aoBpaanrunm
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za J4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
THelon št. 2552.
LJUBLJANA, 12. julija 1927.
IVIefon št. 2552
ŠTEV. 78.
Zaldjučitev VIL Ljubljanskega velesejma.
Včeraj ob 19. se je zaključil VII. Ljubljanski veliki semenj. Smelo smemo trditi, da je Ljubljanski semenj premostil vse težave, tako gmotne, kakor moralne ter je dosegel trdno pozicijo ne samo doma, v naši državi, ampak da se je dobro uveljavil tudi v vrsti drugih mednarodnih sejmov, med katerimi zavzema slovenski vele-semenj zavidljivo pozicijo. Trditve o izumiranju takih prireditev, o spremenjenih gospodarskih razmerah, za katere da so se take prireditve že preživele, so brez vsake stvarne podlage. Videli smo, da si je letošnji vele-semenj s številom razstavljalcev in nakupovalcev, s številom sklenjenih kupčij napravil najboljša tla za prihodnji semenj.
Nimamo sicer še točnih in zanesljivih podatkov na razpolago, da bi se mogli že danes na podlagi številk prepričati o uspehih tako v splošno korist celokupnega narodnega gospodarstva, kakor specijelno v korist naše industrijalne in kupčijske delavnosti in neposredno gmotno korist posameznikov, vendar pa smemo mirno trditi, da je naš semenj tudi letos izpolnil svojo nalogo v vsakem oziru prav dobro.
Že po kratkem razgovoru z razstav-ljalci si dobil vtis, da so mnogi zaključili dobro, mnogi pa celo prav dobro. In sicer se pohvalno izražajo prav tisti, ki 'so gledali na letošnjo prireditev z ozirom na težko gospodarsko krizo najbolj skeptično. Ni dvoma, da niso mnogi razstavljalci prišli do svojega računa, toda de ni bilo neposrednih kupčij na licu mesta, s tem ni še rečeno, da je bilanca tvoje udeležbe na semnju pasivna, kajti 'koliko tisoč ljudi je šlo mimo tvojega razstavišča, koliko ljudi je videlo tvoje blago, tvojo firmo in si je to zabeležilo, zapomnilo za morebitne potrebe. Mar niso že v tem tvoji stroški dobičkanosno naloženi?
Prav gotovo, da smo zapazili odsev težke gospodarske krize tudi na semnju.^ Toda dejstvo, da si v času najhujše stagnacije, ko se nahaja vse naše gospodarstvo v težki, dušni atmosferi, da si v takih razmerah še upamo prirejati gospodarske manifestacije s tako dobrim uspehom, je dokaz naše železne energije, naše volje in naše potrebe po gospodarskem življenju, razmahu in procvitu.
Naj bodo take prireditve najjasnejši dokaz vsem, da si hočemo s svojim umom, s svojo žilavostjo in energijo pomagati tudi v najhujših razmerah, d kval*tetno delo, razstavljeni pro-.nt>šega uma in naših rok naj nn(Tn;pe]® Vs®m’ da ima Slovenija vse
dfl ii nrimfn rav 8°8P°darski razmah, da ji pripada v gospodarskem življenju drzavev vodilna vloga in da bi zaviranje našega dela pomenilo ne samo ub, janje gospodarskega organizma Slovenije, ampak tudi cele države. Mi hočemo živeti, mi si hočemo z de-\OVn pomagati in edino kar si želimo
•|e\ da se nas v tem našem delu ne oviral
«p!mOŽrtvovalnemu predsedniku vele-8' Bonaču in agilnemu rav-
nrilit!1 8' ^ U * 3 r j U » moramo °'° tej
iskreno “s®/,0 Plitev posebej
Preti inozemskim potnikom.
Trgovski gremij v Mariboru razglaša: Vedno češče prihajajo gremiju pritožbe o inozemskih potnikih, da obiskujejo po vsem ozemlju naše oblasti privatne stranke in jim po silno visokih cenah prodajajo razno blago, kljub temu, da je inozemskim trgovcem ali potnikom strogo prepovedano obiskovati stranke, ki niso trgovci. Zato se pozivajo vsi naši trgovci, da vsak v svojem okraju te ljudi zasleduje in jih takoj naznani bližnjim varstvenim organom, gremijem ali pa direktno politični oblasti. Mariborski gremij ima
že od obrtne oblasti zagotovilo za takojšen in pospešen kazenski postopek proti tem elementom. Celokupno občinstvo se zlasti opozarja, da prodajajo inozemski potniki blago čestokrat do 100 odstotkov dražje kot stane v domačih trgovinah, kar je dokazano, in kdor je enkrat naročilo podpisal, ga ne more več preklicati. Zato je v interesu vsakega posameznika, da take vsiljivce naznani bodisi trgovcem, policiji, žandarmeriji ali pa bližnji politični oblasti, odnosno trgovskim gremijem.
PRIJAVA TOČILCEV ALKOHOLNIH PIJAČ NA DROBNO IN NA DEBELO.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani uradno objavlja: Prijave radi nove odmere točilne takse po tarifni po-’ stavki 62 taksnega zakona za triletje 1928/1930 (člen 18., točka 6., točarinske-ga pravilnika, Uradni list štev. 269/83 z dne 3. sept. 1925) je opraviti v območju finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani v času od 1. do 20. septembra 1927 pri pristojnem oddelku finančne kontrole. Seboj je prinesti listino o točilni, koncesijski (krajevni) in osebni
pravici, potem obrtni list, izprevid o odobrenih točilnih prostorih, izkazilo o odobrenem poslovodju in o članstvu strokovne zadruge, dalje točne podatke o Številu točilnih prostorov z dimenzijami v decimetrih o dolžini, širini in višini teh prostorov, verande, dvorišča in vrta,
o	številu miz, stolov in klopi in končno točne podatke o prodanih količinah vseh vrst alkoholnih pijač v litrih na drobno in debelo v času od 1. julija 1926 do 30. junija 1927.
O JUGOSLOVANSKEM PETROLEJSKEM KARTELU.
V	»Zagreber Tagblatt-u« beremo o tem kartelu prav zanimive stvari: Nova uredba se sicer ne imenuje kartel in tudi oficielno nima oblik kartela; če pa gledamo na cilje nove organizacije, vidimo, da popolnoma odgovarja bistvu in zgradbi modernih kartelov. V prvi vrsti ima ta kartel pred očmi enotne cene in plačilne 'pogoje, trg je razdeljen med člane kartela, in sicer tako, da se članom kartela ni treba prav nič truditi za prodajo svojega blaga in da se jim ni treba bati nobene konkurence. Člani kartela so delniške družbe, ki so pravzaprav jugoslovanske podružnice tvrdk Vacuum Oil, Standard Oil in Shell. Kartel, ali, kakor se uradno glasi, Standard Oil Co., je kupil nedavno delniško družbo za petrolejsko industrijo »Danica« v Zagrebu, ki ji je bila izročena Jami tudi petrolejska rafinerija v Brodu. Nakup »Danice« potom kartela je odpravil tudi zadnji videz domače konkurence. S tem je padla prva žrtev kartela, ki je dolga
leta obstojala poleg imenovanih velikih importnih tvrdk, tvorečih sedaj petrolejski kartel. Operacija se je lahko izvršila, kaže nam pa, da naši dompiči vajenci ameriškim mojstrom še niso kos. Transakcija je zadela na težkoče, nastale so diference, ki se bodo morale končno obravnavati pred zagrebškim borznim razsodiščem. Pri nakupu »Danice^ so bile prodane namreč' samo tovarniške naprave, dočim naj bi se prevzemna cena blagovnih zalog in surovega materiala pozneje skupno določila. Sedaj se pa ne morejo sporazumeti, kaj so tovarniške naprave, kaj je v nakupni ceni že vključeno in kaj bi se moralo naknadno plačati. Diference v ceni znašajo 5 milijonov dolarjev. Spor je važen tudi za industrijske kroge — poleg juridič-nih — ker bo prinesel principielno odločitev, kaj moramo razumeti pod tovarniškimi n&pravami in tovarniško opremo. Menda bodo poklicali tudi inozemske strokovnjake.
JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM IN 75-LETNICA ZAGREBŠKE TRGOVSKE IN OBRTNIŠKE ZBORNICE.
Jesenski zagrebški velesejem se bo vršil od 28. avgusta do 5. septembra 1.1. Za časa trajanja velesejma bo na svečan način proslavila Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu 75-letnico svojega obstanka. Svečanosti se bodo začele 29. avgusta in bodo trajale več dni.
SMERNICE ITALIJANSKE INDUSTRIJSKE POLITIKE.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini je v soboto sprejel predsednika in tajnika fašistične glavne zveze industrijcev in druge zastopnike italijanske industrije. Predsednik zveze je izrazil Mussoliniju vdanost vseh industrijcev, ki so se v petek sestali v Rimu, da bi proučili položaj industrije z zvezi z revalutacijo lire. Ministrski predsednik je odobril smernice, ki so jih voditelji zveze dali industrijcem. Izrazil je upanje, da se bodo vsi industrijci disciplinira00 držali smernic, kar jim bo v to-zJe> ker je vlada odločena ohra-llro na tečaju 90 za funt šterling. Vlada ne bo o tem dopustila nobenih diskusij, pe dvomov. Ti sklepi ne bo-
do mogli prizadejati industriji nobene škode. Izginile bodo pač šibkejše industrije. Spričo sedanje svetovne krize bo to le dobro. Revizija je bila po vojai potrebna. Problem je v znižanju industrijskih stroškov. Vlada bo storila vse, kar je mogoče. Znižali se bodo davki, kakor tudi železniške in poštne pristojbine. Toda tudi vlada zahteva od industrijcev, da storijo svojo dolžnost.
CENTRALA V PRAGI ZA EKSPORT V AMERIKO.
Odbor za sistemiziranje čslov.-ameri-skih trgovskih zvez je sklenil ustanovitev posebnega urada v Češkoslovaški. Pred kratkim so dobila velika ameriška trgovska podjetja okrožnice, v katerih so bila povabljena k napravi nakupnega urada v Pragi. Na to okrožnico se sklicujoči odgovori zahtevajo v večini slučajev dokazilo, da bo ustanovitev takega urada zares prinesla obljubljene ugodnosti. Odbor je mnenja, da so učinkoviti dokazi za to mogoči le s sodelovanjem čslov. producentov. Zato bodo napravili v Pragi pisarno, koje naloga bo obstojala v tem, da bo s pogajanji s čslov. interesenti ustvarila take temelje, ki bodo velika ameriška trgovska podjetja napotili k nakupom v češkoslovaški.
Državna hipotekarna banka na Hrvatskem in v Sloveniji.4,
Čim bolj se bliža dan otvoritve podružnic Državne hipotekarne banke v Zagrebu in v Ljubljani, tembolj se duhovi razburjajo. Do sedaj državna hipotekarna banka ni imela svojih podružnic v Hrvatski in v Sloveniji, a začetkom leta 1927 je potekel oni 5 letni rok, po čigar poteku se znatni kapitali in fondi iz teh krajev morajo izročiti tej banki na obrestovanje.
Glavni razlog za vznemirjanje izhaja od tod, da Državna hipotekarna banka plačuje letno 6% obresti na hranilne vloge, ki so od 1. aprila t. 1. popolnoma oproščene davka. Čim banka prične poslovati v Hrvatski in j v Sloveniji in čim bi še nadalje pla-J čevaia iste obresti za vloge, bi bila ! ona — o tem ni dvoma — najopas-
I	nejši konkurent denarnim zavodom j v navedenih pokrajinah.
j Banke v teh pokrajinah ne plaču-! jejo višje nego 4—5% obresti na hranilne vloge. Naravno je, da bi Državna hipotekarna banka, če bi plačevala 6% čistih in bi dajala vse one garancije (državna garancija), katerih ne morejo dati privatne banke, potegnila nase največji del hranilnih vlog in s tem zmanjšala tuja sredstva bank, s katerimi so one dosedaj razpolagale.
Zakaj banke v Srbiji ali Vojvodini niso nastopile proti tej obrestni meri in zakaj jo dosedaj še niso obtožile nesolidne konkurence? Na to vprašanje je lahko odgovoriti. Predvsem plačujejo vse banke v teh krajih za hranilne vloge višje obresti nego banke v Hrvatski in v Sloveniji. So sicer banke katere so znižale obresti na. 6%, a je malo število takih bank, ki bi plačevale za vloge nižje nego 6% obresti. Nasprotno pa so taki primeri v Hrvatski in Sloveniji jako pogosti in vsled tega so protesti iz teh krajev morali priti in so se morali tudi pričakovati.	,
Hrvatski in slovenski bančniki in' njihovi zastopniki, izhajajoč iz stališča, da so kreditne prilike v naši državi še zelo različne, so v trdnem uverjenju, da bi akcija Državne hipotekarne banke bila strahovit udarec za vse gospodarsko življenje v Hrvatski in Sloveniji, zahtevali, da se obrestna mera Državne hipotekarne banke prilagodi prilikam v Hrvatski in v Sloveniji. Po njihovem mnenju je edino logično, da Državna hipotekarna banka vloge, katere zbere iz enega področja, mora porabljati prvenstveno — oni mogoče mislijo tudi izključno — na tem istem področju. Ko se je gotovim politikom iz Hrvat-ske in Slovenije ob tej priliki pred-bacivalo zveze z bankami, so oni jasno izjavili: »mi smo za državno edin-stvo in za izednačenje ali to izedna-čenje mora pomeniti za nas izboljšanje, t. j. ako se izednačenje izvede, ne sme priti Hrvatska in Slovenija v slabši položaj, ampak se mora Srbija in	Pokrajine	dovesti	v boljši
položaj in tako izednačiti z ostalimi pokrajinami.«
Vsekakor je položaj postal zelo interesanten in zamotan. Kdo se ne spo-
* Priobčujemo U značilen članek po beograjskem xPrivrednem pregleduc. Stev. 27 ex 1927, ker smo prepričani, da bo po svoji aktuelni vsebini, ki zadeva v prvi vrsti naše kraje, zanimal tudi širše kroge našega prebivalstva.
minja, kolikrat so Hrvati in Slovenci predbacivali vladi in Srbom, da Državna hipotekarna banka daje posojila samo Beogradu in Srbiji: Banko in vlado je stalo mnogo truda, da se obranita teh napadov. V glavnem sta navajali kot argument, da Državna hipotekarna banka nima v varstvu javnih fondov in kapitalov iz Hrvat-ske in Slovenije in da se zato ne more niti zahtevati, dokler se ta položaj ne spremeni, da bi banka dajala posojila v te pokrajine. Med tem, ko je sedaj došel čas, da se omenjeni fondi oddajo banki in da banka prične svoje poslovanje v teh pokrajinah, se je pričela proti njej velika opozicija.
Ni nam znano, kakšno stališče je zavzela Državna hipotekarna banka v tem jako važnem sporu, ki se šele razvija. Bančni krogi iz Hrvatske in Slovenije zahtevajo, da Državna hipotekarna banka stopi v dogovor z bankami v teh pokrajinah in da sporazumno ž njimi določi obrestno mero za vloge, da bi se s tem preprečila možnost nesolidne konkurence. Bi bilo namreč nesolidno — pravijo ti ako bi Državna hipotekarna banka ponudila 6% obresti vložnikom v Hr-vatski in Sloveniji, ki so dobivali do-sedaj samo 4l/j% obresti. Državna hipotekarna banka ima posebne ugodnosti: ona je državna in za njo garantira država, ona ima velike privilegije v davčnem in taksnem oziru, ima pa tudi privilegije v pogledu prisilnega izterjevanja svoje terjatve. Ako bi ne došlo do kakega siporazuma, bančniki mislijo, da bo Državna hipotekarna banka s svojo akcijo dvignila obrestno mero za posojila v Hrvatski in Sloveniji. To bi se dogodilo tako-le: Najprej bi tamošnje banke, katere sedaj plačujejo 4l/st% obresti na vloge, povečale to obrestno mero za 2% ali še višje, da bi si pridržale stare vloge in si pridobile še nove. Vsled tega bi te banke morale sorazmerno povišati tudi obrestno mero za posojila. Iz Slovenije s6 navajajo sledeči podatki:	Reifeiznovke v Sloveniji
plačujejo 4V'2 % obresti na vloge, a pobirajo od svojih dolžnikov 5Va % do 8% obresti brez hipotečnega jamstva. Velike banke v Ljubljani dajejo lii-tekarna posojila po 8% in v obče se opaža tendenca za znižanje obrestne mere. Akcija Državne hipotekarna banke bi vodila do tega, da bi se obresti na hranilne vloge povišale na približno 6V2 %, a to bi imelo zopet za posledico povišanje obrestne mere za posojila na 7Vfe odnosno 10% na
leto.	.
Ako bi državna hipotekarna banka plačevala 6% obresti v Hrvatski in Sloveniji, bi tbrezdvomno pritegnila nase velik del vlog tudi iz bank, vsaj v prvem času, dokler bi banke ne povišale sorazmerno temu tudi svoje obrestne mere. Ako bi banke' takoj povišale obrestno mero, tedaj bi ne bilo nikakih sprememb pri vlogah i» nove vloge bi se ne stekale ravno v Državno hipotekarno banko. Vendar je malo verjetno, da bi banke tako povišanje takoj izvršile in to tem manj, ker je znano, da imajo preveč vlog in da ne morejo tako lahko najti kratkoročnega in sigurnega plasiranja za nje. V tem slučaju bi Državna hipotekarna banka zbirala vloge, katerih bi niti ne mogla plasirati v Hrvatski in Sloveniji, ker tam amortizacija po 10% na 25 let ne bi bila po-voljna, ker so pogoji pri privatnih bankah popolnejši. Potemtakem bi se denar moral uporabljati v drugih pokrajinah in to tem bolj, ker popraše-vanje po hipotekarnih kreditih pri Državni hipotekarni banki iz Hrvatske in Slovenije ne bi bilo veliko.
V	drugem slučaju, ako bi se Državna hipotekarna banka odločila, da na vloge, v Hrvatski in Sloveniji ne plača več nego 4 do 4V2 %, bi pri prebivalstvu v teh pokrajinah vedno obstojala sumnja, da se denar plasira pozneje v drugih pokrajinah po dražji obrestni meri, nego je ona v Hrvatski in Sloveniji.
Problem, ki s tem nastaja, je jako značilen in važen. Predvsem je treba odločiti principijelno vprašanje, je-li Državna hipotekarna banka more odrejati, plačevati in pobirati različne obresti v raznih pokrajinah države
To vprašanje je tem važnejše, ker se ve, da je ona državna in da ima Narodna banka samo eno obrestno mero za eskont in lombard za celo državo, poštna hranilnica pa ravno tako eno obrestno mero, aktivno in pasivno. Argument, da se izenačenje izvrši tako, da se prilike izboljšajo, a ne poslabšajo, ne more priti resno v poštev, ako upoštevamo, da je toliko drugih stvari v državi enakih za celo državo, in ako se ve, da iz te enakosti črpajo Hrvatska in Slovenija večje koristi nego druge pokrajine. Kdo more dokazati, da v ugodnosti nižje obrestne mere za posojila, katero uživa Hrvatska in Slovenija, niso v najveoji meri prispevali ravno ostali kraji in država, vzeta kakor celina?
VSEM TRGOVCEM IN TRGOVSKIM NA-STAVLJENCEM V LJUBLJANSKI OBLASTI.
Vse stanovske organizacije imajo že svojo »Samopomoč«, ki izplačuje v slučaju smrti ostalim izdatne podpore, le trgovski star je brez te prekoristne institucije. Na inicijativo ljubljanskega gre-mija trgovcev se je ustanovilo sed^ »Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, ki bo pričelo svoje delovanje takoj, ko se zglasi zadostno število članov. Čim več članov se bo priglasilo, tem izdatnejše bodo podpore. Opozarjamo na to prepotrebno društvo zlasti trgovske uslužbence. Prijave se sprejemajo do 30. t. m. pri Gremiju trgovcev v Ljubljani in pri vseh ostalih gremijih ljubljanske oblasti. Vse potrebne informacije daje Gremij trgovcev v Ljubljani, kjer se dobe tudi potrebne tiskovine.
Proslava spomina pokojnega Andreja Gassnerja sen.
Med gospodarskimi delavci predvojne dobe, ki so se praktično udejstvovali za napredek naše industrije,
pripada odlično mesto soustanovitelju velike tvrdke Ed. Glanzmann & And. Gassner v Tržiču, lastnice ene najmodernejše urejenih predilnic in tkalnic v naši državi, pokojnemu gosp. And. Gassnerju.
Gosp. Gassner je svoje dolgoletne praktične izkušnje, ki si jih je pridobil v daljnjem svetu, porabil za to, da je dvignil svoje podjetje na visoko stopnjo in mu postavil široke temelje, ki dajejo možnost za nadaljnji razvoj. Deloval pa je tudi uspešno dolgo vrsto let v javnih zastopih, tako zlasti v trgovski in obrtniški zbornici za Kranjsko, kjer se je zavzemal ne le za interese industrije v ožjem smislu, ampak založil svojo tehtno in uplivno besedo vedno tudi takrat, kadar je šlo za splošne gospodarske interese. Leta 1904. je tudi ustanovil za zastopanje specijelnih interesov industrije gorenjsko sekcijo dunajske zveze in-dustrijcev. Tej zvezi, ki je bila nekaka predhodnica sedanje Zveze industrij-cev za Slovenijo, je od ustanovitve pa do izbruha svetovne vojne tudi vzorno načeloval.
Zasluge, katere si je pokojni gosp. Gassner stekel na gospodarskem polju, so dale Zbornici za trgovino, obrt in industrijo in Zvezi industrijcev v Ljubljani povod, da sta naprosili sinova pokojnika g. Andreja in Leona Gassnerja, naj v počastitev spomina
svojega blagopokojnega očeta poklonita obema korzoracijama njegovi sliki, ki se uvrstita v zbirko za gospodarsko življenje v Sloveniji zaslužnih mož.
Tej želji sta gg. Andrej in Leon Gassner rade volje ustregla in izročila dne 7. julija t. 1. Zbornici in Zvezi industrijcev dve sliki, kateri je v umetniško dovršeni obliki napravil naš slikar g. Ivan Vaupotič.
Ob priliki slovesne izročitve so se zbrali v zbornični posvetovalnici zastopniki obeh korporacij. Zbornični komisar g. Ivan Jelačin in podpredsednik Zveze industrijcev g. Jean Pollak sta prevzela sliki in se v lepih besedah spominjala zaslug pokojnika na gospodarskem, pa tudi na karitativnem polju. Odlične sposobnosti in zmožnosti pokojnega gosp. Gassnerja, njegovo plemenito srce za bližnjega lahko služi za vzgled vsem gospodarskim delavcem.
Po intimni, slovesnosti, ki se je vršila v zbornici, sta brata Gassner povabila udeležence na skupno kosilo, tekom katerega so se posamezni govorniki v iskrenih besedah spominjali zaslug pokojnika. Govorili so g. Jelačin ml. in g. ing. Šuklje, a v mojstrsko zbranih besedah je slavil spomin pokojnega g. Gassnerja kot vzor industrijalca in plemenitega člo-vega g. dr. Windischer. Za priznalne besede v počastitev spomina blagopokojnega g. očeta se je iskreno zahvalil g. Andr. Gassner ml.
SPLITSKA LUKA.
Dne 15. julija dospe v Split prometni minister general Milosavljevič, ki si bo ob tej priliki ogledal splitsko pristanišče in stopil v stike z gospodarskimi krogi, da se ž njimi posvetuje o zgraditvi splitske luke in o vseh ostalih pristaniških naprav.
LIRA.
Italijanski minister na r. Mario Alberti je eden od zastopnikov Italije na kongresu Mednarodne 'trgovske zbornice v Stockholmu. Vprašali so ga, kaj misli o igospodaTskem in valutarnem vprašanju Italije. Dejal je, da trpi seveda tudi Italija vsled splošne evropske gospodarske depresije, da se je pa brez težkih delavskih bojev iposrečilo prilagoditi .plače in mezde vrednosti lire. Sedaj še obstoječe kolebanje lire m noben vizrok za vznemirjenje; napačno bi bidio, če hi v vsakem zboljšanju ali poslabšanju lire slutili takoj politične vzroke. — Italijanska vlada nikakor ne namerava dopustiti, da bi bil tečaj lire slabši kot 90 za 1 funt - torej 1 lira = 3 dinarje —. Mislijo celo na zboljšanje lire. Vsekakor mora italijanska vlada rešiti še težke naloge na valutnem polju, bodisi da spremeni pozneje ime denarja v svrho dosege udobne računske enote ali pa da obdra kon&no-veljavno fiksirano vrednost lire. S končno stabilizacijo bo nastalo tudi v Italiji vprašanje valorizacije akutno, ki ga doslej sploh še niso načeli. V Italiji to ne bo tako težko, ker je zemljiško zadol-ženje iz predvojne dobe manjše kot drugod in ni znašala hipotekama obremenitev povprečno več kot 50%. 'Nerešeno je še vprašanje valorizacije državnih posojil. Sedaj se pogaja italijanska industrija za ameriške kredite.
Ljubljanska borza.
Tečaj 11. jul ja 1927
DEVIZE:
Berlin 1 M   • •
Budimpešta 1 peng8
Curih 100 fr............
Dunaj 1 šiling..........
London 1 funt ..........
Newyork 1 dolar . . . .
Praga 100 kron..........
Trst 100 lir .......
VALUTE:
Ameriški dolar 1 dolar čečkoslovaška K 100 K Holand. goldin. 1 gold. .
Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
13-485	13-515
—•—	9-935
1093-50	1096-50
7-9975	8-0275
275-90	276-70
56-70	56-90
168-20	169--
308-25	310-25
	.		56-25
	•—	168-50
22'37	22-43
Fr. Zelenik:
Gospodarstvo in politika.
Kaj je politika? Nek modroslovec je rekel, da je politika mešanica vseh naukov in zakonov, kateri urejujejo družabno življenje in hočejo napredek in srečo društva. Politika je tedaj nauk, po katerem bi se naj vršilo naše družabno življenje, da bi bilo udobnejše, popolnejše, srečnejše. Ako pa hoče politika doseči boljši položaj naroda in države, se mora v prvi vrsti zanimati za gospodarski napredek naroda. Brez dobrega gospodarstva ni napredka, ne blagostanja, ne udobnega življenja in ne zadovoljnosti.
Med narodom pa ni zadovoljnosti kakor se tudi gospodarski krogi neprenehoma pritožujejo, da se vodi slaba gospodarska politika, da se stranke ne zanimajo za gospodarska vprašanja, nego se pečajo le s strankarskimi in celo osebnimi koristmi.
Izogniti se hočemo očitkom, da po nepotrebnem grajamo in vzbujamo nezadovoljnost s svojim pisanjem, navajamo oceno, kakoršno je dobila sedaj razpuščena skupščina in potemtakem tudi stranke, ki so jo tvorile, in kakoršna ocena pristoja vsem doslej delujočim skupščinam. Vlada je navedla kot vzrok razpustitve nedelavnost in nesposbnost skupščine. Dnevno časopisje je pa dodalo še neokretnost, neplodnost in razruvanost in da se je izvajal program strankarskih interesov na škodo državi in njenim delom. Ali je potreben še kak dodatek iz svojega?
Dnevno časopisje zahteva:
V skupščino naj pridejo ljudje, ki bodo imeli več veselja in sposobnosti za konstruktivno delo!
Iz skupščine naj se odstranijo ljudje, ki so bili obeleženi kot korupcijo-nisti, ki so ves čas v tej smeri delovali ter s tem naši državi pripravljali slab sloves in žalosten sloves.
V novo skupščino naj pridejo ljudje, katerih briga bodi ne za se, ampak za vse sloje in za vse panoge narodnega življenja ter ljudskih potreb! Našemu parlamentu je treba ljudi, ki bodo znali ustvarjati ne osebnih m strankarskih programov, ljudi, ki bodo mogli, znali in morali ustvarjati prave temelje državnega programa. Tako dnevno časopisje.
Gospodarska vprašanja se ne rešujejo s potrebno izkušenostjo in nepri-stranostjo. Politične stranke izvajajo v prvi vrsti politični del svojega programa, česar je pač kriva naša preteklost. Nekdaj smo se morali boriti za svoj narodni obstoj, v gospodarskih vprašanjih pa sploh nismo odlo-
čali pod propadlo Avstrijo, ampak so delali gospodarsko politiko »gospodujoči« narodi, ali pravilneje rečeno, avstrijski grofje in madžarski magna-tje. Ti so delali gospodarsko politiko po svojih potrebah in koristih.
Danes ni več predvojnega polja za politično in narodnostno delovanje, zato je delo strank postalo strankarsko in kakor same očitajo ena drugi »osebno«. Strankarsko časopisje samo pravi, da se ne dela politika, ki služi koristim splošnosti, ampak politika za koristi kake stranke ali zasebnih
brezvestnih špekulantov.
Krivda na nepravilni ali neprimerni gospodarski politiki zadene v veliki meri tudi gospodarske kroge same. Preveč se odtegujejo delu v javnosti. Trgovec in obrtnik prav rada zabavljata in kritizirata doma za pečjo ali pa v krčmi pri kozarcu, kadar pa bi bilo potrebno povedati na pristojnem mestu v stranki, pa so tihi.
V stranki povejte, v stranki se uveljavljajte, v stranki zahtevajte, da se uvažujejo predstavniki in pripadniki trgovine in obrti. Nikjer ni rečeno, ne zapisano, da morajo v stranki odločati le njeni šefi in ljudje, ki v politiki iščejo svoj obstoj in se slepo pokoravajo strankinim vodjem.
V skupščinah stare Srbije sta bili dve tretjini poslancev iz vrst pripadnikov trgovskega in obrtnega stanu.
V skupščini Jugoslavije pa najbrže ni nobenega. Zato se pa vodi pri nas taka »gospodarska politika«.
Ne zabavljajte samo, ne držite križem rok, ampak sodelujte v strankah z drugimi stanovi, kojih obstoj je isto-tako odvisen od pametne gospodarske politike, in katere strankarenje rav-notako ubija. Zahtevajte od strank, da se vaši nasveti in vaše izkušnje poslušajo in ovažujejo.
Gospodarski krogi imajo v svojih rokah silo in moč, katere se pa ne zavedajo, ampak se zadovoljejo _z vlogo metalcev kroglic v volilne skrinjice. ____________ __________________
AMERIKA POSOJA RUSIJI.
Znana ameriška banka Dillon Read and Co. se je začela pogajati z rusko vlado o pospeševanju izkoriščanja ruskih skladišč kalija pri Solkamsku. Pogajanja so že v toliko napredovala, da je banka kot voditeljica večje skupine izrekla pripravljenost, da financira izkoriščanje ruskih kalijevih skladišč z obligacijskim posojilom v znesku petih milijonov dolarjev, koje posojilo se mora najeti seveda na ameriškem trgu. Nadalje je ponudila bančna skupina ruski vladi posojilo v znesku 20 do 25 milijonov dolarjev za koncesijo pridobivanja.
Štev. 78.
TRGOVSKI LIST, 12. julija 1827.
BBBMBCirrm gaprvianiiaMllil IMIIIIHItiHMgHMraBMBBMBPMOMBBMBMMMBMMMMBIiMM——
Stran 3.
Trgovina.
Zakup veleprodaje soli. Uprava državnih monopolov odda dne ‘20. julija t. 1. licitacijskim potom v zakup veleprodajo soli v ljubljanski in mariborski oblasti ter v drugih oblasti in sicer za čas od 1. septembra 1927 do 31. decembra 1929. Detajlni pogoji za licitacijo so interesentom na vpogled v Zbornici za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani.
Slive. Po mnenju trgovskih krogov bo letošnji skupni pridelek sliv v Jugoslaviji približno isti kot lani, samo posamezne pokrajine se bodo razlikovale. Srbija bo dala letos okoli 3000 vagonov sliv, lani je dala 4000 vagonov, Bosna bo pa dala letos 1500 vagonov, lani 900. Lanske zaloge posušenih sliv in pekme-za so že popolnoma razprodane. Skušnje pretekle sezije so bile ugodne, eksport-ne možnosti naših sliv se niso poslabšale, čeprav si nismo mogli osvojiti novih prodajnih trgov. Naša najhujša tekmovalka je ameriška oregonskega sliva, ki jo prodajajo po zelo nizkih cenah; a letošnji njen pridelek kaže zelo slabo in bo zvišal prodajno možnost naših sliv. Boljši so izgledi za kalifornijsko slivo, ki je pa vsled visokih cen za konkurenco manj nevarna. Transportne razmere v pretekli seziji so bile dobre, letos upajo na i še boljše. Doslej so le malo prodajali, in sicer na bazi 460 Din za garnituro.
Zanimanje Anglije za naš stavbni les. Kakor smo doznali v pisarni Ljubljanskega velesejma, je posetil naš semenj inž. Leo Hornstein iz Argentinije (Buenos Aires), ki se zanima za prvovrstni stavbni les, zlasti deske 1" X 12", T’5" X 12", 2" X 12", dolž. 14' - 16', skoro brez grč. Cene cif Buenos Aires. Gosp. Hornstein bo ostal dalje časa na Bledu.
Določevanje cen za razprodajo na debelo in drobno v Italiji. Kakor poroča rimska »Tribuna«, se razvija akcija vlade za določevanje cen na drobno z vso naglico in z že vidnimi uspehi. Vsem prefektom kraljevine je bil razposlan prvi seznam cen na debelo, ki ga bodo morali prefekti nemudoma razposlati vsem občinam, da bodo občinske užit-ninske komisije lahko takoj pričele z večjo gotovostjo določevati cene na drobno. Ministrstvo za narodno gospodarstvo bo izdajalo vsakih petnajst dni poseben buletin. Buletin bo vseboval cene vseh življenskih potrebščin, in sicer cene živil in obleke ter raznega drugega blaga.
VII. Mednarodni semenj v Lwowu. V
Lwowu se vrši VII. Mednarodni semenj od 4. do 15. septembra t. 1. Informacije
o	sejmu dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Francosko-neinška trgovinska pogaja-
nJm Kot poročajo tukajšnji listi, so trgovinska pogajanja med Francijo in Nem-C1J0 v zadnjih dneh nekoliko napredovala. V sedanjem trenutku se nadaljujejo pogajanja v tem smislu, da se čim-prej ustvari nov provizorij na. širši podlagi.
Pasivnost angleške državne bilance.
Račun državne zakladnice izkazuje v zadnjih treh mesecih deficit v znesku 69 milijonov 319.526 funtov šterlingov.
Industrija.
Za pospeševanje naše tekstilne industrije. Kakor smo doznali je g. Joško
”nvf: sin ljubljanskega trgovca, do-
n 0 ® Rudije na višji tekstilni šoli
V8™* kl *lovi na češkem kot prva strokovna šola za tekstilijo. Še pred omenjeno strokovno Solo Jje 0,MskPval
enoletni trgovski tečaj na trgovski vi-
rSašoUviprn’kirr
s študijem tekstilne stroke. Iz gospodarnega stališča pozdravljamo z veseljem ta pojav, ker vidimo, da se naš naraščaj v Polni meri zaveda nalog, ki čakajo nase gospodarske delavce v novi domovini. v Jugoslaviji je za razvoj te stroke se mnogo odprtega polja in potrebovali “™mnuino domačih strokovnih moči, ker imamo §e doslej v tem oziru nameščenih preveč inozemcev.
Aluminij 1936. p0 strokovnih računih zmasa svetovna produkcija alu,minija v
etu 1926 ca 210.000 ton; prva je Ameri-
ka, na drugo mesto se je prerila Nemčija, in menda končnoveljavno. Amerikan-ci so napravili 89.300 ton aluminija ali nad 42% svetovne produkcije, Nemci
29.500 ton ali 13%% svetovne produkcije, skupaj ti dve državi skoraj 56%. Na tretjem mestu je norveška aluminijeva industrija z 21.500 tonami — ta industrija je po glavniški kontroli večinoma z ameriško identična —, nato francoska z
20.500 tonami, švicarska z 19.600 tonami, kanadska z 17.900 tonami, angleška s 7200 tonami, avstrijska z 2700 tonami, italijanska s 1800 tonami. Nova kanadska velenaprava Arvida družbe Alumi-nium Co. of America bo mogla proizvajati na leto 180.000 ton aluminija, torej toliko, kot je znašala vsa svetovna produkcija v letu 1925. Uvoz aluminija v U. S. A. je bil lani rekorden, in ga je bistveno krila tudi Nemčija, ki je poslala v Ameriko ca % svoje produkcije, kljub izredno visoki carini. Ostali ameriški uvoz je prišel iz tovarn v Norveški in Kanadi, ki jih je pa Amerika kontrolirala. Uporaba te lahke kovine je v preteklem letu povsod zelo napredovala. Bravcem »Trgovskega lista« bo znano, da delajo iz aluminija in nekaterih drugih primesi takozvani duraluminij, ki ga uporablja v prvi vrsti fabrikacija aero-planov. Duraluminij je prav tako trpežen kot jeklo, a brezprimerno lažji.
FINA PLOČEVINA.
Nemško podjetje Mannesmann v Diis-seldorfu je bilo v imenu vseh nemških tovarn fine pločevine pooblaščeno, da se pogaja z drugimi srednjeevropskimi!, skupinami o skupnem prodajnem kartelu; so pa to saarska, avstrijska, ogrska in čehoslovaška podjetja. Dogovorili so, se tako, da dobijo Nemci Nemčijo, drugo Srednja Evropo pa ostale tovarne, in te si svoje pokrajine zopet med seboj razdelijo. Dogovor obsega vse vrste pločevine.
Denarstvo.
Predsedniki velebank v Newyorku.
Po skušnjah prejšnjih sestankov so prišli .splošno do prepričanja, da ni mogoče pričakovati obvezne odločitve o konkretnih finančnih vprašanjih, teni manj, ker nima nobeden od predsednikov oficielnih naročil njegove vlade. Domnevo, da je namen dogovorov bolj v vplivu stabilizacije kot v dosegi sklepov, potrjuje dejstvo, da so prišli vsi udeleženci v Newyork brez strokovnjakov in brez statističnih podatkov. Vzdržuje se možnost diskusije o kapitalizaciji Dawesovih obligacij potom omenjene dopustitve na svetovne trge nalaganja. Prav tako je verjetno, da bo dr. Schacht sondiral, če dovoljuje prevzemna moč in likvidnost ameriškega trga odplačilo nekaterih visoko obrestovanih nemških bonov. Kot glavno točko pa označajo Amerikanci kontrolo in manipulacijo zlatih rezerv sveta. Slišalo se je mnenje, da tiči tu notri edina možnost, da se preprečijo težki pretresi mednarodnega nivoja v cenah. Newyorške avtoritete upajo na dogovor konference, da se v bodoče prepreči import zlata v USA in da se odvrne nadaljnja inflacija zlata. Čeprav se finančna konferenca prav za prav ne bo bavila s trgovsko-političnimi vprašanji in z odpravo carinskih mej, obstoja vseeno tesna zveza med njenimi predmeti obravnavanja in med problemi, o katerih obravnava Mednarodna trgovska zbornica v Stockholmu. Zaključki na potu do organizira-ne kreditne kontrole bi pripomogli do boljših izgledov, da se želje konference v Stockholmu uresničijo.
druZba i e. a.
Ježica pri Ljubljani
proizvaja letno čez pol milijona litrov naravnega aromatskega kisa.
Jedilni kis iz najfineJSega Špirita 12%. Namizni kis iz pristnega vina 10°/^
V	Jakosti brea konkurence.
Prepričajte se o prvovrstni kakcih vosti našega izdelka 1
Iz naših organizacij.
Trgovski gremij za okolico v sodnem okraju ptujskem vabi na občni zbor, ki se vrši dne 14. julija ob 8. uri pred-poldan v gostilni gosp. Župančiča v Ptuju. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju greimija. 2. Poročilo računa 1926. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Proračun za leto 1927. 5. Ustanovitev in določitev zneska za vajenski sklad. 6. Raznoterosti. — Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, se bo vršil po preteku ene ure na istem kraju z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je v zmislu zadružnih pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
RAZNO.
Pospeševanje poljedelstva na Češkoslovaškem. V češkoslovaškem poljedel-skem ministrstvu so izdelali natančne pogoje za tekmovanje, ki ga razpisujejo v svrho zboljšanja in zvišanja žitnega pridelka in ki bo končano po žetvi bodočega leta. Tekmovanje se bo vršilo obenem s praznovanjem desetletnega obstoja republike in naj dokumentira razvoj in napredek češkoslovaškega poljedelstva. Tekma se tiče deloma pšenice, deloma ovsa in je razdeljena v dve kategoriji, za večje in manjše kmete; kot meja obeh kategorij pride v poštev izmera obdelanega sveta do 20 ha in nad 20 ha. V prvi kategoriji se mora k tekmi priglasiti najmanj 1 ha skupaj se držečega pšeničnega ali ovsenega sveta, v drugi najmanj % ha. Vseh daril je pol milijona Kč. Največji znesek znaša 20 tisoč Kč in ga bo dobil tisti, ki bo pridelal na 1 ha največ pšenice ali ovsa; drugi zneski so 15.000, 10.000, 5000 itd. Kč. Poleg tega so razpisane posebne premije za tiste, ki se bodo izkazali z najvišjim pridelkom v posameznih deželah republike — najvišja premija je 10.000 Kč —, tako da bo oni, ki bo dobil prvo darilo republike, dobil tudi premijo dotič-ne dežele. Za posamezne skupine bodo izvalili posebne kontrolne komisije iz lokalnih izvedencev in funkcijonarjev. Ministrstvo se pogaja tudi z industrijo sladkorja in špirita v svrho podobnih razpisov za pospeševanje sladkomopes-ne in krompirjeve kulture. To je .pa res vsega posnemanja vredno.
Drobne vesti. Češkoslovaška je dobila naročilo za zgradbo nove velepivovarne v Buenos Aires (Argentinija). Naročilo predstavlja vrednost 13 milijonov Kč. — Več ogrskih tekstilnih tovarn je priobčilo v zadnjih dneh bilance, ki so precej neugodne. Svilena in tekstilna blagovna trgovska d. d. ima več kot 500.000 pen-go glavnice, pa izkazuje samo 25.000 pengo čistega dobička, dividende ne bo plačala nobene. Minerva-tekstilna d. d. izkazuje samo 12.000 pengo in seveda ne plača nobene dividende. — Linibergh je obiskal Citroenove tovarne v Parizu in so v njegovi navzočnosti montirali karoserijo na šaši (oliassis), kar je trajalo dve minuti in pol. Hitrost in precizija je Lindbergha presenetila in je rekel, da take delovne metode tudi v Ameriki ni videl. — Romunske petrolejske družbe računijo zgubo, povzročeno povodom vhoda avstrijskih in nemških čet med vojsko, na 10 milijonov fuhtov. Kot odškodnino bodo dobile skoz 40 let anuitete, in sicer v prvih petih letih po 2 %, in nadaljnih petih letih 3K>%, nato pa do konca 4 'A %. Dogovor je bil omogočen s tein, da sta se Francija in Anglija odpovedali nekaterim zahtevam napram Rumuniji. — V oktobru ali novembru se bo vršila mednarodna konferenca o odstranitvi uvoznih in izvoznih prepovedi. Ta konferenca bo nekakšna pomočnica konference v Ženevi. — Belgijska Narodna banka je znižala obrestno mero od 5 % % na 6 %. — Poljska vlada ,bo po žetvi najela notranje investicijsko posojilo v znesku 40 do 50 milijonov zlato v; za železniške zgradbe nameravajo najeti veliko inozemsko posojilo. — Kampanjo ogrske petrolejske industrije so pred kratkim zaključili in se pripravljajo rafinerije na novo kampanjo. Na podlagi produkcijskih zaključkov so ugotovili, da so mogle ogrske rafinerije izkoristiti samo 10% svoje kapacitete. Samo v Almasfiizito se nahajajoča čistilnica družbe Vacuum Oil je mogla izrabiti
60% kapacitete, ki znaša 6000 vagonov. Ta tovarna je bila v vsej Ogrski najbolj zaposlena.
Carigrad menjal ime. Agenciji »Radio Nazionale« poročajo iz Angore, da je turška vlada sklenila spremeniti ime bivšega glavnega mesta sultanov. V počastitev Mustafe jemala paše se bo Carigrad odslej imenoval Kemali.
Po svetu. Mesto Dunaj bo še tekom julija sprejelo zakonski načrt o jamstvu mesta pri eksportu dunajskih tvrdk v Rusijo. Pet bank se je izjavilo, da bodo v obliki konsorcija financirale eksport v Rusijo. — Cene kositra in bakra padajo še kar naprej. — Ameriški odbor carinske tarife je odposlal dva strokovnjaka v Evropo, da študirata v vseh evropskih državah aktualna vprašanja ameriške carinske tarife, zlasti izraču-njevanje nabavnih stroškov in cene v veletrgovini. — Berlinsko posojilo v Londonu v znesku 3% milj. funtov je bilo takoj trikrat prepisano. — V Bolgariji je vladalo doslej izključno le češkoslovaško šipno steklo, v zadnjem času mu je začelo konkurirati belgijsko, in sicer z velikim uspehom. Belgijsko je sicer po kakovosti slabše, a široki sloji v Bolgariji gledajo samo na ceno in belgijske šipe so bolj po ceni. — Gospodarska kriza na Ogrskem ponehuje; v prvi polovici lanskega leta je bilo 1287 prisilnih poravnalnih postopanj in 399 konkunznih postopanj, v letošnji prvi polovici pa samo 404 in 202. — Na Francoskem so vpeljali vojaško službeno obveznost tudi za ženske, in sicer tako kot pri moških brez ozira na starost. — »Reichspost« poroča, da je avstrijska družba državnih železnic (Steg) kupila velik delež jugoslov. tovarne vagonov v Brodu. Obenem so si zagotovili Avstrijci opcijsko pravico za dobavo večine tega podjetja do avgusta t. 1. — Budimpešti se pri najemanju posojil slabo godi. Ameriški konsorcij, ki je posodil 20 milijonov dolarjev, se je brezuspešno trudil, da bi obligacije posojila placiral na denarnem trgu. Sedaj je hotela najeti mestna uprava doma na Ogrskem posojilo v znesku 20 milj. pengo, pa ni dobila za to dovoljenja državne finančne uprave. — 29. junija se je vršil v Beogradu ustanovni občni zbor Jugoslov. kreditnega zavoda. Nova banka ima 10 milj. dinarjev delniške glavnice; poleg domačih finančnih konsor-cijev je interesirana tudi Ogrska Eskomptna in Menična bank. — Vsled ugodnih poročil s svetovnih žitnih trgov (država Nebraska v USA bo pridelala letos na primer 130% ozimne pšenice več kot lani) so ponudbe novega blaga na vseh žitnih trgih zelo številne in gredo zato cene od dne do dne nazaj, v Nemška žcle'znokonstrukcijska industrija vodi številna pogajanja za koncentracijo. — Predsedniki velebank, ki so se sestali v Newyorku, odklanjajo vsako pojasnilo o pogajanjih. Zborovanje bo trajalo pol meseca. Znani gospodarski strokovnjak Stamt označa konferenco kot važno točko v zgodovini industrije. — Po zadnji statistiki ameriškega trgovskega ministrstva je bilo v mesecih april, maj,in junij placiranih v Ameriki za 411 milj. dolarjev inozemskih vrednostnih papirjev. Vsega skupaj so nakupile USA za 12.300 milj. dol. inozemskih papirjev. — Ameriški zakladni urad naznanja, da so znašali v avgustu 1919 vojni dolgovi Ameriki 26.500 milj. dolarjev in da bosta do konca tekočega leta odplačani dve tretjini, s čimer bo prihranjenih 220 milj. dol. na obrestih.
—	Vsled francoske prepovedi uvoza angleškega premoga v Francijo se je ta uvoz faktično zelo skrčil. To je imelo za posledico najprvo nižje cene angleškega koksa in bodo šle cene koksa še nazaj. To bi pomenilo obenem nadaljno znižanje cen angleškega surovega železa, ki bi postalo na ta način hud konkurent nemškega in francoskega surovega železa v teh dveh deželah samih.
»Bankarstvo« julij-avgust 1927 vsebuje: Ljub. St. Kosier: Narodna Privre-da in Narodna Skupština; Dr. Slavko Šečerov: Rezultati Medjunarodne Ekonomske Konferencije u Ženevi: Oskar Weismayer: Jedam od Uzroka naše pri-vredne nevolje; prof. Bran. B. Todorovič: Novi zajam Državne Hipotekarne Banke Kralj. SHS; Milan Krešič: Sto da radimo? Drag. O. Blagojevič: Problem oibezbedjenja mira; Artur Grado: Naša migraciona bilansa za godinu 1926 ijpd
l
REMEC-C2,
tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija,
DUPLICA pri KAMNIKU. Pisarna: Ljubljana, Kersnikova ulica 7.
Telefon 2266.	Brzojavni	naslov:	Ingenicur	Remec.	Telefon	2266.
Vodovarni prešani] furnirji za stole.
Okles (oklenjeni les — Sperrholz) za mizarstvo.
Pohištvo iz upognjenega lesa. Opreme za restavracije, kavarne, gostilne, dvorane, gledališča.
Specijalni izdelki en • gros. Otroški kotači, nezlomljivi torbni in telovadni obroči, igračni vlaki, zložljive gospodinjske stiskalnice za sodne soke.
Parketi in rezan les.
Pohištvo za pisarne iz trdega lesa.
Odlikovanja:
Zlata kolajna na mednarodni razstavi Bruxelle sept. 1925. Zlata kolajna in častni pokal na mednarodni razstavi Pariš december 1925.
Zastopstva:
Kajo ]elaska,
Split
Josip Gmaz,
Zagreb, ;nica 32.
Brača Macura,
Skoplje - Beograd, Makenzijeva ul. 26.
^ O priliki velesejma ne pozabite posetiti naSe pisarne. Dajemo posebne popuste l“~f
POZORI
Priporočamo svoje prvovrstne
• V	•
: (koprivce):
Delavnica tržaških bičevnlkov
miJ.HIIKLO.ivii].
RazpoSiljalnica sira
Franc Žmitek
Bohinjska Bistrica.
Stalna zaloga bohinjskega sira v različnih hlebih od 15—80 kg
teže, kakovost ne zaostaja prav nič za pravim švicarskim ementalcem.
Postrežba točna. Cene konkurenčne. — Zahtevajte ponudbe.
KASTELIC IN DRUG
Trgovina s papirjem
na veliko
LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 6.
GENERALNO ZASTOPSTVO
Združenih papirnic VevJe, Gori* žane In Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z. o. z. v Ljubljani.
"o £°.ed«o Puch • telesa I
Solidne cene! Plailjivo na obi-ato!
SGN. VOK, Ljubljana»fttovo mesto
Kompletne potrebščine
za Šivilje, krojaCe, Čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za Šivanje v vseh barrah, vezenino, tipke in razne porte kupite najce-
nejše pri
Josip Petelinc-u
Ljubljana, ob vedi blizu Prešernovega spomenika.
Na velikol
Veletrgovina |
v Ljubljani
priporoia
Špecerijsko
blago
raznovrstno žganje, moko in deielne pri« delke. • Raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za diSave z elektriZnim obratom. Ceniki na razpolago!
m' ■ «0**' TRGOVCI,:; OBRTNIKI OGLAŠAJTE V TRGOVSEM LISTU!
Pozori Znižane ccnel Pozori
>PAPIROGRAFIJA<
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA, Gosposvetska 10
TELEFON INT. 2747
En gros prodal papirja! Stalna zaloga papirja vseh vrst! Konkurenčne tvorniške cene!
Velika Izbira dvokoles, motorjev, vsako-| vrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneumatlke, po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popravo, emajliranje In poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaj« n« obroke. Ceniki Iranko.
Tribuna* F. B. L-« tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovžka c. 4.
C*
Tiskarna MERKUR, Uubliarsa
trg.-lnd. d. d. • Simon Gregortiieva ulica 23 ae priporoia za tisk vsakovrstni* tiskovin za trgovce, obrtnike, industrijce ki urada. •• Lastna knJ**ovaa**«a
ovarna T^9lav, Ljubljana
I
Kolodvorska ulica Itev.S, nasproti hotela Štrukelj
priporoča veliko izbiro moškega periia po konkurenčnih oenah. — Izdeluje ge tndi po naročilu.
ujedinjenja ovamo; ing. llelja Aranito-vič: Oko stabilizacije franka; Mirko Kus - Nikolajev: Tehnički i ekonomski momenti u umetnom obrtu; dr. Vidan
O.	Blagojevič: Pravni značaj i tehnika naših finansijskih zakona.
DOBAVA, PRODAJA.
m
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. julija t. 1. ponudbe glede dobave signalnih svetiljk in krtač za ribanje; do 19. julija t. 1. glede dobave barve, firneža, 1 bakrene plošče, 10.000 kg portland-cementa. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija
državnega rudnika v Zabukovcu pri Celju sprejema do 19. julija t. 1. ponudbe glede dobave dežnih plaščev in pelerin. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 20. julija t. 1. ponudbe glede dobave bakrenega kablja.
— Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. avgusta t. 1. pri ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave ognjegasnih predmetov. — Dne 3. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave betonskih cevi.
— Dne 4. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani glede zgradbe železniškega mostu. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pi-
sarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenje, se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 22. julija t. 1. glede dobave bakrenih plošč .za kurilne skrinje lokomotiv; dne
1.	avgusta t. 1. glede dobave zgornjih in spodnjih delov ležišč ter glede dobave raznih tiskovin; dne 2. avgusta t. 1. glede dobave pisane bombaževine; dne 5. avgusta t. 1. glede predelave svinčenih zalivk. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.
Prodaja. Dne 15. julija t. 1. se bo vršila pri Intendantskem slagalištu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna
licitacija glede prodaje okoli 1000 kg odpadkov od moke in testa. — Pogoji so interesentom na vpogled pri Dravskem intendantskem slagalištu v Ljubljani.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko . sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 8. julija 1927 se je pripeljalo 195 svinj in 1 koza; cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 100—125 Din, 7 do 9 tednov stari 150—200, 3 do 4 mesece 360 do 420, 5 do 7 mesecev 450—480, 8 do 10 mesecev 550—650, 1 leto 1010—1100,
1	kg žive teže 9.50—11, mrtve 15—17 dinarjev.