SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 fld., la pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: 2« celo leto 12 fld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n » e r a t e) »sprejema upravnlfitvo ln ekspedlclja t „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejema)0.
Vredništvo je v SemeniSkth ulicah St. 2, I., 17.
.Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
VredniStva telefon-štev. 74.
Štev. 14
V Ljubljani, v sredo 18. januvarija 1899.
I^etnili XX VII
Državni zbor.
Dunaj, 17. jan.
Vode se je zopet nabralo v strugi in danes so vzdignili zatvornico, da je iznova pričel ropotati mlin obstrukcije. Dolgo so srečkah levičarski velmožje, in bili so mej njimi tudi taki, ki od obstrukcije ne pričakujejo »rešitve za zatirani nemški narod«, toda fronderji so zmagali s frazami. Apres nous la deluge. To je geslo Dobr-nikov, Lemišev, Pergeltov in drugih voditeljev nemške ljudske in napredne stranke, ki so se v obupnosti svoji upregli v Schonererjeve ojnice. Živela stara taktika najstrožje obstrukcije, to je zopet od danes bojni klic treh koaliranih strank, katerim ugajajo divji prizori političnih viharjev.
In zakaj ? Tega mnogi sami ne vedo, temveč jahajo starega konja s parolo: »Proč z jezikovnimi naredbami! In ker se »nova taktika« dolgih govorov ni obnesla, torej n staro na dan. V istini pa so jezikovne naredbe, kar smo že opetovano naglašali, le pretveza, kajti kričačem ni za ljudske koristi, temveč le za nemško hegemonijo v državi.
»Kar nasprotuje ljudskim koristim, ker se upira zdravi pameti in logiki, to je zakon ob-strukciji«. Tako piše daneB jeden levičarskih listov z ozirom na obstrukcijo v ogerski zbornici. A isto velja tudi za obstrukcijo v avstrijski poslanski zbornici. Toda lisjak se je ujel v past in raje si odgrizne rep ali nogo, nego jbi se udal. In to pojasni vso taktiko.
Levičarji upajo, da bodo strmoglavili sedanjo vlado ter se zopet usedli k egiptovskim loncem. Vrgli so Badenija in vleče jih tudi navidezni vspeh ogerske obstrukcije. V tem je nekaj logike. Recimo, da sedanja parlamentarna obstrukcija, ki šteje do 80 mož, prisili grofa Thuna, da odstopi. Ali pa ni mogoče, da potem druga manjšina poskuša isto srečo in tako bi, da rabim domači izraz, mesece in leta »vlekli špano«. Ali je to na
korist davkoplačevalcem, ali taki boji pospešujejo ugled parlamenta in države?
Kaj pa, ako Thunova vlada vstraja v viharju, oprta na solidno večino, ki se ne uda terorizmu') Posledica bi bila, da si vlada pomaga z naredbami na podlagi § 14. In to se utegne v kratkem tudi zgoditi, da vlada prične nove poskuse glede sprave mej Cehi in Nemci. Toda sprava je [mogoča le s strankami, ki ne tirjajo nemogočih stvarij. Ali pa je mogoča poštena sprava z Nemci, ki slepo tavajo za Schonererjem in \Volfom? Na to vprašanje more pravo odgovoriti tudi politično otroče.
Naša misel je, da desnica ostani trdna, da vstrajaj v borbi za politično posest. Vlada in drugi merodajni krogi morajo konečno izprevideti, v katerem taboru je Avstrija. Razmere same bodo vlado prisilile, da resno računa z desnico in njenim programom in da treba temeljitih prememb v zistemu samem, v katerem korenini mnogoletna kriza v državi in deželi.
Absolutizem je za daljšo dobo v Avstriji nemogoč ; narodi se zavedajo svojih dolžnostij, a tudi svojih pravic; § 14 je le »berglja«, na katero se more vlada v sili opirati. Vlada bi pokazala malo spretnosti in državniške modrosti, a preveč samozavesti, ko bi s sedanjim birokratskim aparatom skušala brez državnega zbora dolgo voditi gospodarstvo in upravo v tako obsežni in raznoliki državi. Ker pa je državni zbor v sedanji sostavi le zavornica pri državnem vozu, je je-dina rešitev le premcmba zistema. Toda grof Thun ni prijatelj nenadnih korakov in skrajnih sredstev. Zato je danes težko prorokovati, kako se kriza skonča. Slovenskim poslancem pa bodi resna skrb, da v odločivnem trenotku ne bodo osamljeni.
Današnja Beja
je že pričetkom jako živahna; pozdravljajo se stari znanci in politični prijatelji si stiskajo roke.
V večjih in manjših skupinah se poslanci razgo-varjajo o »položaju«. Občna sodba jo, da vlada v kratkem zopet za daljšo dobo preloži državni zbor, da ima grof Thun najvišje dovoljenje že v žepu in da stopi zopet v veljavo § 14. Kakor kaže, hočejo nemški radikalci nadaljevati vratolomno politiko obstrukcijo do skrajnosti.
Začetkom seje se predsednik dr. pl. Fuchs v lepih besedah spominja nedavno umrlega, večletnega poljedelskega ministra grofa Falkenhayna. Bil je pokojnik, pravi predsednik, mož zvesto udan katoliški cerkvi in presvetlemu vladarju, čist značaj in vedno zvest konservativnim načelom.
Zbornica vstane v znak sožalja, a vsa levica izvzemši ustavoverne veleposestnike in poljsko ljudsko stranko, je demonstrativno zapustila dvorano.
Ko zapisnikarji čitajo razne peticije, oglasi se posl. Kaiser ter predlaga glasovanje po imenih, da se peticija, katero je predložil mladočeški poslanec Krumbholc proti ogerski nagodbi, v celoti natisne v zapisniku današnje seje. Za ta predlog vstanejo nemška ljudska in napredna stranka ter Schonererjanci. Vse te tri stranke štejejo do 80 glasov. Ker je treba, da predlog za glasovanje po imenih podpira vsaj 50 poslancev, zato imajo ti junaki trpežno lajno z jednim samim registrom. Tako je danes zbornica brez posebnih nesreč do 3. ure zvršila pet duhovitih glasovanj po imenih. Desnica se je le v toliko udeleževala glasovanj, da je bila zbornica sklepčna, ker se je šlo samo za to, ali se razne peticije natisnejo v stenograf. zapisniku ali ne.
Okolu tretje ure predsednik zaključi sejo ter naznani, da bode prihodnja seja v četrtek z današnjim dnevnim redom, katerega niti prva točka ni prišla na vrsto. Takoj se oglasijo vodje ob-Btrukcijonistov, Kaiser, Pergelt in Schonerer, ter zahtevajo, da pridejo najprvo na vrsto nerešene ministerske zatožbe iz minolega leta. Desnica pa
LISTEK.
Lepa zima.
(Pivčan.)
Lep zimski popoldan v sredi prosinca — kako je to nekaj krasnega! In še na deželi! Zares, nekaj nenavadnega!
Uprav je odbila ura štiri, in v priprosto kmetsko hišo vstopi mladenič, v roki lično okovano palčico in na plečih gosposki ukrojeno suknjo — tudi nekaj nenavadnega!
»Kaj še nikogar ni doma ?« govori sam sebi, ko najde prazno sobo. »Se vedno nakladajo steljo.« Palčico odloži za peč in se nasloni na okno, kamor je zahajajočo solnce vprlo zadnje svoje žarke, kakor bi ga hotelo še jedenkrat poljubiti v bledi, udrti obraz.
»Čudna zima!« nadaljuje sam sebi in si podpre glavo s joščenima rokama. »V dnevih najhujšega mraza spravljajo ljudje suho steljo. Kako jih vse mrgoli v bližnjem gozdu, kjer me je tako pokrepčal dvcurni sprehod! In otroke sem srečeval, ki so šli v šolo bosonogi, in gospod učitelj
/
mi je pravil, da je toplote v senci devet stopinj nad normalom ! Zares, kako Ti moram biti hvaležen!« in oči vpre v modro, od zahajajočega solnca rudečkasto nebo. »Kakor bi se oziral samo na mene, si nam privoščil, neskončno Dobrotljivi, v tem času tako lepe dneve.
Skoro bo štiri tedne od onega osodepolnega večera, ko sem stal ob pultu vtopljen v debelo knjigo. In sem proučil jeden list, drugi, tretji, — še pol strani in lekcija bi bila v kraju. Pa, groza! — v prsih me je tako čudno zatiščalo, višje in višje je bil pritisk — kakor bi se mi nekaj zaletelo. Pokašljam, in kdo popiše strah ! — usta so polna krvi. — Ni bilo drugače, moral sem pustiti predavanja, ostaviti mesto in iskati si zdravja doma. A Ti, neskončno usmiljeni, • si se me usmilil.
Odkar sem doma, imamo vedno take dneve spomladansko. Kako so me okrepili sprehodi, kako oživilo toplo solnce ! Novo življenje čutim v sebi. V kratkem odidem nazaj v mesto . . .«
Solza veselja se mu utrne iz očesa in pocedi po desni roki. Vzdrami se iz svojih mislij in pogleda preil hišo. Tu so oče ravnokar pripeljali
voz stelje in izprezali živino. Izza vogla pa se je prikazal sosed, noseč na hrbtu težko butaro metličja.
»No, letos boš pa lahko veliko narezal, je dobra zima !«
»E, slaba zima, oče, slaba,« de sosed, nasloni se z butaro ob voz in tiplje steljo, če je res suha.
Oče ga začudeno gledajo.
»Slaba zima, še enkrat pravim, slaba ! Pred Božičem je še bilo, ko je zmrzovalo, in sem pri ledu kaj zaslužil. A sedaj! — Led se je stajal, in sneg noče pasti, da bi šli kidat na železnico S tem metličjem se mučim noč in dan in komaj se preživim. Ali ni dovolj slaba ta zima ?«
»Nc boj se, ne bo volk snedel zime, ne, je ni še nikoli Toliko bomo imeli snega, da bo strah.«
»Bog te usliši,« vzdihne sosed in odnese svoje breme domov.
Oni pri oknu pa se zravna po koncu in mrmra pred se :
»Čudna zima, meni je v rešitev, a njemu v izgubo.«
z veliko večino odkloni to — prismojenost. Tega glasovanja se ustavoverni veleposestniki niso udeležili, četvorica Italijanov je glasovala z desnico.
—	In tako si more obstrukcija čestitati: diem
perdidi.	#	*
*
V	današnji seji državnega zbora je poslanec notranjskih kmetskih občin dr. Žitnik predložil peticiji cerkniškega občinskega zastopa za vseučilišče 'in nadsodišče v Ljubljani; poslanec V u kovic in tovariši so interpelirali vlado zaradi strogega postopanja oblastev na Novi Selandiji, katera zahtevajo od ontlu živečih dalmatinskih Hrvatov — in teh je okolu 8000, - da si pridobe tamošnje državljanske pravice ali pa zapuste deželo; poslanec vitez Berks in tovariši so interpelirali vlado zaradi občinskih volitev pri Sv. Križu na Štajerskem.
Važen shod v Mariboru.
(Izvirni dopis.)
Slovenci imamo že to slabost, da smo vedno pozni, dostikrat zadnji v tem, storiti kaj, kadar se gre za koristi našega ljudstva. Kar bi imeli že pred desetletjem osnovati, da bi sedaj že lep sad donašalo, to snujemo še le danes, ko nas pritiska k temu — sila. To velja med drugim največ na gospodarskem polju, kjer stokamo in upijemo, pa
—	nič ne delamo ! Vendar Bogu hvala, sila nas je privedla do spoznanja, da posameznik dandanes malo more storiti za občni blagor, pač pa je to mogoče družbi, zatoraj velja k temu parola : Združimo se, ker le v družbi je moč !
Ta rešilna misel se je že večkrat razpravljala v naših listih, ali videti je bilo, da — zastonj! Sedaj pa so navdušeni rodoljubi naši se je popri-jeli z vso resnostjo s tem, da so 12. t. m. sklicali v Maribor osnovalni shod za gospodarsko zadružno organizacijo. Čeravno se niso izdala posebna vabila ter je bil shod le v par časnikih naznanjen, vendar se je temu pozivu odzvalo lepo število rodoljubov spodnjega Štajerja, nekateri prav od daleč. Že to je bilo dokaz, kako željno že pričakujemo novega prepotrebnega združenja in se radujemo že naprej njegovega delovanja. Shod je bil napovedan ob polu 11. uri, pa se je mogel začeti še le '/« na uro> ker s0 nekatere zapreke to zakrivile.
V	prostorni dvorani se je zbralo do blizo dve sto rodoljubov, med njimi mnogo čč. gg. duhovnikov, pa tudi obilno priprostih kmetov. V krep-kej besedi pozdravi zbrane sklicatelj g. Fr. Go-miljšek, kaplan jareninski, ter predlaga za predsednika shodu g. I. Jurčiča, dekana iz St. Lenarta v Slov. goricah, za podpredsednika dr. R. P i p u š a, odvetnika, in zapisnikarja dr. G 1 a* s e r j a, tudi odvetnika v Mariboru. Predsednik pozdravi občinstvo, ter da besedo dr. Kreku, drž. poslancu. Veleučeni govornik z mikavno besedo razvija začetek gospodarskega življenja iz davnih časov, upliv rimskega in nemškega prava, početek materijalizma, liberalizma in socijalizma, njih upliv na gospodarsko in socijalno življenje, izraža kot nemožnost, da bi državni poslanci v sedanjem položaju mogli sami dosti storiti, temveč ljudstvo naj se organizuje v gospodarskih rečeh v društva, zadruge, v družbenem življenju pa bodimo vsi — krščanski socijalisti! Živahna pohvala in odobravanje je sledilo navdušenemu, blizo jednournemu govoru g. poslanca.
Sedaj nastopi drugi govornik, g. J. Kač iz Žalca, kateri v krepkih besedah opisuje res jako plodonosno delovanje »savinjske gospodarske zadruge«. V teku še le desetih mesecev zabelježila je že zdatne vspehe na gospodarskem polju, katere naj nekoliko omenimo. 1. Po prizadevanju zadruge zadobil je hmelj iz Savinjske doline svoje lastno ime »Savinjski hmelj« v svetovnem prometu in s tem dosegel, da je le ta že lansko leto prekosil znani »Zatežki hmelj« na Češkem, pod katerim imenom se je do zdaj prodajal. Ta vspeh je jako važen, ker sedaj savinjski hmeljarji niso več odvisni od zatežkih prekupcev Židov, in to je storilo, da se je takoj povzdignila cena našemu hmelju za — 20 odstotkov nad zatiškega. S tem je prišlo že lani kacih 20.000 gld. v roke našim hmeljarjem in pa častno ime v prometu, da lahko sami konkurirajo s sleparskimi prekupci. 2. Je po-izvedela zadruga, koliko ovsa bi imeli po Savinjski dolini in okolici za oddajo, kateri se dosti
krat po jako ničevi ceni prodaja. Naznanjeno množino je ponudila vis. c. kr. erarju v nakup za vojno in res spečala za 22 odstotkov višjo ceno, kakor je bila v navadi. Tako je izvila zopet mastnega ptiča iz rok židovskih prekupcev in to na korist slovenskemu kmetu! 3. Je zadruga podpirala živinorejo s tem, da je izprosila pri c. kr. vladi, naj pošlje v Savinjsko okrožje plemenskih žrebcev in bikov. To se je tudi zgodilo in bode gotovo najboljše vplivalo na razvoj naše živinoreje. Pozabilo se zraven tudi ni na umno mlekarstvo in osnovali ste se, če se ne motim, v ta namen že dve mlekarski zadrugi. Vse to je slavna vlada podprla z izdatno podporo. Tudi je vlada radovoljno ustregla vsem prošnjam zadruge za potovalnega kmetijskega učitelja in v ta namen gospoda Jelovšeka navlašč poslala v inozemstvo študirat razne stroke kmetijstva. To vse zgodilo se je, kakor rečeno, v kratkem času še ne jed-nega leta, ter se mora imenovati še le začetek delovanja. Ker že to tako lepo in jasno kaže veliki napredek gospodarstva, razume se, da ima zadruga za bodočnost še večjih in krasnih načrtov, kakor velikansko skladišče za hmelj ter marsikaj druzega velevažnega.
Seveda smo z veseljem poslušali in radostno pozdravili tako ugodno poročilo gospoda govornika.
Na to poroča gospod dr. Krek, da je državni zbor sprejel v proračun postavko 100.000 gld. za podporo kmetijskim zadrugam. On želi, naj bi se jih na Slovenskem prav dosti osnovalo in pa tudi se oglašalo pri vladi za podporo, da tako tudi naš narod postane deležen te dobrote.
Sedaj nastopi tretji govornik, I. Stanovnik iz Horjula. Ta nam z mično besedo riše in opisuje težave, s katerimi se snuje zadruga, kakor se je to godilo v Horjulu. »V celem našem okraju bi v največji sili ne bilo moči dobiti na posodo dva tisočaka«, takšno stanje je bilo ondi pred štirimi leti. Kmetje so se zadolževali, zraven pa — pijan-čevali. Gotovo je bilo žalostno, da so ob nekaterih nedeljah po štiri do pet kmetij klicali na boben. V takšnem otožnem stanju obide prijatelje ljudstva izvrstna misel, osnovati posojilnico v zvezi z gospodarskim društvom. Med zasmehovanjem od mnogih stranij, se je vender posrečilo dobiti potreben denar in že prvo leto delovanja posojilnice je imela premeta nad 45.000 gl., drugo leto (1896) blizu 70.000 gld., tretje celo 105.000 in lani vsled slabe letine še vender okolu 73.000. Ali ni to skoro čudežno delovanje z? revni okraj v Horjulu! S čvrstim naporom in nepremagljivo voljo se da mnogo doseči, kar sicer v početku med našim nepodvzetnim ljudstvom rodi nehva-ležnost in zasmehovanje, nazadnje pa uživa hvalo in občudovanje !
V primerjanju govorov g. Kača in Stanov-nika opazili smo glavni sredstvi k zboljšanju kmetijstva. Prvi priporoča napredek gospodarstva, a drugi povdarja posebno važno čednost — varčnost! Oboje je potrebno in hvalevredno. Slovenci združimo obe in udomačimo ju pri našem ljudstvu !
Konečni govornik bil je tajnik posojilniške zveze iz Celja g Jošt. Tudi ta nam je poljudno razjasnjeval snovanje posojilnic po Raiffeisenovem zistemu. Par važnih točk smo si zapomnili, pa žal, da je bila že pozna ura, ki nas je daljne udeležence odtrgala neizprosno, da nismo se mogli udeležiti sklepov zborovanja. Ker torej ondi nam ni bilo priložnosti pojasniti svojega stališča, oziroma stališča kmetov s Pohorja, naj nam bode tem potom slavnemu ravnateljstvu nove zadruge dovoljeno izraziti naše želje in prošnje.
Pridelkov imajo kmetje ob Pohorju primeroma veliko, ali tudi potrebe njihove niso majhne. Zato bi pri zadrugi lahko mnogo sodelovali, le da bi se ta ozirala na njih težnje. Pohorski kmetje bi prosili: 1. Da bi zadruga pomagala jim spravljati njih glavni pridelek, les, v svetovni promet, oziroma to trgovino razširjati. Pred par desetletji se je njih lesno blago še vozilo na šajkah in plavih po Dravi naravnoBt do Oseka, ali še dalje po Donavi do Pančeve ali celo do Lom Palanke, in takrat so bili za »flosarje« zlati časi. Tudi se je blago bolje prodalo, ker ni v trgovini bilo prekupcev. Sedaj so pa le ti — židje, združili vso lesno kupčijo v svoj delokrog, tako da oni cene lesu kar narekujejo. Da se še iztrga monopol te trgovine, ki nese še največ denarja iz inozem-
stva k nam, — bila bi gotovo najbolj hvaležna naloga nove zadruge. Seveda bi bilo v ta namen treba mnogo posvetovanj in posredovanj, ker to važno konkurenco z Židi bilo bi treba oprezno izvajati. Ako se ne bi našla poštena krščanska tvrdka kje ob Donavi, morda bi kazalo kaj tacega iskati kje v Trstu ali Reki, zlasti sedaj, ko se dodela železnica Velenje Dravograd. Vsekakor je to vprašanje za naš in blagor naših rojakov imenitne važnosti, ker je glavni vir naših dohodkov v njem začrtan.
Dalje naj bi zadruge si oskrbele svoje lastno skladišče, kakor za drugo blago, tako tudi za les. Žalostno vendar je, da kmetje po ravninah, recimo ptujski, ljutomerski, rogaški, kozjanski in še mnogi drugi okraji so zapreženi tako, da kupujejo potrebni jim les od — Židov. Ker jim pogosto manjka denarja, napravijo menjalno kupčijo, ter dajo na les druzih pridelkov. Enako žalostno je, da pohorski kmet dobiva — po pre-kupcih — recimo koruzo iz daljne Ogerske, med tem ko je imajo kmetje po ravninah na ponujanje in se dostikrat, na slepo ceno! Prav tako se godi z vinom, katero zalagajo na Pohorju večinoma z italjansko čorbo, med tem ko marsikateri Dolinec nima kupca za svoje pristno, naravno in dostikrat ceno blago. Tukaj bi imela nova zadruga kmalo velikanski delokrog, katerega namen in uspeh bi bil, posredovati med domačini, da ostane denar med domačim ljudstvom, mesto, da ga kakor dozdaj, pošiljamo na tuje.
2.	S prvim v zvezi bilo bi seveda drugo, namreč da bi zadruga imela zalogo pridelkov za živež, katere bi seveda najprej kupovala od domačih kmetov in še le, ko bi tukaj več ne bilo, naročila po mogoče nizki ceni iz drugih krajev. Glavno v tem bi bilo zrnje, zlasti koruza, dalje razna moka, vino in drugi pridelki. Ako bi pa vsega tega ne mogla imeti v svojej zalogi, bi pa vsaj posredovala, da bi kupca napotila k poštenemu in domačemu trgovcu.
3.	Istotako bi zadruga mnogokrat lahko poizvedovala o ceni živine, sadja in drugih pridelkov na svetovnem trgu. Dostikrat se bi skupno lahko kaj ponudilo c. kr. erarju za vojaške potrebe, marsikdaj pa se bi blagu v množini tudi našla pot v daljno tujino. Seveda pri zadnjem podjetju trebalo bi velike opreznosti, da ne bi zadruga trpela škode. Enako bi lahko zadruga posredovala pri vsem, kar kmet potrebuje in mora sedaj drago kupiti od ptujca, dostikrat sovražnega! — To bi bilo toraj obširno polje, na katerem bi hvalevredno delovala kmetijska zadruga se sedežem v Mariboru.
Ko tako pri snovanju zadruge podajemo razne nasvete, obljubimo zajedno kmetje Spodnjega Štajerja, da se tudi dejansko in z vsemi močmi udeležimo tega poajetja. Zlasti v konkurenci z židovskim kapitalom bila se bo odločilna bitka. Vzdra-mimo se in stopimo vsi pod okrilje naše zadruge, da bode požrešni in lakomni Žid uvidel, da zanj je v lepih naših krajih pšenica sicer cvetela, pa ne — dozorela! V to pomozi Bog in delo rodoljubnih rok!	Pohorski.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. januvarija.
Taktika opozicijonalnili strank. Poročali smo že, da so se v ponedeljek sošli zastopniki opozicij onalnih strank k posvetu o nadaljnem postopanju v državnem zboru. Sklepati po vabilu, ki je došlo vsem prvoboriteljem, bilo je mnenje opravičeno, da bodo vsi zastopniki kakor jeden mož glasovali zato, da se zopet prične z brezobzirno, burbo obstrukcijo. Toda temu ni bilo tako. Sklenili sd sicer zbrani možje, da bodo v praša-njih, tičočlh se nemškega naroda, hodili ista pota ter skupno šli v boj proti zatiralcem njih narodnosti, toda za burno in hrupno obstrukcijo niso bili vsi zastopniki, v prvi vrsti ne socijalni demo-kratje. To se je pokazalo že tekom včerajšnje seje. Opozicija je razdeljena v dva tabora, jeden je vnet za aktivno, drugi za pasivno obstrukcijo. V prvem taboru nahajamo samo tri stranke, namreč nemško-napredno ali liberalno, nemško ljudsko stranko ter neizogibne Schonererjance. Voditelja tega tabora sta Schonerer in Wolf. Ob-strukcijska stranka šteje skupno 83 mož in sicer 42 članov nemške ljudske stranke, 35 liberalcev in 6 Schonererjancev, katerim so morda pridruži
Priloga 14. štev. „Slo venca" dne 18. januvarija 1899.
še nekaj divjakov. Toda tudi to kardelo je včeraj pokazalo, da razbijanje po pultih in zverinsko kričanje ni več moderno in da toraj ne vleče več tako, kakor v prvih dneh Schonererjevega nastopa. Posluževali se bodo toraj samo parlamentarnih sredstev, namreč glasovanja po imenih. Pri tej akciji pa ne potrebujejo nobene aktivne pomoči, kajti 50 glasov, s katerimi je podpreti take predloge, imeli bodo vsikdar na razpolago. Ostalo levičarske stranke ostanejo pa za reservo in se zadrže pasivno, vendar pa ne bodo ovirale postopanja glavne čete. — Na ta način smo toraj prišli do pasivnosti na levici, ob jednem je pa pasivna tudi vlada. Pravi unicum v Evropi.
Kriza na Ogerskem je še vedno daleč od rešilnega trenotka, akoravno je baron Banfl'y s svojimi tovariši v tej zadevi že dvakrat romal na Dunaj in so se že v dveh oddelkih vršila posvetovanja. Opozicija je povodom zadnjih pogajanj izročila ministerskemu predsedniku v spomenici sostavljenih dvanajst mirovnih pogojev, s katerimi so je BanlTy podal na Dunaj. Vrnivši se nazaj v Budimpešto je pa naznanil opozicijonalnim zastopnikom vladne protipogoje. Glase se po poročilu »Wr. Tagblatta« nastopno: Ministerski predsednik baron Banffy se loči v trenotku, ki se njemu zdi primeren, od ministerstva, ako mu opozicija dovoli razne predloge in mu da naslednje poroštvo: 1. Da se spremeni poslovni red temeljito in na ta način, da je v bodoče tehnična ob-strukcija nemogoča. 2. Zbornica mora vsprejeti definitivno nagodbo popolno v smislu zakona iz leta 1867 in ob jednem varujč carinsko-politično jedinost monarhije na zvunaj. 3. Koncesije v vo-litvenih zadevah more vlada le v toliko dovoliti, kolikor se te strinjajo z ogersko državno idejo in ne škodujejo ogerski narodni državi. — S ta kimi pogoji opozicijonalci najbrže ne bodo zadovoljni. Na ta način bi se jim prav za prav ne izpolnila niti jedna želja, nasprotno bi se pa morali pokoriti vsem vladnim poveljem. Pogajanja se bodo sicer še nadaljevala in morda še ni povsem nemogoče sporazumljenje, toda gotovo pa tudi nikakor ni. — V poslanski zbornici se pa marljivo »dela« dalje. Vse seje, kar jih je bilo po novem letu, izpolnila so sama glasovanja po imenih in ta se bodo še tudi nadaljevala, dokler vlada ne dobi na svojo stran nasprotnikovih vrst ali ne odgodi zasedanja. Volitev zborničnega predsednika je bila nekaj časa na dnevnem redu, sedaj pa se je že to opustilo in se dnevni red naznanja kratko z besedama: Nadaljevanje prejšnjega.
Nameni mirovne konference. Ruski zu-% nanji minister grof Muravjev je razposlal evropskim vladam nedavno okrožnico, v kateri izraža željo, naj bi se doseglo sporazumljenje v naslednjih točkah: Države naj se mej 3eboj zavežejo, da za določeno dobo ne bodo pomnožile armade in mornarice ter tudi ne zvišale vojnega budgeta, marveč da ga bodo skušale v bodoče zmanjševati. Prepove naj se uvedba novih vrst orožja ali razstrelivih snovij, ki so silneje kakor dosedanje. Vporaba razstrelivnih snovij v slučaju vojske naj se kolikor mogoče omeji, prepovedane naj bodo pa popolnoma torpedovke ali jednaki stroji v bitkah na morju. Pri vojskah na morju naj se vpo-rahljajo določila genevske pogodbe iz 1. 1864 in nevtralizuje brodovje, ki je v slučaju poraza hočejo rešiti premagani. Vveljavi naj se načelo posredovanja in razsojevanja v vseh slučajih, koder je to nujno potrebno in primerno. Konlerence naj se ne vrše v glavnem mestu kake velesile, ker bi tam razni politični interesi slabo vplivali na dela konlerence. — To so nekako navodila, ki jih daje Rusija ostalim državam. — Neprijetno pa vpliva na nekatere državnike najnovejše poročilo iz Pe-trograda, da zahteva vojna uprava v letošnjem proračunu znatno povišanje za nove vojne namene. Za armado zahteva 324 mdijonov ali 35 milijonov več, kot lani, za mornarico pa 80 ali 16 milijonov rubljev več kot leta 1898. Govori se celo, da so carjeve mirovne ideje samo slepilo. Temu se pač lahko odgovori s tem, da Rusija pač poprej ne more mirovati, dokler ostale velesile vedno silijo naprej v pomnoženju vojnih sil.
Razmere na Balkanu. V Makedoniji ali za Makedonijo pričakuje se prihodnjo pomlad hud boj, ki pa v najmanji meri ne bo v korist prebivalstvu te dežele. Vse je jedino v tem, da se ma-
kedonsko vprašanje mora rešiti na ta ali oni način, toda prave poti za rešitev so nihče ne mara oprijeti. Vse sosednje državice hrepene po tej zemlji, Bolgari, Srbi, Grki in llumuni tekmujejo v pripravah za bodočo pomlad, vsak bi rad imel Makedonijo v svoji oblasti. Jedino črnogorskemu knezu ta divji ples ne dopada in baje samo radi tega bo obiskal kneza Ferdinanda, da mu odsvetuje precej drzen poskus. Vse to se pa godi največ in, rekli bi, skoro samo radi tega, ker prebivalstvo samo ni jedino. Vsaka izmed zgoraj naštetih narodnostij se nahaja na makedonskih tleh in vsaka zahteva za-se polnopravnost. Rešitev je mogoča le potom posredovanja velesil. Makedonija se mora naipreje iztrgati iz rok turškemu nasilstvu, potem pa mora dobiti popolno avtonomijo in krščanskega guvernerja.
Dregfusova afera prinaša zunanjemu svetu vsak čas kake nove zanimivosti, toda žal, izvan-francoski krogi jih ne morejo tako presojati, kakor bi bilo potrebno, ker ravno z vsemi francoskimi razmerami niso dovolj seznanjeni. Posebno v Avstriji ne moremo gojiti nikake posebne kritike, ker poročila židovskih listov so povsem nezanesljiva, nobeni drugi krogi si pa ne črpajo dokazov resnice ob izvoru. Postopanje prvega predsednika kasacijskega dvora Loe\va in njegovega židovskega tovariša Barda je vsekako zelo čudno in tretji žid, predsednik Mazeau, je sam moral nekaj zaslediti v krogu prvih dveh, ker izjavlja, da bo pri glavnem postopanju sam vzel v roke celo zadevo. Mogoče je sicer, da je zasledil kako nepravilnost povodom dosedanjih obravnav in da jo hoče sedaj popraviti, toda nemogoče pa tudi ni, da se mu zdi dosedanje postopanje še premalo židovsko zvito in da bo v tem oziru spopolnil, kar sta zamudila prva dva. Toda tudi odstopiv-šemu predsedniku Quesnayu ne smemo vsega verjeti. Lahko verjetno je sicer, da je zasledil marsikaj, kar je naravnost nepravilno in očevidno v korist Dreylusovcev, toda gotovo pa je tudi zelo redka prikazen, da se predsednik senata pri najvišjem sodišču javno izjavi za chauinista in hoče braniti armado, ki ne potrebuje ravno njegove pomoči. Nihče torej ni popolno poučen o sleparski zamotanem vprašanju, vsled česar je seveda vsaka nepristranska in trezna sodba vsaj sedaj se skoro nemogoča.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, 17. januvarija.
Po otvoritvi seje se spominja župan smrti častnega meščana grofa Falkenhayna ter omeni, da je njegovi vdovi brzojavnim potom izrazil sožalje, ob jednem pa naprosil dvornega svetnika Suklje-ja, da je položil na krsto venec ljubljanskega mesta.
Nova meščana Fran Ojstriš in Avgust Jenko napravita slovesno obljubo.
O proračunu loterijskega posojila in amorti-začnega zaklada za leto 1899 poroča odbornik Senekovič. Prvi del proračuna izkazuje 71.803 gld. 39 kr. pokritja in 66.414 gld. 44 kr. potrebščine, toraj prebitka 5388 gld. 95 kr., od katerega pa je odbiti 896 gld. 84 kr. v pokritje amortizačnega zaklada, ki izkazuje skupno pokritja 296.092 gld. 60 kr. in ravno toliko potrebščine. Amortizačni zaklad je znašal koncem leta 1898 220.470 gld. 78 kr. Proračuna se odobrita.
Odbornik dr. Hudnik poroča o želji poljedelskega ministerstva, naj bi mestna občina brezplačno odstopila določeno parcelo na Barji v svrho melijoracijskih poskusov. Vsi ostali pogoji, pod katerimi je občinski svet v seji 13. decembra 1. 1. odstopil ta svet za dobo 10 let, so ministerstvu po godu, le najemnine letnih 40 gld. ni voljno plačevati. Ker pa jo nada opravičena, da bodo ta znesek nadomestili vsakoletni pridelki, obč. svet v tem smislu spremeni svoj prvotni sklep.
Ponudba posestnika Frana Pavlovčiča, naj mestna občina odkupi njegov svet na sv. Petra cesti, ki meri 2000m2, po 12 50 gld. m2, se kot nepovoljna odkloni, akoravno bi bil ugoden za nameravano gradnjo šolskega poslopja. Poročevalec odbornik L e n č e.
V zadevi nakupa bivšo Galletove hiše, katera je že v oktobru 1890 prešla v občinsko last za svoto 48.000 gld., se naknadno, vsled takratne formalne napake, odobri sklep o najetju posojila v
znesku 32.000 gld. in magistratu naroči, naj od dež. zbora izposlujo potrebno dovoljenje. Poročevalec odb. dr. Hudnik.
Isti odbornik poroča o rekurzih posestnice Ter. Maurerjeve proti pozivu magistrata, naj odstrani štiri hodnike na prizidku hiše ob posestvu knežjega dvorca, ter kneza Auersperga, kateremu se je naročilo, naj predloži parcelacijski načrt za svet, na katerem je stal knežji dvorec. V letu 1897 je magistrat dal posestnici Maurerjevi stavbeno dovoljenje. V tedanjem načrtu ni bilo hodnikov. Ker se razprostira svet kneza Auersperga tik do zidu omenjene hiše, se je posestnici naročilo, naj napravi okna za odpiranje na znotraj. Mej tem časom pa je posestnica Maurerjeva od kneza Auersperga kupila 147>hj sveta ter potem napravila preporne hodnike. Vsled tega je stvar dobila vse drugo lice in se je bilo bati, da ostane ta kos sveta, ki sega prav do Gospodske ulice, nezazidan, mej tem ko je za te ulice določen str-neni zistem Vsled tega je magistrat naročil, naj odstrani imenovane hodnike v vseh nadstropjih, ob jednem je pa izdal na kneza Auersperga zgoraj omenjeni ukaz. Proti temu sta oba vložila ugovore. Prva se opira na to, da ji je stavbinska oblast dala prebivatno dovoljenje za vse prostore in je toraj naknadno tudi odobrila eventuvalne napake, drugi pa pravi, da še ne misli ničesar graditi na prostoru knežjega dvorca in da mu toraj ni treba sveta parcelirati. Svet, ki ga je odstopil sosedi, je bil že poprej dejanjski v njeni porabi in ga je sedaj le še definitivno odstopil. — Odsek, oziroma njegov poročevalec predlaga, naj se zavrneta oba priziva kot neutemeljena, poslednji zato, ker je lastnik z odprodajo jednega dela že res začel parcelirati prostor knežjega dvorca. — Predlogu se pritrdi.
Dimnikarska dela pri novi topničarski vojašnici se oddajo dimnikarjema Vrhovec in Stricelj za letni pavšal 228 gld., od katerega zneska je plačati mestni občini znesek 62 gld. 40 kr., ostalo pa vojaškemu erarju. Poročevalec odbornik Žužek.
Na predlog istega poročevalca se zavrne pri-ziv posestnice Marije Grumnikove v Frančiškanskih ulicah proti odloku, s katerim se je naročilo zavarovati kletne odprtine radi varnosti pasaže.
Konečno je odb. Žužek poročal o nakupu stavbišča za novo ubožnico ter v ime odsekov predlagal, naj se v to svrho odkupi kot naj-ugodneji svet posestnika A. Hauptmana v sredi Vodmata, ki meri 8600 m2 in bi stal 9660 gld. 80 kr. ali 4 gld. kv. seženj. Poleg tega odstopi Ilauptman brezplačno ondotno ograjo, dve baraki in svet za cesto, kar ga jc potrebno ob še ostalem njegovem svetu.
Proti temu predlogu se oglasi podžupan, ki obžaluje najpreje, da še ni načrtov za ubožnico, ki se ima zgraditi v spomin vladarske petdesetletnice. Naprava bo po njegovem mnenju mnogo dražja, kakor proračunava župan, kajti po načinu ubožnice v Elberfeldu treba računati na vsakega ubožca do 1000 gld. Sedaj se še tudi ne ve, koliko prostora se bo potrebovalo, torej ne kaže sedaj nakupiti toliko sveta. Njemu se zdi najbolj primeren svet nasproti trnovski cerkvi, kjer ima občina že nekaj prostora, in bi bili ubožci blizu cerkve. Na kak vspeh pri prodaji sedanje ubožnice ni misliti. Vsekako bo potreba, da se ohrani tudi nadalje sedanjemu namenu, seveda v primeroma manjšem obsegu. Zadostovala bi torej nova ubožnica za 50 oseb. Vodmat bi postal v par letih vsled toliko jednakih zavodov prava bolnica in to vender ne gre, ko imamo drugje tudi še primernih prostorov. Vodmat je v to svrho tudi predaleč. Sicer pa to vprašanje še ni tako pereče. Torej danes še ne, prej načrte.
Odgovarja mu župan, ki zavrača povrsti navedene trditve. Najprej mora biti svet, potem je šele mogoče napraviti načrte. Sklep glede gradnjo ubožnice za 100 oseb jc žo storjen in prijavljen na najvišje mesto. Stroški ne bodo presegli svote 75.000 gld. Mestu celic napravile se bodo večje sobe za spalnice in bivanje po dnevu in za bolnike. Hrano bodo imeli ubožci v zavodu ; s tem se bo preprečilo tudi nadležno beračenje. — S hišo v Trnovem ni nič, bilo bi treba kupiti vsaj še dve sosednji hiši, a gotovo ne pod 10.000 gld.

Za odsekov predlog se oglasita nato odbornika V e 1 k a v r h in P a v 1 i n , na kar podžupan opetovano izjavi, da treba prej načrtov, vsled česar bi se Btvar itak preveč ne zavlekla. Tudi mu ni všeč, da se meni napraviti'dvorane za do 40 oseb, ker to ni priporočljivo.
Konečno priporočata predlog še odb. Kozak in Predovic ter poročevalec, na kar mu obč. svet pritrdi.
Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v jutrišnji seji.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. januvarija.
(Cesar) je vsprejel 16. t. m. deželnega predsednika eksc. Heina in njegovo soprogo v splošni avdijenci.
(Deželno zborovanje odloženo.) Deželni glavar Oton pl. De tel a je 28. decembra izjavil, da prihodnjo sejo poslancem naznani pismenim potom. Sedaj pa naznanja pismeno poslancem, da mu je dne 12. januvarija došlo od deželnega predsedstva naznanilo, da je vsled najvišjega naročila dež. zbor odložen.
(Prijateljski večer) je danes zvečer ob osmih v »Katol. domu«.
(Opasno je obolel) gosp. Anton L en a si, župnik v Ihanu. Priporoča se prijateljem v molitev.
(Častno svetinjo) za štiridesetletno zvesto službovanje je priznal deželni predsednik učitelju Jos. Travnu v Naklem, vpokojenima učiteljema Iv. Zettelu v Škofji Loki in Ivanu Jezeršeku ravnotam, nadalje dekli Kat. F u r 1 a n v Senožečah in babici Jožefi Medved v Novem Mestu.
(Častno zadostilo) dobil je g. Peter 11 a u p t m a n, kapelan in katoliško-narodni prvoboritelj v Starem Trgu pri Ložu. Liberalni kolovodje starotrški so ga hoteli odstraniti in zato so sestavili lansko spomlad spomenico do prevzv. knezoškofa. Ta spomenica je bila polna najgorjih lažij in obrekovanj proti g. Petru Ilauptman-u. Le-ta si je vedel hitro pomagati: Vložil je tožbo, in te dni je deželna sodnija v Ljubljani izrekla konečno sodbo. Obrekovalci, ki so bili nesli spomenico prevzv. knezoškotu v Ljubljano, so bili krivim spoznani prestopka zoper varnost časti in obsojeni in sicer: Fran Petsche na 100 gld. globe event. 20 dni zapora, Ivan Kraje na 50 gld. globe event. 10 dni zapora, Tomaž Mleku ž na 50 gld. globe event. 10 dni zapora, in Fran Žagar (iz Markovca) na 50 gld. globe event. 10 dni zapora.
—	Značilno je, da so bili obtoženi nastopili dokaz resnice, toda da istega niti v eni točki niso mogli dognati. Vse same, gole laži! Res častno za obsojene može, častno pa tudi za »Slov. Narod«, ki je po prvi razpravi v prvi instanci lažnjivo poročal, koliko resnice se je baje glede obdolžitev proti g. Hauptman u dokazalo! V ložki dolini pa vlada pri vseh poštenih ljudeh
—	in ti so, hvala Bogu, v ogromni večini — občna zadovoljnost nad zasluženo slovesno obsodbo političnega lopovstva staro trških liberalcev.
(Pisarna trgovske in obrtniške zbornice) se nahaja v I. nadstropju poslopja meščanske imovine — šolski drevored.
(Wagnerjev »Lohengrin« na slovenskem odru.) Naša slovenska opera pripravlja se na velik mu-zikalen dogodek. Dne 19. t. m. bo prvič vprizor-jena velika muzikalna drama Wagnerjevega »Lo-hengrina« na slovenski pozornici deželnega gledališča v Ljubljani, in to je v istini dogodek, ki mora vzbuditi vsestransko priznanje in zanimanje. Wagnerjeve opere bile so doslej nekaka predpra-vica največjih gledališč, kajti ne le da je treba za nje umetniško proizvajanje pravih pevcev umetnikov — tako solistov in zbora — treba je za dostojno inscenacijo tudi ogromnih žrtev. Inten-danca slovenskega gledališča ni se strašila niti truda niti žrtev. Potrebni rekviziti, kakor meči, ščiti, čelade, labod itd. naročeni so iz Berolina, kostumi za vse soliste in ves izdatno pomnoženi zbor so popolnoma novi, jako k r as ni i n s tan ej o o k r og 700 gld. Ako se k temu še prištevajo stroški za rekvizite in muzikalije — pokaže se skupni strošek nekaj čez 1000 gld. Pri tej svoti pa niso upoštevane tantieme za skladateljeve dediče in honorari za po množeni zbor. Opera pripravlja se že več tednov in so se vršile nepretrgano skušnje vsak dan. Poleg ansebl-skušenj bile so tri orkestralne skušnje
in popolni vspeh opore je danes zagotovljen. Slovensko občinstvo torej ne bode zamerilo inten-danci, ako je cene prostorov za premijero izdatno izvišala. Ves bruto dohodek prve predstave ne pokrije niti dnevnih stroškov. Dolžnost občinstva je, da dokaže svoje priznanje in hvaležnost za toliko truda in toliko žrtve z obilim obiskom. Pričakovati jč pa tudi, da nas ne pozabijo prijatelji umetne glasbe izven Ljubljane!
(JavHO kopališče) v Ljubljani nameravajo zgraditi še to leto. Načrte bo izdelala tvrdka Briick-ner & Comp. v Gradcu. Stroški so proračunjeni na 20.000 gld.
(Iz Zagorja ob Savi): Ker »Rdeči prapor« v prvi svoji številki (dnč 7. jan. 1899) brez vsakega vzroka napada našega gospoda župnika, kakor da ne bi bil jaz v svoji bolezni imel nobene postrežbe, izjavljam resnici na ljubo, da je g. župnik ves čas moje bolezni v pravem pomenu besede po očetovsko skrbel zame ter mi vsako željo izpolnil, za kar se mu tu iz celega srca zahvaljujem. — Ravno tako zahvaljujem se g. dr. M o rseher-ju, ki me je vsaki dan skrbno obiskoval in vse mogoče storil, da bi kolikor je mogoče hitro okreval.
Vojteh Hybašek, kapelan
(Iz Kamenj na Goriškem.) K poročilu v številki 10 o prijateljskem večeru, pri katerem se je govorilo o alkoholizmu, blagovolite sprejeti to pojasnilo : Očitali so mi že. večkrat, da zahtevam popolno abstinenco od opojnih pijač pri vseh; iz besed poročila »on je zagovornik popolne abstinence« in iz zveze, bi kdo ravno isto sklepal. Vsem ne priporočam popolne abstinence, ne jaz, ne kateri drug abstinent; še manj pa zahtevam, ker niti Bog tega naravnost ne zahteva. Jaz sem trdil le to, da kdor hoče vspešno delovati zoper pijančevanje, se mora brezozirno bojevati zoper sovražnika alkohol. Tega pa ne more storiti, kdor je prijatelj opojnih pijač v tako-zvani »pravi meri«. Sovražnikov prijatelj se mu ne more odločno ustavljati. Odločen nasprotnik alkohola, sovražnika človeškega rodu, more tedaj biti le tisti, ki nima nobene zveze ž njim, to je abstinent. Priča slabega vspeha »zmernosti« v boju zoper pijančevanje mi je vsak prijatelj »prave mere«, ki je kedaj v potu svojega obraza govoril zoper pijance in pijančevanje. Priča dobrega vspeha »popolne zdržnosti« pa mi je poleg milijonov abstinentov r. kardinal Manning, ki je odgovoril delavcu, ki mu je očital: »Pa Mylord, saj tudi Vi pijete, le ne tako slabe robe, kakor jaz«, tako-le: »Pa od danes naprej ne kaplje več« ; zapustil je »pravo mero« kot brezvspešno orožje ter bil goreč abstinent, ki je le v Londonu samih katoliških abstinentov zapustil 28.000. Še pred smrtjo je rekel pričujočim: »V tej zadevi sem postal nespameten zavoljo ljubezni Kristusove, in tudi Vam ne želim lepšega konca, kakor da boste mogli ravno to o sebi pričati.« Da ni abstinenca zoper voljo Kristusovo, ki je spremenil vodo v vino in celo vino postavil v snov in vidno znamenje Najsvetejšega zakramenta, kakor to trdijo nekateri gorečniki, naj jim pričajo besede Kristusovega namestnika, sv. očeta Leona XIII', katere je pisal škofu v Št. Pavlu Min. Am.: »Blagi sklep pobožnih družb, ki imajo namen popolno zdržati se vseh opojnih pijač, zdi se nam vreden posebnega priporočila. Ni dvoma, da je ta trdna volja pripravno, da zelo vspešno zdravilo zoper pogubno zlo pijančevanja, in sicer toliko večje bo spodbujenje k zatiranju poželjivosti, kolikor večje spoštovanje vživa tisti, ki ga rabi.« Gorečniki Kristusovi pa naj primerjajo Kristusovo priporočilo, zatajevati samega sebe in največji jednako zapoved ljubezni do bližnjega, in spoznali bodo, da »charitas enim Christi urget«, posebno dandanes, ko je n. pr. v naši ljubi Avstriji (brez Ogerske) od leta 1881 do 1892 zrastel konsum piva od 50-1 1. na 63-5 1.. vina od 151 1. na 18'9 litrov, žganja 2'7 1. na 4-5 1. na osebo; število norih za 62 odstotkov, prav radi alkoholizma znorelih v primeri z letom 1878 za 148 odstotkov; po proračunu leta 1898 je ljudstvo plačalo za opojne pijače 76 milijonov goldinarjev državnega davka, koliko še deželnih, in Slovenci nismo v tem med zadnjimi.	J. Kosec.
(Nečuveno za čebelarje.) Iz Vintarjevca pri Litiji se nam poroča, da so ondi dne 14. januvarija čebele rojile. — Novica je za ta čas nenavadna in skoro neverjetna.
(Zločin.) 14. t. m. je brzovlak, odhajajoč iz Trsta, zadel ob oviro ter so ustavil. Našli so na tiru kamenje. Zločinci so neznani
(Iz Celovca), dno 16. jan. Tukajšne »Freie Stimmen« se hudo vjedaio, da jo dunajski »Vater-land« zadnjič pohvalno omenil »Našo stražo«. Častivredni list še bolj »častivrednega« Dober-nika pravi, daje namen novemu društvu : »Die slo-venisehen Hetzen an den deutschen Sprachgrenzen \virksam zu fordern«, a ker »Vaterland« novo društvo hvali, pišejo, da nemški jezik kljub svojemu bogastvu nima besede, »um einen derartigen Verrath am angestammten Volksthum nach Ge-btihr zu brandmarken«. — Grdo pisarenje nasprotnega lističa je za »Stražo« najboljše priporočilo !
(Demonstracija pri pogrebu.) Iz Celovca, dne 16. jan. Na tukajšni realki vladajo prav čudne razmere. Dolgo časa so dijaki nekaznovani demonstrirali z »heil« anjem, Bismarkovimi podobami, franklurtarskimi trakovi itd. Več dijakov so morali celo izključiti radi razžaljenja Nj. Veličanstva cesarja! Nato so se vendar enkrat nezrelim fantom od vodstva prepovedale vse take demonstracije. S kakim vspehom ? V soboto 14. t. m. je bil pogreb realčnega profesorja dr. V. Hart-mana. Pri pogrebu so nosili dijaki venec z o sten-tativno velikimi fran kfurtarskimi, črno-rudeče-žoltimi trakovi. Omenjeni profesor je bil vedno nasprotnik »heilovcem«, pri pogrebu pa so prej podrejeni mu dijaki demonstrirali na tak način! Torej niti pogreb ni več varen pred demonstracijami nezrelih mladičev!
(Koroški novičar.) »Kmetski list«, ki je hotel slovenske kmete jedilo leto (kot glasilo zloglasnega »bauernbunda«) voditi za nos, ne izhaja več. Zmanjkalo mu je sape in denarja! Žaloval za njim ne bo nihče, a kdo povrne Berčingarju »pogrebne« stroške?! -- Kmetijska družba za Koroško ima svoj letni občni zbor dne 15. sušca.
(Iskrena prošnja.) Ker je letos beda mej dunajskimi vseučilisčniki slovenske narodnosti res velika, usoja se odbor podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju prositi podpore tam, kjer se nadejamo usmiljenega srca, Bočutja do našega rodu trpinov, ki v gladu in bedi vsake vrste posvečujejo bistri svoj um vedam, z namenom, da bi mogli skoro koristiti premili domovini. Vsak rojak stori domovini dobro pa tudi bogoljubno delo, ako pokaže usmiljenje svoje gmotno podpirajo po svoji moči našega društva blage namene, zlasti ako pristopi kot ustanovnik, ali podpornik, ali dobrotnik. Za blago delo zahvalni vam bodo na veke oni, katerim naklonite podporo: zahvalna Vam bode pa tudi domovina slovenska. To društvo bodi še posebno priporočeno raznim slavnim zastopstvom (mestnim, okrajnim, občinskim), slavnim narodnim denarnim zavodom i. t. d. Odbor prosi, da naj se pošiljajo darovi prvemu društvenemu blagajniku, vč. gospodu Monsign. Frančišku Jančarju, župniku nemškega vit. reda i. t. d. (na Dunaju, I., Singerstrasse 7). — Odbor podpornega društva za slovenske velikošolce na Dunaju. — Ob tej priliki naj omenimo, da je čudno, da je ljubljanski mestni zbor odrekel temu prekorist-nemu društvu podporo. Po našem mnenju bi bilo menda vendar le bolj pametno, da bi bil mestni zbor ljubljanski raje dovolil 200 gld. za to društvo, katero podpira slovenske dijake, kakor da je 200 gold. dal za — nemško filharmonično društvo.
(Važne občinske volitve v Istri.) Meseca febru-varija t. 1. bodo občinske volitve v razdeljenih občinah Pomjan - Marezige pri Kopru. Pomjan, ki je bil dolgo časa v narodnih rokah, je propal vsled te razdelitve in to zaradi pritiska iz bližnjega lahonskega Kopra, Marezige pa so ostale naše. Letos bode nov hud boj. Italijani bodo hoteli za Pomjanom še naše Marezige, ker so s tem, da so ločili obe občini, upali zmagati v posamezni občini. Slovani pa imajo tudi v Pomjanu še krepko zaslombo in lahko zmagajo, ako so trdni v boju in pridobe Pomjan zopet v svoje roke. Ta volitev je tem važneja, ker je Pomjan skrajna postojanka naša na istrski obali.
(Pogorel je) do tal v ponedeljek po noči v Lupinici pri Litiji Pilarjev malin.
(Imenik vasij in krajev) ljubljanskega okraja, v katerem so navedena imena v slovenskem in nemškem jeziku, njih oddaljenost, katastralne občine, ter poštni dostavni okraji, je izdal in založil
je g. Rajm. Samsa, predstojnik deželne deske in zemljiške knjige, ter natisnila Katol. Tiskarna Imeniku je pridejan zemljevid ljubljanskega okraja v merilu 1:200.000. Cena knjiž ci je 80 kr. in se dobiva pri izdajatelju Sostavljena je zelo praktično in vstreza vsestranski potrebi. Želeti je, da bi gosp. izdajatelj izdal jednake imenike tudi za druge kranjske okraje.
(Sernm zoper alkoholizem.) Amerikanski zdravnik Frederik W. d'Evelyn je iznašel serum, imenovan »equisin«, t. j. narejen iz konjske krvi, ki je otrovana z alkoholom. Ta serum stavi pijancem in otrokom pijancev, ter baje pijance ozdravi, otroke pijancev pa obvaruje pijanstva.
Društva.
(Viško-glinške čitalnice občni zbor) se je vršil 15. t. m. Dohodkov je imelo društvo 143 gld. 81 kr., stroškov 71 gl. 39 kr., preostanka v blagajnici 72 gld. 42 kr. Iz tajniko vega poročila je razvidno, da je društvo priredilo v preteklem letu tri veselice, en velik izlet na Žalostno goro, katerega se je vdeležilo 200 oseb, in da jo bilo zastopano pri dveh narodnih slavnostih korporativno, pri eni (Koseskega) po deputaciji. V čitalnico je prihajalo 15 časopisov, knjižnica se je pomnožila za 53 knjig. Prvim častnim članom je bil imenovan g. ces. svetnik Ivan Murnik. Za društveni pevski zbor so se nabavile čepice in društveni znaki. — Pri volitvi novega odbora so bili jednoglasno voljeni gg.: J. Marn, nadučitelj, predsednikom, Janko Novak podpredsednikom, A. Knez blagajnikom, R. E. Marn, tajnikom, Anton Knez knjižničarjem, Fr. Sluga st.. A. Ažman in Fr. Malič ml. odbornikom, Janko Traun in Lovro čamernik nadzorovalnim članom. — Društvo priredi predpustno veselico dne 5. tebruvarja in do tedaj si nabavi tudi nov oder za gledališke predstave.
Telefonska m brzojavna poročila
Dunaj, 18. januvarija. Slovanska krš-čansko-narodna zveza je imela sejo, v kateri je bil na dnevnem redu razgovor o politiš-kem položaju. Poslanci so zahtevali od načelništva, da naj nemudoma izposluje od vlade odgovor na stavljene zahteve. Ob enem so naročili načelništvu, naj pri vladi odločno deluje na to, da se sedanji zistem popolno spremeni vzlasti na jugu države.
Dunaj, 18. januvarija. Po plenarni seji poslanske zbornice sošla se je včeraj v posvet parlamentarna komisija. Predsednik vitez Jaworski se je spominjal umrlega grofa Fal-kenhayna, potem se je pa pričela razprava o političnem položaju, ki pa se je proglasila za tajno.
Dunaj, 18. januv. Včeraj so se sešli člani parlamentarne komisije desnice. Vsi govorniki so povdarjali, da je za desnico najvažnejše, da se nasproti vladi in manjšini kaže solidarno. Izrazila se je želja, naj izvrševalni odbor čim preje skliče sejo, h kateri naj povabi vladnega zastopnika, da ta odboru natanko izjavi, kako namerava postopati v bližnji prihodnosti. Od teh izjav vlade bo potem tudi odvisna taktika desnice.
Dunaj, 18. januvarija. Nagodbeni odsek je imel danes ob 11. uri sejo. na katere dnevnem redu je bila 1. vladna predloga o statistiki glede prometa v vseh delih avstro-ogerskega carinskega prometa, 2. vladna predloga glede carinske in trgovinske pogodbe z Ogersko.
Dunaj, 18. januvarija. Nagodbeni odsek je imel danes prvo sejo. Opozicija je tudi v odseku takoj pričela z obstrukcijo. Govoril je samo jeden govornik, potem se je seja preložila, in se ne nadaljuje popoludne, kakor se je sprva nameravalo. Culi so se celo glasovi, da nagodbeni odsek sploh ne bo imel nobene seje več. — Grof Thun je bil pri cesarju, potem pa se je z Engelom, Ja-vorskim in Kaizlom posvetoval o položaju. Raznesla se je govorica, da vlada misli zaključiti državni zbor. — Tudi so govorili, da je cesar poslanca Engel-na k sebi poklical. To vest pa vsaj za sedaj še zanikujejo mladočeški poslanci.
Dunaj, 18. januvarija. Obstrukcija ni tako močna, kakor se je pokazalo prvi dan.
Nemška liberalna stranka je glede vprašanja o obstrukciji razdeljena na dva jednaka dela. Pri glasovanju o tem vprašanju je bilo v klubu jednako glasov za in proti in predsednik je s svojim glasom odločil, da se je klub izrekel za obstrukcijo. Govori se, da kmalu ne bo 50 poslancev, ki so za obstrukcijo delati potrebni, ker treba 50 glasov, da se vrše dolgočasna glasovanja po imenih. — Razven desnice so proti obstrukciji tudi soc. demokratje, ki žele, kakor vsa desnica, da se zakon glede odprave časni-škega koleka čim preje reši parlamentarnim potom.
Dunaj. 18. januvarija. V mestnem zboru je odgovarjal župan dr. Lueger na interpelacijo glede čeških demonstracij na Dunaju ter izjavil, da so kakor povsod tudi na Dunaju osebe, katerim ni za mir in red. Demonstracijam se hoče odločno postaviti po robu. Prepričan je, da se jih velik del dunajskih Cehov m vdeležil in da jih obsoja. Zupanova dolžnost je, da ohrani nemški značaj dunajskega mesta.
Zagreb, 18. januvarija. V dež. zboru se je pričela razprava o proračunu, člani opozicije kar najstrožje prijemajo vladno stranko radi njenega razmerja do ogerske vlade in radi njenega sovraštva napram duhovščini. Posebno hudo je prijemal bana poslanec Ruk&vina, ki ga je dolžil izdajstva dežele in poživljal deželni zbor, naj ga posadi na zatožno klop. Predsednik mu je vzel besedo.
Budimpešta, 18. januv. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je zopet nekoliko-krat glasovalo po imenih, potem je pa starostni predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja je v petek.
Budapešta, 18. januvarija. Zaupniki opozicije so se danes zbrali v posvet, da vsprejmo v vednost odgovor vlade na stavljene svoje zahteve. — V gosposki zbornici je zahteval kardinal Vaszary od vlade, naj zbornici poroča o sedanjem političnem položaju. Banffy je odgovoril, da je vlada za kompromis, ako pri tem obvelja volja večine, o posameznostih dogovorov pa sedaj še ne more dati pojasnil. Kardinal Vaszary se je zadovoljil z odgovorom s pripombo, da vlada o tem zbornici nemudoma poroča, kadar bo stvar zrela za javnost. — Grof Secheny je predložil načrt adrese na krono, kjer se zahteva, naj se nemudoma odstranijo sedanje neznosne razmere, ter naj legis-lativa zopet dobi svojo zakonito veljavo.
Berolin, 17. januv. Deželni zbor se je včeraj otvoril s prestolnim govorom. Volitev predsednika se vrši v današnji seji.
Kadiks, 18. januvarija. Včeraj so pripeljali s Kube krsto s telesnimi ostanki Kolumba. Tekom današnjega dne se prepeljejo v Sevilo, kjer se pokopljejo v stolni cerkvi.
^MSii-i! :
V bolnišnici: 14. januvarija. Karolina Kobald, brzojavnega sluge hSi, 11 mesecev, davica.
Ti^ci.
16. januvarija.
Pri Slonu : Hochsinger iz Čakovca. — Unger iz Požuna — Belal iz Dombovara. — Low, Beer, Brix z Dunaja. — Schmidinger iz Kamnika. — Zeilinger iz Himmelberg-a. — Vojska iz Novega Mesta. — Lapajne iz Idrije. — Gemelli iz Trsta.
Pri Maliču: Holzer iz Beljaka. — Rliomberg iz Celovca. Novodny iz Maribora. — Grandi iz Roverete. — Srabotnik. Schelander iz Gradca. — Tilger, Urban iz Bistre. — Jokl, Koringer, Ebner, Baum z Dunaja — Frank iz Brna. — Susa iz Trsta. — Rohrmann iz Kranja.
Pri Lloydu: Birti iz Zagreba. — Malin iz Siska. — Derganc iz Semiča. — Pregl iz Žužemberka. — Ebner iz Novega Mesta. — Poka iz Žužemberka. — Schmeidek, Flor-janfiič iz Blagovice. — Krapš iz Idrije. — Andrejak iz Gor. Mozelja.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306-2 m.
o a a	Ofts opazovanja	ftanje barometra V >33114	Temperatura i»o Celaija	Vatrovi	Moliš	* -s a ff 'c> l- f 45 V®
17	9. zveeer	733-4	2-9	al. jug	oblačno	
18	7 zjutraj 2. popol.	737 7 7?6 6	16 21	si. jzah. si. jjzah.	oblačno n	12-6
Srednja včerajšnja temperatura 5 4°, naima e: —2-5°.
Vabilo
na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Gorjah
reg. zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil v četrtek, dne 2. februvarija 1899
popoldne ob 3. uri v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca in njega namestnika.
3.	Potrjenje računa za leto 189S.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega namestnika.
5.	Razni nasveti.
V Gorjah pri Bledu, 18. jan. 1899.	45 (1—1)
Načelstvo.
Vabilo
na
redni občni zbor
branilnicB in* posojilnice v Zg. Tntiinii
registrovane zadruge z neomej. zavezo ki se bo vršil
v Četrtek, dne' 2. februvarja 1899 ob 3. uri popoldne
v šolskih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca in njega namest-
nika.
3.	Potrjenje računa za leto 1898.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njega
namestnika.
5.	Razni nasveti.
V	Zgornjem Tubinji, dn« 18. jamarja 1899.
44 i—i	Načelstvo.
V	abilo
na
redni občni zbor
hranilnice in posojilnice v Stariloki
pri Škofjiloki registr. zadruga z neomejeno zavezo ki se bo vršil
v četrtek, dne 2. februarja 1899 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca in njega na-
mestnika.
3.	Potrjenje računa za leto 1898.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in
njega namestnika.
5.	Razni nasveti.
V	Stariloki, dn<5 18. januvarija 1899.
(1-1)	Načelstvo.
VABILO
k
I. občnemu zboru
»Kmetijskega flrnštfa v Leskovci,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki bode
v četrtek, 2. februvarija 1899, ob 3. uri pop. v sobi kmetijskega društva v Leskovci.
V	s p o r e d :
1.	Poročilo načelništva.
2.	Potrjenje računa za leto 1898.
3.	Volitev načelništva.
4.	Razni nasveti.
V	Leskovci, dne 15. januvarija 1899. □o i_i	Načelništvo.
>al>ilo
k
prvemu občnemu zboru
»Posojilnice in hranilnice v Leskovci,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo",
ki bode
v četrtek, 2. februvarija 1899. ob 2. uri pop.
v sobi kmetijskega društva v Leskovci.
"V s p o t- g (1 :
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva.
3.	Potrjenje računa za leto 1898.
4.	Volitev načelništva.
5.	Volitev nadzorništva.
6.	Razni nasveti.
V Leskovci, dne 15. januvarija 1899.
40 i-i	Načelništvo.
Proda se različno
orgljarsko in mizarsko
in odda v najem delavnica s klonico, shrambo za les itd., dalje stanovanje z dvema sobama in kuhinjo.	918 (3—3)
Več se zve pri lastnici
Mariji (Joršič v Ljubljani,
Razpotne ulice št. 6 (Trnovo).
^l^^msMmS&m^M
mmmm
Koledar katol. tisk. društva
za leto 1899,
namenjen zlasti slovenski duhovščini, obsega tudi „imenik učencev" za več ko 400 šolarjev. —
Neudom stane krasno vezan gld. 1*20.
dvorni založnik Nj. svetosti
LeonaXIII.
lekarnar „prl angelu"
v Ljubljani. Dunajska cesta.
Železnato vino.
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
železnatem vinu
lekarnarja Fioooll Ja v Ljubljani
zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek.
To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke.
Cena polliterski steklenici 1 gld.
Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	827 9
912 3—3
Ženska
se išče, ki bi bila sposobna voditi večjo specerijsko
trgovino na deželi; spretna v računanju in prodajanju. Vdova, katera je imela že sama trgovino, ima prednost. — Zelo gosposke se ne želi.
Kje, pove upravništvo »Slovenca«.
JpESES 2SEL5ESES [{] Uradne [}j H in trgovske
H KOVERTE
f{] s iirino priporoča
fl&AT. TISKARNA |
}{] v Ljubljani. ^SBSČSHSHSBSHf
K štev. 21.386 ex 1898.
6 3-3
II. Razglasilo 6.
C. kr. linančno ravnateljstvo daje s tem na splošno znanje, da se bode
stavbiščc podrtega pisarničnega poslopja v Jlilšerjcvih ulicah v Ljubljani
prodalo potom javne dražbe. Dotična obravnava, katere se lahko udeleži z ustnimi ponudbami ali pismenimi oferti, se bode vršila dne 23. januvarija 1899 leta ob 10 uri predpoludnem pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Izklicna cena iznaša 8005 gld Vse drugo je razvidno iz natančnega razglasila, ki je objavljeno v uradnem listu »Laibacher Zeitung« štev. 1 z dne 2. januvarija 1899. 1.
O. lii*. finančno ravnateljstvo,
Ljubljana, dne 29. novembra 1898.
*
K K
| zaloge manufakturnega blaga |
^	Pred škofijo št. 2	K
^ prodaja se do 28. januvarija na drobno znatno pod ceno.
^ V zalogi je večja množina	32 2-2 ^
^ suknenih in ostankov blaga za ženska obla- $ ^	čila itd. zimske in letne sezone.
Prostovoljna dražba
različnega pohištva, porcelana, steklenine, obleke, perila, dalje vinske trombe, blagajne itd. iz zapuščine Ig. Druškovič-a bode
dne 19. januvarija 1899
na Dunajski cesti št. 11 dopoldne od 9—12. ure, in popoldne od 2. ure naprej; ako potreba bode tudi dražba še 20. t. m, ob istem času.	34 3=3


U	Usojam si p. n. odjemalce zlasti na mojo oblastveno dovoljeno
I
garantirano pristne
ffl ž 1X21 e sa
deloma lastnega izdelka opozarjati, pri koji sem cene za ES 10 do 30 kr. pri kilogramu znižal.	jI,
Razločiti treba je tako garantirano pristno žimo od one ne-p ^ pristne s fibrizmo namešane, ki je kvalitativno za 50% slabeja pft U, in ki se v zadnjem času čim dalje v večji množini v kupčiji pojavlja. ^ 91 Istotako znižal sem ceno pri „crin d' Afrique" (morski || travi) od 8 na 7 kr. kilogram. En gros še ceneje.	[jji
^	M. Pakič. ^
ii	n
rjj' NB. Kupujem vsako množino	fj^
^ konjskih in govejih repov ^
po najboljših cenah, katere dam potem 'sčistiti in v žimo spresti. iHj

I> n n a j s k a borza.
Dn6 17. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 40 kr.		
101	>	30 »
120	»	— »
101	>	95 »
119	»	70 »
97	>	95 »
942	»	50 »
360	%	25 »
120	»	45 >
68	»	92",.
11		78 .
9	>	65 »
44	>	12»/,.
6	»	69 »
Dne 17. januvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 5°/0 .
»	» dolenjskih železnic4°/0
175 gld.		—
160	>	50
194	»	50
100	»	—
138	»	75
131	>	—
108	t	—
112		—
98	»	26
98	9	30
220	»	—
180	»	50
125	>	50
99	»	50
kr.
Kreditne srečke, 100 gld.......198	gld	60 kr
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170	»	—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	»	—
Rudolfove srečke, 10 gld.......25	>	25
Salmove srečke, 40 gld................—	>	—
St. Gen6is srečke, 40 gld.......85	»	25
VValdsteinove sreike, 20 gld......60	»	—
Ljubljanske srečke.........23	»	—
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	153	»	40
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3520	»	—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . .	431	»	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	fi:-i	»	25
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	115	»	—-
Montanska družba avstr. plan..........202	»	15
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	178 »	50
Papirnih rubljev 100 ................127	»	62
JUT Nakup in prodaja "JtOi
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeao za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„.ti k m c u
I., Mlollzfiile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

JUT Pojasnila v vseli gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SJT n n 1 o ž e 11 i h ^ I n v n i c. "S4K