Ta mesec v ospredju pozornosti
Mrtvi kapital
Ravnanje in gospodarjenje z zemljišči po-staja vsak dan deležno več družbene skrbi. Očitno se začenjamo zavedati, da zemlja ni neizčrpno bogaslvo, ki ga je mogoče neodgo-vorno izkoriščati ali rmi spreminjati namen. To velja tako za kmetijska kot stavbna zem-ljišča. V urbanih središčih je zemljišče še zla-sti dragoceno, ker ga ni veliko. Da bi Jažje obvladali gospodarjenje z njim, so občinski možje po besedah podpredsednika izvršnega sveta občine Ljubljana-Šiška Boža Kovačiča sprožili pobudo za ustanovitev pbčinske stavbne zemljiške skupnosti, ki naj bi skr-bela, da bi zemljišče smotrno uporabljali. Osnovni koncepti bodoče skupnosti so že iz-oblikovanl, ostaja pa še nekaj obrobnih di-lem okrog razmejitve obsega upravljanja med njo in občinsko komunalnp skupnostjo. Ker je jedro namena ustanovitve že razči-ščeno, ne bo težko rešiti tudi tega nebistve-nega vprašanja.
Pred delegati občinske skupščine se bo v okviru razprave o prostorskem planiranju do leta 1985 že v bližnji prihodnosti znašei pre-cej trd oreh, ki ga bodo morali streti brez kladiva. Gre namreč za sprejem novelizacije zazidalnega načrta industrijske cone ŠM-1, to je predelov krajevnih skupnosti Litostroj in Ljube Šercerja v okolici tovarne LEK. V tem predelu je namreč v sredini otoku podob-no naselje 32 zasebnih stanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene v prvih povojnih letih, ki pa zdaj zavirajo nadaljnji razvoj industrije, s :cm pa tudi razvoj občine. Ker bi bilo treba ;e hiše odstraniti, se bodo morali delegati skupščine in tudi drugi družbeni in politični f&ktorji maksimalno angažirati v iskanju ta-kih rešitev, da bi bile, če je le mogoče, do-sežene v duhu skupnega jezika z lastniki hiš, preden bi morali poseči po razlastitvenih ukrepih. Najbrž pa bodo lastniki sami uvide-li, da na sožitje z industrijsko okolico dolgo ne morejo več računati.
V sklopu razprav o prostorskem planira-nju bodo imeli delegati nemalo priložnosti povedati, kako naj bi izgledala bodoča Šiška in krajevne skupnosti v njej. Morali se bodo izreči o bodočem občinskem družbenem cen-tru v trikotniku nekdanjega Urbana, o usme-ritvah krajevnih skupnosti, družbenih cen-trih Šentvid, Medvode in o Vodicah kot nove-niu razvojnemu območju, ki naj bi se glede na lego in odprtost v perspektivi šele razvi-jalo. Tudi prenova stare Šiške je del plana razvoja. O tem, če gre za fundamentalno pre-novo ali revitalizacijo, so sami predlagatelji slrokovnih rešitev za zdaj še zadržani.
Ukvarjati se bodo morali nadalje s sta-njem storitvene obrti za potrebe občanov in krajanov s ciljem, da istočasno zastavijo pot šušmarstvu in nekaterim oblikam neupravi-čenega bogatenja. V tej zvezi bodo morali za-vzeti stališče tudi do obrtnih poslovnih pro-storov, ki so jih gradbena podjetja (investitor-ji) zgradila za tng, a so zaradi visoke nabav-ne cene za drobno obrt, ki je nizko akumula-tivna, nedostopni za nakup. Lokali ostajajo prazni ali jih kvečjemu oddajajo za pisarni-ške prostore. V terasastih blokih v Kosezah je na primer praznih 2.000 kvadratnih metrov poslovnega prostora, približno toliko tudi v blokih 7/1 v Dravljah v Bijedičevi ulici in drugod. V končni fazi porneni, da je vloženi osnovni kapital mrtev.
S podpredsednikom izvršnega sveta obči-ne Šiška Božom Kovačičem smo spregovorili tudi o rezultatih gospodarjenja v občini za prvo trimesečje letos.
Organizacije združenega dela so imele rok za predložitev periodičnega obračuna šele pred kratkim in Služba družbenega knjigo-vodstva zato še ni opravila analize. Organi občinske skupščine pa kljub temu že razpo-lagajo s podatki, koliko znašajo izgube. V ne-kaj dneh bodo opravljene tudi analize vzro kov. Za sedaj naj navedemo samo podatke, koliko znašajo. Podatki povedo, da znašajo izgube 50,292.000 din, od tega 45,803.000 v go-spodarstvu in 4,489.000 din v negospodarstvu. V istem obdobju preteklega leta so znašale 31,324.000 din, kar je za 18,968.000 din več kot lani.
Naj je vzrok objektivne ali subjektivne narave, tako povečanje izgub je zaskrbljujo-če, saj navaja na zaključek, da v nekaterih organizacijah združenega dela poslujejo vse prej kot z vestnostjo dobrega gospodarja.
Ivo Osolnik