbo in lajšali bolečine v zadnjih dneh. Hvala tudi podjetju Mir. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAM rdeči krompir za ozimnico. Tel. 041 411 992. PRODAM nakladalko Senator, 22 m3. Tel. 755 21 61. PRODAM odojke, težke od 20 do 30 kg. Tel. 031 389 078. KUPIM obiralnik koruze, siloskombajn, krožno brano, izkopalnik krompirja in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi s traktorjem. Tel. 041 358 960. PRODAM transporter za silažo, 12 metrov, ter puhalnik Olga Meglič z motorjem. Telefon 051 345 549. PRODAM 2 bikca, stara 10 dni. Eden je pasme limuzin, drugi pa črno-beli. Telefon 041 599 567. PRODAM bikca simentalca za nadaljnjo rejo. Telefon 031 658 661. PRODAM trgatev šmarnice in bele jur-ke v Preradu. Telefon 051 813 845. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko starejšo ali v okvari. Tel. 031 424 684. DOM-STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi oddamo v najem enosobno stanovanje, neopre-mljeno. Tel. 031 503 142. ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju, Prešernova ulica 3. V stanovanju je internet, kabelska TV in centralno ogrevanje. Tel 041 428 673. NEPREMIČNINE PRODAM hišo v Cirkulanah, cena 55.000 €. Telefon 62 761 9181. PRODAM dve gradbeni parceli na Polenšaku v izmeri 11 arov. Parceli sta zazidljivi in komunalno opremljeni. Tel 031 453 601, 02 761 01 98. BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. MOTORNA VOZILA DELO RESNIM, s pravim pristopom in željnim dela, Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu. Pisne ponudbe v 8 dneh na: Dialog, k Mitre-ju 2, 2251 Ptuj. RAZNO UGODNO PRODAM dve otroški kolesi. Informacije: 041 670 770 KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM ciprese. Tel. 031 242 571. www.tednik.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE. SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA NAJEM kombija Renault trafic 8 + 1, podaljšan, in strešne nosilce za vse tipe vozil. Lideva, Dejan Šlamberger, s. p., 030 922 282. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU Občina Majšperk oddaja v najem poslovna prostora v prostorih stare KS Majšperk, Majšperk 33, in poslovni stavbi Breg 12, Majšperk. Javni razpis s pogoji oddaje v najem je objavljen na spletni strani Občine Majšperk: www.majsperk.si. Informacije po telefonu 02 795 08 30, Gorazd Ladinek. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NARÖCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj a Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Makole, Poljčane • Poplave in plazovi Plaz odnesel del vrta in ogrozil stanovanjski hiši »Ob pol treh, ko sem se prvič zbudil, še nisem slišal in ne videl ničesar, ob pol petih pa sem iz postelje stopil v vodo. Dvignil sem roleto in skozi okno videl zemljo,« je dejal Alojz Purg iz Mostečnega pri Makolah, minuli ponedeljek, 1. septembra. In ponedeljkov plaz je bil napoved drugih. V sredo se je sprožil že drugi večji plaz v Mostečnem, ki je s sabo odnesel del vrta in ogrozil stanovanjska objekta. »Plaz je v obsegu 50-krat 30 metrov, po grobi oceni je odneslo 1000 kubičnih metrov zemlje v gozd,« je dejal vodja sredine intervencije Tilen Kopše. Gasilci so plaz prekrili in izkopali odtočne kanale. Ob tem pa so se srečali tudi z zaposlenimi Elektra Maribor, plaz je namreč ogrozil tudi del daljnovoda. »Znotraj območja plazu je eno stoj-no mesto 20 kV daljnovoda, ki napaja transformatorsko postajo Mostečno 2. Zaradi možnosti poškodb na daljnovodu so sodelavci družbe Elektro Maribor nemudoma začeli sanacijo. Do transformatorske postaje, ki jo napaja omenjeni daljnovod, so takoj pripeljali agregat. Oskrba odjemalcev je bila tako motena Reka Dravinja je ujela občane na eni ali drugi strani struge. Foto: Mojca Vtič Foto: Mojca vtič Člani PGD Makole so prekrili plaz v Mostečnem, da bi preprečili nadaljnje širjenje. le v času priklopa agregata,« je povedala tiskovna predstavnica Elektra Maribor Karin Zagomilšek. »Po trenutnih podatkih so se pojavili trije plazovi v naselju Mostečno in trije plazovi 4nevtia korita ponarariea, ob Jravi 3 a, ptiij A. QA e prilogo In solato ^i"» " vsak delovnik od 11. do 15. ure v naselju Ložnica. Od gospodarske infrastrukture je bil pri enem plazu ogrožen stari vodovod v Mostečnem, kjer so delavci Komunale že izvedli potrebna popravila. Skupaj s PGD Makole smo plazove, ki bi lahko ogrozili hišo ali gospodarsko poslopje (en v Mostečnem in en na Ložnici) tudi preventivno pokrili, da bi preprečili nadaljnje širjenje. Ocene stroškov sanacije trenutno še nimamo, saj še zbiramo podatke,« je povedal direktor občinske uprave Makole Igor Erker. Gasilci PGD Makole pa so bili prvega septembra, ko je svoje bregove prestopila reka Dravinja, klicani tudi zaradi zaliti) kleti stanovanjskih hiš, pomagali pa so tudi pri prevozu vrtčevskih otrok, saj je Dravinja od pol dveh popoldan in do osmih zvečer občane pustile ujete na eni ali drugi strani svoje struge. Skupno je na intervencijah v treh dneh sodelovalo 27 članov PGD Makole. Delovni prvi šolski dan tudi za poljčanske gasilce »Začelo se je nekaj po četrti uri zjutraj, ko nas je občan obvestil, da mu je voda popla- vila dvorišče in klet,« se je poveljnik civilne zaščite občine Poljčane Mirko Slatenšek spomnil prvega klica zaradi naraslih vod 1. septembra. Dodal je, da je bil potok dovolj prepusten in da so bile vzrok poplavam velike količine padavin. Gasilci so nato pomagali pri črpanju meteornih voda, čiščenju, ob koncu pouka pa so na območju občine zaradi poplavljenega vozišča prepe- ljali šolarje OŠ Poljčane iz Stu-denic v Globoko. Mojca Vtič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO !\yil 'O/iS,,,,,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Napoved vremena za Slovenijo Kakršen kimavec, takšen bo sušeč. 15/23 Danes bo spremenljivo oblačno, zjutraj bo ponekod po nižinah kratkotrajna megla. Na Primorskem bo povečini suho, drugod se bodo predvsem popoldne pojavljale krajevne padavine, deloma plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 19 do 25, na Primorskem do 27 stopinj C. V soboto bo dopoldne delno jasno z meglenim jutrom, popoldne pa bo več oblačnosti in predvsem v notranjosti Slovenije bodo nastale krajevne plohe in kakšna nevihta. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. V nedeljo bo sončno, verjetnost za popoldanske plohe bo majhna.