. • : "" "" * " 1 ' J*-' " 11 »Immn'...!!«...!..! 1 ■ui Miipjjp. , m ......... I Najw$ alovcnaki dnevnik ji h ▼ Zedinjemh državah > lil i]t Ve|>a za vse leto... $3.50 |]1 | Za pol leta......$2.00 ¥ GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily 111 < in the United States > lined every day except Sundays and Legal Holidays. -e 50,000 Readers > TKLSFOH: 4687 C0RTLA2TDT. iterad y Sseond Ola« Halt«; It 1908L' at tka Po« Ofloa al Haw York. V. Y, vate the Act of Con*ra« of March 8. 187». TELEFON: 1878 COftTLANBT NO. 264. — STEV. 264. NSW YORE; FRIDAY, NOVEMBER 9, 1917: — PETEK, 9. NOVEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Z italjanske fronte. -ooo- VELIKA BITKA HA BENE&KIH PLANOTAH SE HI PRIČELA KER SE PRIČAKUJE PRIHODA ZAVEZ NI&KIH ČET. — BERLIN POROČA, DA SO VJELI NEMCI HA TISOČE ITALIJANOV. — OB REKI PI AVE JE POSTAVLJENIH VELIKO TEŽKIH TOPOV ZA BODOČO BITKO. -ooo- Tru«» translation filed with t Up post master at New York on Nov. S, 1917, a« required by tlie Act of Oct. 6, 11*17. London, 8. novembra. — Armada generala Cadorne je danes za kratek čas ustavila na zapadni obali reke Livenca na l>eneški planoti. Tam se vrše obupni boji za-dujih straž proti nemškim in avstrijskim četam, ki neprestano prodirajo. V nekem poročilu iz H ima se glasi: — Odlični vojaški izvedenci svare javnost pred domnevanjem, da je v kratkem pričakovati velike bitke na italijanski fronti. Dispozicije čet za tako bitko bodo zahtevale precej Časa. Priznava se, da so boji ob Livenci le zavlačevalna akcija, ko je namen je zadržati nemško prodiranje, dokler ne pride na pogorišče veliko število angleških in francoskih težkih topov, katere bodo postvaili ob stalni črti obrambe ob reki Piave in dokler francoske, angleške in ita-lianske rezerve ne utrde teh postoank. Zavezniška artilerija že prihaja k reki Piave ter jo post avl ja jo na ozemlje, preko katerega morajo Nemci napredovati. Velikanski top bi bil skoro polomil most, ki vodi preko reke Piave, — se glasi v poročilu nekega ameriškega poročevalca, s čemur je označeno, da topovi že prihajajo. • Orta ob reki Piave leži deset milj za črto ob Livenci. Cadorna bo zamogel najbrže vzdržati dva ali tri dni, pred-iio bo padel nazaj na črto ob Piave. Vojaški opazovalci so mnenja, da so črte ob Piave pripravljene za velikanski protiudarec zaveznikov, s katerim hočejo rešiti Benetke ter pognati Avstrijce in"Nem-ee iz Italije. Poročevalci na fronti izjavljajo, da ovirajo prodirali je Nemcev in Avstrijcev aeroplani, kavalerija, motorni vozovi in da se je celo angleško artilerijo rešilo, ko se je že nahajala v strašni zagati. Resnični odpor bo Cadoraa najbrže nudil na črti, ki teče ob gorenjem teku Brente ter dolenjem Piave reke. dasiravno izjavljajo nekateri kritiki, da se bo vršila obram ba na zgodovinskem trdnjavskem četverokotu, ki ga tvorijo Mantua, Verona, Pesehiera in Dugano. Rimski poročevalec pariškega "Matin" izjavlja, da jc potegnil Cadorna svoje armade iz nevarne zagate in da lahko dolgo časa vzdrži črto ob reki Piave. "Daily Mail" pravi, da so dospele nemške in avstrijske poizvedovalne čete do Maniago, dvajset milj zapadno od Taljmenta. f v * Nemško poročilo. Berlin, 8. novembra. — Na beneški planoti smo dospeli do črte Livenca, — se glasi v zadnjem oficjelnem večernem poročilu. — Tekom zasledovanja smo zajeli več tisoč sovražnikov. Črta ob Livenci je prva bojna črta za Taljmentom. Izliv reke se nahaja dvajset milj južno od Taljmenta in tek reke je zelo vijugast; vsled tega ne namerava Cadorna ničesar drugega kot zavlačevalno akcijo ob tej reki. Italijansko poročilo. Rim, 8. novembra. — Ker je plitva voda v Taljmentu o^ežkočila obrambo reke, — se glasi v oficjelnem poročilu, — smo ui i\knili svojo črto proti Livenci. Umikanje se je izvršilo v dobrem redu in sieer pod kritjem na severni strani nahajajočih se čete ter zadnjih straž na južni stra ni. — Y<'eraj in v zadnji noči so naši aeroplani in naše zračne ladje ponovno obstreljevale sovražniške čete, fci so za-rtosljene pri popravljanju mostov preko Taljmenta ali čete, ki so pomikale preko reke. Lsstrelili smo štiri sovražne aeroplane. Po»v it&ljajultih voditeljev sa pomoč. Italjanaki armad ni glavni stan v severni Italiji, 8. novembra. — Od uspešnosti, s katero se bo moglo izvesti zo-!>etno koncentracijo čet na novo izbrani italjanski črti, je odvisen uspeh vojaškega gibanja, ki se vrši sedaj. Ta zopetna koncentracija se razvija s precejšno natančnostjo vspričo obsežnosti reorganizacije, ki je potreb na vsled zadnjega umikanja ter vspričo pritiska sovražnika, ki se nahaja sedaj petnajst milj zapadno od reke Talj menta. V vojaških krogih se čuti, da je treba nekaj več kot pa mgotovtlo od strani zaveznikov Italije, kajti čas priti-»ka^DMJa^ >B^kjanhkih ojačenj glede mož in municije Združene drž. in Japonska. Pogodba med Združenimi država Predsednikova poslanica. Washington, D. C. — Predjed mi in Japonsko zaradi Kitajske, nik Wilson je isdal naslednjo pro-Pomemben dogodek v vojnem U&macijo, tikaj oco m Zahvalnega vembra. — "Vodja narodnih libe- Belgiji m železniško postajo v rakcev dr. Friedberg jo odklonil Lachtervelde ter vozeč vlak pri mumcije mmto podpcedsednjatva v pru- Idcbtervekle. Poroča se, da »o biLi nai bi JWsJttmvn, ker *u>vi nem- zadeti voeovi m kriaača, toda vi- času. True translation filed with the post master at New York on Nov. », l»17-as required by the Act of Oct. C, 1017 Washington, D. C\, 8. jiov. — Današnjo formalno objavo o do govoru med Združenimi državami iu Japonsko zaradi Kitajske so oticijelm fcroproe'J. Ta dogovor ne izpremeni Root-Taka-hirovesra dogovora "odprtih vrat", temveč ga še izpoLuujc. Oficigelni krogi pravijo, da obit oj i razliko med Monroe doktri-jio in pan-amerikaniatuom v tem. la je Monroe doktrina izključno aarodna politika, paai-amerikani-cm pa je nesebičen in mednaden. •Nič pa. ni povedano, kaj pome-lijo "iposelme pravice" Japonske ; primerja se s stališčem Združenih držav z oziflom na Meluko. Potom kitajskega poslanika se je ta dogovor »poročil kitajski .ladi. O stališču Kitajske se tu-caj ne bo prej objavilo, dokler ne pride izjava iz Pekinga. Popolno ftjbgla&je, ki se je sedaj doseglo med Združenimi država ini in Japonsko, ne pomeni, da je :>ila sklenjena kaka defenzivna ali ofenzivna zveza med obema Jržavama, kakor obstoji med An-glijo in Japonsko, temveč obe Jtraaiki sta pojasnili defLnrtivno imer delovanja. Posebno vainost se je polagalo v oficgeluih pogajamjih na zadajo točko sporazuma. To je izjava obeh držav, da sta obe deželi na-jprotni vsaki prilastitvi kakih pravic ali privilegijev od strani K+ke države, ako bi s tem bila o-grožema neodvisnost in teritorialna nedotakljivost Kitajske, ali pa, da bi bilo zabranjeno podanikom katerekoli države, bi vži-vali efflako priložnost v kitajski trgovini m industriji. To pomeni isto kot nesebični p^in-amerikanizem; Združene države in Japonska sta se s tem dogovorom zavezali, da pazita ni to, da bo Kitajska deležna pra. vičnega postopanja ne samo od strani drugih narodov, temveč ravno tudi od strani njih samih. Ta pogodba je "samo sporazum, o katerem se pričakuje, da o&taaie v veljavi toliko časa, dokler obfet o je prijateljski odnošaji med abema držan anta, ako se po medsebojnem dovoljenju ne prekliče". > Ta sporazum se je dosegel, ne da bi bile Združene države dale kake ipo»ebne koncesaje, ki se tičejo japonskega naseljevanja v tej deželi. Pri konferencah med dne 28. novembra letošnjega leta Dolgro je bila posvečena na-da našega naroda, da se jc obrnil v plonodosni jeseni leta v zahvali iu molitvi k vsemogočnemu Bogn za njegov* številne blagoslove in dobro te, ki jih je dodelil nam kot narodu. Ker moremo slediti tej navadi sedaj, . celo su-edi zalo igre sveta, omajanega vsled vojne ter neizmerne nesreče eelo sredi žalosti in velike nevarnosti in celo sredi te-mote, ki se je zgrnila kro^ nas, vidimo lahko največji blagoslov, ki ga je nam dodelil Gospod. Ta blagoslov je večji kot endstavni mir duha ter prosperitete podjetja. Dana nam je bila prilika da služimo človeštvu kot sme nekoč služili samim sebi nx oni veliki dan našega pro-glašenja neodvisnosti, kc smo dvignili orožje proti ti ranstvu, ki je ogrožalo gospodarja ter tlačilo vsakegt človeka in združili smo se f prostimi narodi v zahtevi, dt dobe vsi narodi sveta to, kai smo zahtevali in dosegli z t na« same. Na ta dan razodetja naše dolžnosti, ne da 1( branimo svoje pravice koi narod, temveč da branimo tu di pravice prostih ljudi p< celem svetu, se nam je v polni meri zajamčilo sklep in duha enotne akcije. Združeni smo v enem du hu in v enem nftjaaenn. V nase je razvila nova sila skupnega sveta in skupne akcije. Prav posebno se moramo zahvaliti Gospodu vspričo razmer ter vspričo - najbolj velikanskega podjetja, kar se jih je kdaj lotil Človeški duh, da imamo, če uvažujemo primemo in uspešno ekonomijo, v izobilju vsega, da zakladamo s potrebnimi pred meti one, ki so zvezani z nami. ter same sebe. Krog nas je zažarela nova luč. Velike dolžnosti novega dne so vzbudile v nas večji in novi narodni duh. Nikdar več ne bomo razdeljeni ali se pa vpraševali, iz kakšne tvarine sestajamo. Ko pa dajemo zahvalo za vse te stvari, moramo prositi tudi vsemogočnega Boga, da nam dodeli milost* da vedno zremo vanj v najbolj ponižnem duhu za vodstvo, da se stalno ohranimo v duhu in namenu službe, ki jc izvajamo, da bi bil potom njegove milosti v&Jen naš duh ter ojačene naše roke in naj bi se v primernem času zasiguralo prostost in varnost in mir ter prijateljstva v skupni pravici za vse narode sveta. Vsled tega določam jaz. Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav Amerike, četrtek, 29. dan v novembru kot dan zahvale in molitve ter vabim ves narod po celi deželi, da se ta dan vzdrži svojih običajnih, poslov ter daje hvalo v domovih in mo-lilnicah Bogu, velikemu vladarju narodov. -Angleški polet nad Belgijo. Trne translation fllel with the ptst grofom liijem in državnim tajni- »»»ter at New York on Nov. 9, 1017, Pogreb na bojišču. Pogerb prvih ameriških vojakov, jovor francoskega generala. — ?ri pogrebu je artilerija hudo obstreljevala nemško črto. kom IisnKjqgom se ni razpravljalo o naseljevanju. as required by the Act at Oct fl, 1917 London, Anglija, 7. novembra. Admiral i teta je dtanets izdala sledeče poročilo: l*roti Hertlingu. Kraljevi mornariški zrako- ? roe translation filed with the r-st Plovni ekadron je sinoči vprizoril master at New York on Nov. 9, 3917, bombne polite na sledeče prod-as MMfBirad bjr the Act of Oct. 6, 1917. mete: Amsterdam. Nizozemsko, 8. no-i Železniško postajo v Thorout True translation filed with th3 post master at New York on Nov. v» 1917, is required by the Act of Oct. 6. 1917. Ameriški glavni stan na Fran joskem, S. novembra. — Ameriški :opnicarji so včeraj otvorili hud artilerijski ogenj na nemške vrste kot zadnji pozdrav prvim padlim ameriškim vojakom. Vsi navzoči so bili giujeni do sol/ pri priprostem, pa dramatičnem mrtvaškem obredu, ko ni bila v zadnji pozdi^iv oddana salva s praznimi naboji, temveč so ameriški topniearji" streljali iz velikih francoskih 75-centimetrskih topov ter so izražali željo, da bi med sovražniki vsak strel našel svoj cilj. Krste padlih ameriških vojakov so bile zavite v zastavo, za katero so umrli. Tovariši so jih nesli di jame, okoli katere so stali ameriški vojaki in franeoski veteranci. Iz vrste je stopil francoski gene ral. Stopal je naravnost proti ten-krstam, spoštljivo in počasi. Nato je salutiral, snel čepico, se priklo nil in na obrazu so bile poteze kakor bi molčeči ostanki pred njim bili njegovi lastni otroci. "Prostak Enrighy", je pričel ti bo, ko se je priklonil pred prvo krsto, "in prostak Gresham" — in obrnil se je proti drugi, "tei prostak Hay" — ko se je obrni proti tretji krsti, "v imenu Fran cije vam kličem z Bogom. Iz vašt proste volje ste zapustili svoji srečno, cvetočo domovino ter sti zavzeli mesto poleg nas. Padli ste pred sovražnikom v tr Jem in obupnem boji." General je nato za trenutek u-molknil, gledal je na vsako z za stavami pokrito krsto, potem pa se je obrnil. "Vsa čast jim", je dejal nato "Njihove družine so lahko ponos ne, kadar zvedo za njihovo smrt. Mi Francozje prosimo, da bi t zemeljski ostanki teh mladeniče ostali vedno med nami. Na njihovi rakvi bomo napisali Tukaj leže prvi vojaki Združenih držav, katerim je bilo namenjeno, da so padli na francoski zemlji za svobodo in pracico. Mimogredoči se bodo odkrival: njihovim grobom; možje, ki bode obiskali bojišče, bodo pustili svoje potovanje in bodo prišli, da jin skažejo spoštovanje in hvaležnost Prostak Enright, prostak Gre sham in prostak Hay — v imenu Francije se vam zahvaljujem. Bog naj sprejme vaše duše. Z Bogom." Velika salva je frčala skozi deževni zrak iz 75-centimetrskih topov v zadnji pozdrav. Nato so močni ameriški vojaki, katerim so solze tekle po licih, spustili zemeljske ostanke svojih tovarišev v jamo in so jih pokrili z zemljo, za katero so se borili in umrli. Tekom vsega priprostega obreda je polagoma deževalo. Odmev eksplozij izstrelkov in vršenje o-nih, ki so žvižgali po zraku, je bil konecni requiem. Francoska si želi kitajskih vojakov. Trne translation filed with the poet master at New York on Nov. 9. J 917, as required by the Act of Oct. 0, 1917. Washington, D. C., 8. nov. — Kakor pravijo poročala iz Pekinga, je kitajski poslanec v Parian "txrzogavil svoji vladi, da bi francoske oblasti z veseljem pozdravile kitajske čete na Francoskem. Pravijo, da so francoski uradniki obdjubili, da bodo nudili kitajskim četam isto prisrčno postopanje kakor ameriškim vojakom, ki se sedaj nahajajo na francoski zemlji. Kitajski poslanci v drugih zavezniških državah so dobili navodilo, da pridobijo te vlade,' da prosijo kitajsko vlado, da pofilje svoje čete v Evropo. 8L0VEN8K0-AME1IKAMUU KOLZDAJt bomo aM takoj raspoftiljatt, ka Revolucija v Petrogradu. -ooo- True translation filed with the j ust master at New York on Nov. 9, 1917, as required by the Act of Oct. 6. 1»17. Petrograd, 8. novembra. — Maksimalisti so dobili kontrolo nad Petrogradom in so odstavili Kerenskijevo vlado. Kerenski se je ognil aretacije na ta način, da je bežal iz glavnega mesta ter je najbrže na potu na fronto. Ostale ministre je revolucionarni odbor aretiral. Generalni kongres delavskih in vojaških delegatov je imenoval delegacijo, ki ima nalog, da prične mirovna po-gajanja z ostalimi revolucionarnimi in demokratičnimi organizacijami v svrho, da "se napravijo koraki, da se konca prelivanje krvi". Vladne čete, ki so branile zimsko palačo, so bile zgodaj zjutraj prisiljene podati se vsled ognja križarke "Aurora" in topov v trdnjavi 8 v. Petra in Pavla onkraj Ne ve. Ob dveh zjutraj se je ženski polk, ki je branil zimsko palačo, podal. Sinoči se »je poročalo, da se nahaja Kerenski v Lugi, 85 milj jugozapadno od Petrograda. Pozno zvečer, ko so bile vladne čete potisnjene v zimsko palačo, so pričeli palačo oblegati in razvil se je živahen ogenj infanterijskih in strojnih pušk. Križarka "Aurora", ki je bila zasidrana pri Nikolajevem mostu, je pri- iANK 8AKSK.lt, President. LOUIS BgKEDIK, Treasurer. rises at BmImm of the corporation and addresses ot above officer«: t2 Cortlaadt Street. Borough of Manhattan, New York City. X. Y.__ Na celo leto velja i Lat ca Ameriko I Za celo leto za mesto Ne* York $S.OO ta Canado....................$3 iS«» Za pot leta ea mesto New York.. 3.00 Za pol leta........................................2.00 Za četrt leta za mesto New York 1-50 Za četrt leta.................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... 6.00 "ti LAS NAKOPA" izhaja vnak dan Izvaemžl nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People"j T Mlini every daj except Sundzr* and Holidays __Subscription yearly <3.50._ jyrrrtiwmpt on agreement. Dopisi bras podpisa in osebnosti se priobt-ujeja Deuar naj ae blapuvoll pošiljati po — >tooev Order. Pri spranembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje UvallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Doftlaom In poAilJatvam naredite ta asslov: "GLAS NARODA** «- Cortlandt &C,_New Yort City. Telefon : JSTfl Cortland t._ Doba železa. ooo From The Evening Mail. ) -ooo- True trau-datiou fiWnl with the post muster at New Yofk ou Nov. f), 1917, as required by ibe Act of Oct. 0, 1917. Prod par dnevi ie nek odlični Italijan v New Yorku, ajovoreč o porazu ol> soski fronti, izjavil naslednje: — Italija je junaški narod. Ona more napraviti prava čuda. Ne more pa pričarati iz zraka premoga in železa. Nesreča, ki se je zavrsila v Italiji, je nauk, da niso zavezniki še v polni meri spoznali, kaj pomeni moderni vojni ustroj in kaj pomeni vojna velikih jeklenih instrumentov in projektilov. Možje pridejo iz zakopov ter se pola »te sovražnih pozicij. Včasih najdejo tam malo kopico preživelih. V večini slučajev pa nalete na prazno divjino. Topovi in njih veliki izstrelki so uničili obrambe sovražnika, razdejali postojanke za strojne puške ter poklali v zrak globoko ležeče zakope. Topovi in njih izstrelki so ]>ostavili pred zakope sovražnika ž»*l«'Z#'»i zastor. za katerim iiH»rejo na]>adalei var no ]»*• ni i rati. Nato pa se naiinri ogenj na ozadje zakopov br:tnik*a, s čemur s«' odreže vsak stik z ojarenjL T« »j h »vi in iz>tr*-lki bmniU-ev ve«*- milj v ozadju so suli n iij< iM> ploho na čete napadalcev. ki f** pričeli zakopa-vnti ter utrjevati v nor«»dobljenih jtostojankah. Italijanskih porazov ni kriva Italija. Italijanski listi bili v**diR» ]w»liii obupnih kli«-ev za munieijo in topove, in ugotavljalo je. da se je napre-dovanje na Banjšiei ustavil«. «-dinole radi pomanjkanja teh stvari. Izjavljalo s«- j«- končno, da je Italija v nevarnosti, da U. izgubila v^-. kar -i j«* pridobila, če ji ne pride primerna •JOllH N*. Vse pa je bilo zaman. Vprašanje, kako rešiti Italijo sedaj iz se večje nevarnosti, je vprašanj«-, kako ustanoviti dolgo zanemarjeno komunikacijsko črto med jeklarnami v Angliji, Fran-eiji. Združenih »Iržavali na eni strani ter Italijo na drugi. < V bo ostala Italija za eelo dobo sedanje vojne popolnoma nezmožna vsake akcije, je v veliki meri odvisno od tega. če 1m» mogoče vzdržati te komunikacijske erte, kakor Jiitro se jih enkrat ustanovi. V vojni kot v miru je sedanja doba železna doba. Stara Bismarekova formula o "krvi in železu" kot predpogoj za uspešno vojno, se je izpremenila. Danes se glasi: — **Železo in kri". < im več je železa, tem inanje poteče krvi. Brez železa s<- iie more* preprečiti neizmernega prelivanja najbolj drag4M*t*ne krvi. -"~o< »o . ,... Izurjenost artilerije. -OOO—— (From The Evening Mail.) -ooo- Ko pride rekrut v Francijo, jxizna celo teorijo ter je tudi izvežban v praktičnem smislu, vendar pa se mora še veliko učiti glede dejanskega dela pri topovih v akciji Pri vež ban ju je mogoče enkrat ali dvakrat pri topu, a on ima še vedno velik strah pred pokom in pretresljajem. V Franciji pa ne izgubi mnogo časa za izurjenje. — Njegova baterija izstreli v enem tednu morda več izstrelkov kot jih je bilo izstrel jenih v eeli južno-afriski kampanji in vsled tega postane novinec kmalu izvrsten strelec, popolen v tehniki, ki opravlja svoj posel z ravnodus-uostjo krotilca divjih živali. ' - Dolkiva munieije za baterijo ni posebno lahka naloga, posebno ne v ozemlju, kjer so dohodi k topovom skoro nedostopni radi blata, kraterjev ter »ovražniškega ognja. < > so dohodi k topovom v pozicijah, ki so izpostavljene opazovanju sovražnika, je mogoče le ponoči spraviti munieijo k topovom. Munieija pride do postojanke po železnici ter jo tam razlože. Nalože jo na motorne vozove, ki jo razvažajo na različne postojanke municijskih kolon, nahajajočih se na baterije pa zaklada jo s potrebno munieijo s poeaoe jo motornih vozov. Poljske topove zakladajo transporti, katere vlečejo konji. Vozove, s katerimi prevažajo munieijo, vleče od šest do osem konj. Poljska artilerija strelja z granato ali šrapnelom, ki tehta od šestnajst do osemnajst funtov in ki ima začetno brzino od 1,000 do 1,900 čevljev na sekundo. Vsled naglega streženja je mogoče razviti intenziven ogenj. Vsled tega pa se tudi lahko izstreli od petnajst do dvajset izstrelkov na minuto. Ena baterija obstaja iz štirih do šestih topovov. Gibčnost baterije je ena največjih prednosti poljske artilerije. Pomika se lahko hitro naprej ter vsled tega zamore pjvsod slediti infanteriji ter jo podpirati. Pri indirektnem streljanju, pri katerem se ne vidi cilja, določi razdaljo in cilj poveljujoči častnik in sicer s pomočjo zemljevida in triangulacije. Ta način streljanja je v sedanji vojni splošno v rabi. Pomote se popravi na podlagi poročil opazovalnih postojank, ki opazujejo učinkovanje" artilerijskega ognja. -ooo- p Dopis. \ i k ■ooo- Philadelphia, Pa. Mislim, da se bo marsikateri Puebiočaii vprašal, kje sem jaz sedaj m kako se mi godi. Kakor je mnogim znano,, se nisem počutil prav zdravega. Namenil sem so, da spremeni mzrak za nedoločni t" as. Najprvo sem se podal v Cleveland, Ohio, kajti tam imam več prijateljev še iz starega raja ; skupaj smo delali v Gradcu. V Cleveland« se mi je zdravje kmalu povrnilo. Tam sem imel vodno kakšno zabavo in razvedrila. tako da sem se včtesih prav k srea mogel veseliti, kar se še poprej menda cela tri leta nisem, posebno še, odkar se je vojna začela. Marsikateri si bo mislil, zakaj nisem tam oe^tal. Jaz sem na- Xi mi potreba še posebej omenja ti, da je veliko straž in da je težko kateremu nepoklicanemu stražo prekoračiti. Arsenal je na prav lepem prostoru in se nudi prav lep razgled po okolici. Jaz dela mpri zrakoplovih v čisto novem in velikem poslopju, ki še aii gotovo. Zato . pa tudi še nimamo dosti dela; se kar tako preganjamo in gledamo vojake, ki se vadi jo. Plača je za nas strojnike pre zuo domov. ko prxb rn v >>«jo .*>bo, k. bila v pritličju, u^in-rn wicria 'je Bukarešta in vedno mi mesto Bu karešt pleše pred očmi. Opazil *ein tudi, če greš po Broad Street, da je pri vsaki hiši zdravnik, na vsaki e»-sti pogrebu i k in na vsakem vofTiilu cerkev; le škoda, da n!M*ai bolj pobožen. Tukaj, kakor menda tm>vs«h1 v i mora pozabiti ter misliti, kako se bom učil, da bom boljši vojak. Kadar se vrnem zopet nazaj med tem smo že in še boino porotatli. svoje rojake v civilno življenje. J. J. Wiukegan, 111. — "Umet bo zopet tako, kot je bil poprej ni jaha«" "* ne bo i/šel v knjijci. za- pa se bomo veselili. AH to se ni to Vam tudi ž njim n«- moremo za gotovo. Ce givmo nad sil»:eg« p»*.t»e*"i. — Iz Vaš*ga pihanja o !.ajzerja. ?aot»«iče ^ mkdar Aee ne AWriji j.» razvidno, da ste vm**m. Tukaj ni nir hudega biti "aTi biti v arrnrt ii naj- J. A., Whitney, Pa. _ Denar1 jo tuje jarme, naj bi samo Slovenci zametavali mater in si volili mačeho? Ali nas ni tuji jarean žo dovolj ožulil ? Tedaj proč ž njim, proč z avstrijsko vlado in zahtevaj mo samostojno slovensko republiko. Kronanih zajedalcev ne potrebujemo. Vsi Siovenci kot en Fr. G., Westmoreland, Pa. — V j mož bi se morali dvi^iiti i,. Kn-staro domovino ne morete poslati htevati svobmlno Slovt-nijo. k at*' nobenega pisma. j ri borno vedno, kot v'la!. aii ae. o tem ?»e bomo pre* -kaiš. k.^r ni«.»no bili poJeg N^pi-^ali fmo. kar so pricrtila po-■ nn-rla br Hilv na •»»j.-^iL «•» ' ta%o sjntrtV'ft ju trdi-i te. da m. pvik nikakor ni {nMlal ? Mur»4»iti ni 141 <«4 polk; ovo pa jt-. «»- je v tej vojni p.Hlalc /e s»tii ih vojakov, ki ao navzhr te/ k i vojaiki k aiinmli «p vTia^ L Awija ni >lt»\vn-si'^a tlowh VMu. An:-nki. je dosti drugih nar»*d- !prav visoko, kakor po navadi t*- .aucsti. C^jazii doKti črneev ter še vojak, sano da je ubogljiv ia po- -uaitj vleem Ra\no ub iju-j^* Judov m I^hov. Nem.-ev mo- koren. Če pa ne posiusa postov, t raj u*e prehudi n«-k šum in kaj ra biti tu^aj tudi dostL Čudno se '♦e mu pa tudi «d^Jbo godi in je si-tttieuaiit: dolar": dr s. ki wče po' i«i ua z*ii. ua do zdaj ie uiti ene ivmak xa redno v tej «ioibL Zat« moji kakor bi ribin« ustav- «n blovenea ali kakšnega avstrij- pa mora vsakdo pazki in Bti^iiti. 1 jJaz v ]»rv«-iii trenutku uiseit ske^a Neiuea nisem dobil, čerav- da ^edaj ni več tako prost kot j*-vr«itL kaj j-*, pa vseeno *eio .ta- no >em ze eez 14 dni tukaj. bil prej. vpi! in p-jmil pokoneu; ali žal bi-j Tukaj mi je *eio dolg>'-a». po- lukaj imamo vtrdno pre-krb- lo je ie j-repozno, tat je že imel %ehno p& ob nedeljah, ker je v* 'j**® ** kratek čas Imamo pre- prelil mi hako sladko moje boljše hlače iii v LL.«"ah je zay»no; nobeno gledaliai-e ni *! mikajoče slike moving pieturesj ti ca njo. T ti. v bilo prilično Zunaj je pa tako pr*o. Največ rasa pre bi jem zdaj tr'krat na te*i«n. Vča»ih pri«lej^» nosti ne ve. zakaj bi vse *«♦ e rič •"-u-b.a z\rr. ki Se sr«'ča v nesreei kajti malo no-, vedno r»o n* m. igrajo n. piano in zapojejo, ker lovt ka pop* imnaa • auiy te vrste b»>lj obje^mL hra>ri in na- vdušeni 2a Avstrijo kot kak gv-neral Zeli m-• Vam. da -te v- "n. *" ljube, i.i «lo Avspgr. Za'. ro\a-ai srte vanjo K««t mlad fantek v svojo fW«i> v svoji prvi ljubezni. Vse bil dai za njo; >rvno kri bi -I...ik#> hi biio WUIXA ivoji za^I<3 Ije- lUiaki unnjtr o Coloradi, pa tu-prej sean imel večjo svoto pri se-|di Cleveland mi b-j o«tal v spo- to najbolj vest-li. Cnele Sam bi. Proti poldne som b^ gotov s mina. Če lx»iu ;el nazaj, še zda j ne ^ *«di pieskrbel vsakovrstne svojo prtljago, nakar pii de neka vem ker aii delo d«jpade. desetletna deklina k meni ter m« j Poprej pa bom še sel v m~sto A-pra«a, če se«m jaz A. T. Ona mi New Yoik, ki ni daleč cd tukaj. nato reče, da me zeli g. Jožef Za-' pa se bom morebiti oglasil tudi v č?tartL | pa pasemo kiajšek videti. Jaz se. takoj po-jVaaem uredništvu. Seveda. Če se! r*°eti se je ie selilo iz na-1 ne pišem«. d*u tja, ker je samo par hi« od nti ne bo tako zgodilo, kakor pri ta^rišča in n^. njih mesta je Domovina naša je bila vedno je I mene. Vstopim v sobo in prvo "Cleveiandski Ameriki". Stano-' mnogo zamorcev. Ker seda j ^ danes Slovenija ki ohs»ea| vprašanje je bilo, če sem kaj iz-'vanje sein iskal in sem si misliL hladno, smo najrajši Kmnjako, del štajerske, Koro j gubiL Bekel sem, da so mi bile da pri g. Pirt-u lahko najpoprej j °koli kake peči ter vpijemo, kot ške Primorske, mali del Ogrske ukradene hlače in denar. Hlače noizvem. Ker sem imel zani tudi da bi krokarje prepIa&H. Vajo in Italije. Proti tej slovenski zeiu-l tnarsikogu tir:, eeio v »lart. "Vsak ptič rad pob ti. kj^r se knjige za čitanje. Slovenskih ne zlezel "; to it ate i>t»v. Tn li trki dobim in si bom noral sam pre- želimo še naših poljan naše p*-š/ skrbeti za zimo, če bom hotel slo- ee zemlje, mkše rodne štren«-. Ar proti Avstriji, s ?e pr.»ti svoji dowoni Kje je moja -^tričua MARIJA <.«»KHN< tnwa»na KERHLN? I*<«ua j«- iz št. J »-meja na i>o-lr;tj»km. I*re«l t rsitti leti je do-iz jim je znan nj*n» naidov. da ga mi naznarijo. ali pa naj se sama oglasi. — Martin Peterim, 727 F 1">6. St„ C leveland, Ohio. tr sem imel zanj tudi so tukaj, ali denarja ni toliko, on poadrav. sem se napotil tja. kakor ga pogrešate. Ko se .ie Pridem v pisarno, pozdravim in Zakrajšek zjutraj \ rračal z dela, povem svoje ime. (Hotel sem mu je videl hlače vse premočen^ vi- podati roko v pozdrav in ker ni seti na vrtu pred svojo hišo. Na sprejel, sem pogledal, če ni roka tleh je bila denarnica in slučajno črna.) Vprašam, če ve za kakšno Jaz malckc tudi moj naslov. Tat je v hitri na- sobo, pa me nahruli: "List si ku- skupaj, ker ghei pobral okodi papirnatega pHe, tri cente velja." Potem sem denarja, in cekin za 2V2 dolarja oddal pozdrav od D. P. P., nakar pa menda ni našel, ker je prav tne pogleda milejše ter odgovori, majhen. Tatu se zahvaljujem, da "A, vi ste od tam?" in se zopet mi je vsaj nekaj pustil, če pa pri- zamakne v Jugoslovanski odbor deva kdaj skupaj, potem bodeva v Londonu. Misli1 si: gospod imela pa račun. Še bolj pa ae za- Fire je pa res en vljuden patron hvaljujeni g. Zafcrajšku, da mi je ^ vse tujce-Slovenee! Saj ga pa tako hitro pošteno izročil moje tudi Clevelandeani zelo spo&u-stvari nazaj. j jejo! Zvečer 19. oktobra sem se pa Kakor se je pobiralo pred do-odpeljal. Vzel sem si Pullman voz brim letom po eeli Ameriki za slo-in takoj sem šel spat, ker sem bil venske reveže v starem kraju, ta-silno izmučen in sem tudi kmabi ko sem tudi jaz nabral majhno trdno zaspal. Zjutraj zopet taaču- svotico, in sicer so darovali: $2 tim eno rahlo dreganje in takoj Emil Schanfcerg; po #1: Felix sem si misJil, aii me hoče zopet Roje in Joe Gkasnik; po 50^: Jos. h., .č okrasti, pa zamahnem z ro- Putckelj, John Skuij, Anton Spo-ko po zraku, da bi ga prav pošte- ler, John Lovšin in John Zbašnik; m Pisalni stroji od $20.00 naprej. imamo vsak dan do sedem ur. Vi I ji še nisruo nikdar pisali, temv'eO sredo in soboto popoldne smo pro- smo jo vedno zahtevali svojo sti; tedaj nekateri gredo laesto.' pravno dedščino. Avstrija še ni nekateri si pa obleko čistijo. [naša domovina, d asi ravno spadn Slovencev je tukaj dosti; ali Slovenija j>od presvitJega avsirlj-niailckdaj s katerim priženi j skegn cesarja moril'-a in krvnika, smo raztreseni na vse Sloveru-i nismo jx> lastni volji pinl strani. Nekaj jih je pa že šlo od avstrijsko vlado; vsa stoletja smo tukaj, ne vem pa, kam so jih po bili v boju proti nji, kajti bila slaii. Na fronto, vem, da niso še nam je krivična. V«eh krivi"mih foi°t Pltt TVDCVlitCr CO. sli, ker niso še izvežbani u, država (ae r V* tam m Uka^^mmUm Amm£*Tia aopet druga] di jaz prišel, zato pa grem veselo v boj sa Ameriko, ki' me je sprejela boljše kot pe Avstrija. Vem, da bo kateri čitatelj rekel: kler je tukaj, lahko tako govori; kadar ga pošljejo.pa na fronto, bo pa drugače reksL" Jaz vedno rečem, da je lep vojaški stan v tej delali Pocdisvia vas š^atolje "Oias 5= T? Lb! Pridite k mni - Jaz ram potnem vaše zdravje. imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni. X-žarki (električna) preiskava. JAZ SEM najstarejši kri*tjanski 6pecija-liM v Pittsburgh, Pa.; 37 let akn£nje v zdravljen jo bolnikov. JAZ VAM BOM pov«Hlal ako morete biti ozilravljeni brea dvomljenja in oxdra-vtl vas bom. ako se nI posrečilo mlajšim ali netikoSenlm zdravnikom. JAZ RABIM najbolj* in najnspetoc^fo zdravila pri zdravljenju mojih bolnikov. JAZ IMAM svojo lekarno in laboratorij, v« najboljše a bolne ljudi. Začudili se boste kakor hitro samorete biti ozdravljeni. En sam obisk vam bo zagotovU mojo sposobnost ln prepričali se boste zakaj imam uspeh v kratkem času. Vae botemi moških in ženskih zdravim uspešno, NOB CBNB. U8SAUIN NASVET ZASTONJ. Govori as ilamhi. PMF. mm & F. MHllil ■ —-............-.....—, - - .................*....... GLAS NAKOPA, 9. NOV. 1917. Povest o poslednjih dneh Srbije v XV. veku. Slovani, ki niso biLi pod nem-ftkim IW^. m> tudi imeli svoj srexinji vek in kakieii je bil t* njih srednji vek, o tem nam ne govori noben« podoba in noben učitelj. Kveej«mu smo stikali kaj o dar-ju Duaanti m o ear ju Lazarju, o prvem, da je imel veliko earstvo m velike načrti*, o drugem, da j* padal na Koaovem. Celotnega obraza jupoHlovansk^H sreda je ga veksa pa ne poznamo, življenja namreč x vnemi drobnimi potezami m pojavi. Stoja n Novakovih, predsednik ''Srbska kr. akademij* " in "Srb-ske književne zadruge", bivfi ministrski predsednik (1006) in pr vi srbski delegat na mirovnih konferencah v Londonu, je izdal povest * Kal udje r i hajduk" (Menih in hajduk), da bi opisal arb-ako življenje v «»r«*dtaylrpljive; "krivo jim je biti mse. ne na narod. Medtem je pa. da cesto zvonimo, da često Carigrad (1433 ^ padel in sultan služimo o ti ret le, ncpovoljiii so jim Melunt-d je mislil na daljnja j»od- krščanski prazniki in zbori", jtrtja, zlasti na Ogrsko; v to svrho1"Vernost 'hočem svojemu barja-je ^zahteval, naj mu despot O ju- J ku", je rekel sultan, "a v vero Stranj popolnoma odstopi vso južno ne liiešam. Naj veruje, kar je ko-Srhijo in miu za armado odpre pot nw drago v mojem cerxtvu. Jay do Donave. Ta zahteva je o*oko- hočem veliko earstvo, a veliko lila ti*di despota, da se je odločit earstvo ne more biti ene vere." ina odpor ter mobiliziral vojsko! Ža arliknandrha je bila pravo-proti Turkom. Sultanova armada 'Javna, vera in srbski narod isto. pr je .iinapovito prodirala preko je zveze z Odrsko, ker bi Pirota ; Gvnzdenovič, ki se je bil * njo prišla katoiiška prevlast in povsem poturčil, je Turkom sam papeška propaganda: katoliki so izročil svejo Taplieo (kot Mu sla-.mu spletkarji, ki vsako pogodbo s .Srbijo presojajo, kakor da so se jim Srbi pokorili iu se odrekli svoji veri. Ko narodu ni mogoče fa. paša), ees. da hoče deželo oeu-vati pustoAenja. Končno pa taki at sreča sultanu nd bila mila; t rutina (leposlovna) — to ?-*kaj despot je del njegove ar maj več očuvati države, se mu mora: izrecno izjavlja in s« ne *matm za j d« porazil pri Smederevu, ^Sibi-' obraniti vera; v mouastirih treba l*rrpovedmka. dasi se je v mladi! njamiti Janko pri Kmaeveu, a tu-!v«ino zanesljivih ljudi; ko opu- J«1 it-tih, to je pred petdeset hni leti klan juti tudi muzam — a oblika povenrt-j se mu je po pravici zdela najprimernejša za popularizira zgodovinskega znanja. Takrat je bila Srbija, kljub o bema bilkama na K oso vem. vsaj na videz 4«* samcaftalna država m roJm turškega ©ar*tva, tako ne kako, kakor «o imeli stari Rimljani ob svojih mejak razne 4"so eaos et a micas". Vladarji srbski ao se zvali "despoti to je "go «podje". Despot Juri (Ojuragj) Brankovi«' ima svoj sedež v Stue di na jugu se Turkom na, nekate-1 ste anionu štiri, ko umolknejo cer- rih mestih ni godilo dobro. Pa kve m svečeniki prv vrtljivi in nezanesljivi Janke Palj- •so Srbi pro- Blagoslovil je arhiniandrit tudi Dragoša, ki bori za pravdo z se je kmafu zopet umaknil na O-gnsko ter s tem razbil vse nade v nadaljnje uspehe. Spričo tega je mečem, a bolj Kojadina, ki s* je Kojadin mislil, da bo odslej mo-lpokaludjeril (postai je menih), goče služiti domu !e v cerkvi, ter j "da propade vera in knjiga, se je pokaludjeril. Despot se je ^ obdrži narodno ime brez za maj i vdeleževal krščanskega pre kida, ua se preko narodne sla-sabora v (ljuru, kjer ko medseboj j ve «e prostre gosta tema neznane raamirice in protivnoati pra-'JlJa» da ne obmolknejo v mraka voslavju onemogočile vsak skup- pozabljivosti carji in kralji, ju-ni in jaki nastop proti Turkom, ^ki in svetitelji narodni". Ko je tako vse padalo, je sklenii Despot je v državi videl glavno derevu ob Donavi, iztočno od Bel-I^^S?0^ pS*t*H "despot v gori in oporo verstva, Češ. kadar se izgu-"u ia. potu za podle ljudi, za odpad- bi država: ipojde ž njo tudd na- i'a wredix < La glavno po*m I Ilikf • ^ varaliee, za nasilnike''.1 rodna zavest in vera. Novakovi.'eve izvesti ni pokraji_ vr5it*U sodbe božje in narodne j Velika in nedvoiuaa j je bila ve- ČitaK so se slovanski in grški I spisi. Kalistrat je svojima mladi-' ma prijateljema grški tekst priče ( o Aleksandru sproti prevajal, seveda v živi srbski jezik, a pri tem opozoril, da je v knjigah zato sta-' ri slovenski jezik, ker se hece ču-,vati sveta tradicija slovanskih a-postolov Cirila in Metoda. Bodoči spit an Meh med čita "Življenje carja Aleksandra Macedonia" ter se prt tem vpraša ali ne bi mogel tudi on storiti, kar je storil Aleksander. Oitali pa so to pričo tudi Srbi. Prav »prile-galo se je, da so glavui protivnika Aleksandrovi bili Teržani • tako so Bvoantmei imenovali Turke. Menih jc poleg nabožnih rad < ital zgodovinske spise, a plemenit mladomič pripovedke, zlasti a pokrite. Kakor je na eni strani guslar Milojko bil s svojimi pesmimi ta-korekoc učitelj Zgodovine, je tibli ■s svoje strani rad zahajal med knjižne načitane ljudi, da čuje m dobi za svoje pesmi nove motive. Gvozdenovič slavi "slavo" hišnega patron a sv. Tome. Xa vzvišenem mestu sedita guslarja — eden je Milojko; ta poje o carju Dušanu, drugi pa o kralju Dečan-skeni in o boju s Turki; gostje po-^h ajo z melanholično pozornostjo. Kako so nastale "basni" o Vu kovem izdajst\-u na K oso vem i 1'« žalostnem koncu carja Lazarja je nastala dinastična borba med hišo carja Lazarja in hišo Vuka Bran kovic a, a ena in druga rodbina je mislila na turško pomoč proti drugi. Ni čuda, da je potoni1 Vuk guslar jem postal izdajica. Materijelna kultura. V Drino-' polje pridejo dubrenrniski trgovci, ki ianajo tam ti*ajna podjetja. . Zdravje ) moč >. m krepost ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavnim besedama o našem znanstvenem zdravljenju na domu za može in žene, kateri trpe od akutnih in kroničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bolezni^ nečista in slaba kri; stare rane; bolezni kože; mozolji na obrazu in telu; padanje lasi; kronična bolezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi; slaba, nervozna, onemogla kondicija^bolezni ledvic in mehurja, ter mnoge druge podobne bolesti in teŠkoče. Pove tudi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerodnosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-sem, katar, naduha in slične teškoče. ALI TRPITE na katerem izmed sledečih simptomov: bolečino v križu, bolečine v igibih, glavobol, izguba ape rita, kisloba v želodcu, povraf&nje brane, bljuvanje, žol^uo rig&nje, nečist jezik, smrdeča wp&, izguba spanja, slabe Sanje, slabost in nagla razburjenost, nerv ozn ost in razdralenost, onemoglost ob jut rib, črni kolobarji pod očmL sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna tu ga I — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem nI v redu in da potrebuje«« rintvniSkih nasvetov in pomoči. NaSa brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSkoč; pove vam tudi o naSem zdravljenju, ki pomaga moškim do sdravja, moči in ■vaiosti, da so zopet mož j«. Zaloga znanosti je i o vsebuje nasvete in podatke, katere bi moral znati vsak moški in vsaka žeaBka, posebno pa tinti, ki se nameravajo ženiti. Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se vaše teškoee obvladale, čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite ae z ii jo. -- Posilite ta kupon še danes. Da. J. ftUflSBLL MUCE CO, s lOSOMadUoa A Clintoo Sto.. Ckiea^o. m. Cenjeni doktorji:—PoSljite mi takoj vu?o zdravaiiko knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Stav. iu ulica alt Box Ko............................................ a d ft Mesto . . . ...«......»••••••*.••«....• Država .....•..........*.*.. Vneto so vlastelmstva gojila trgov so bili večinoma svobodni .se za lov rabili tudi'kragulji. '-Ik-ajsU, n,uW okraj to- ^ ,ne<1 ? ^ ra V ^ m V med Morači, oboroženi s strelanu, me- kor, Pt-K, ,ia jn/nozapadni meji taIe oela krv. to , m Kruievea, tja proti Kosovemu da ^»»aga taopet m bila ljudje zatekali k ';sodbt božji";l5eVd a - - - - in Mitrovici, v krajih torej, kjer ao bdi začatki mrcdigcveake srbske države m nje {rksvna verska avetW-a Studnnice, Žida, Gibanica, iiecani itd.J. V Toplica (sedaj Kuri-oiulyaj j© .Stefan Nema-njs začel »vu>> rivile. ske polit iKe, je cartca Mara skle- Rlje. Bilo med ^^ tixii ver- ntla da se k svojemu po«n- ski inditerentmh ali praznover- ju Mchn.edu. Kaludje (menih; nih ^ so si ^ vedeževati ^ Kojadm, ki je jx>stal naslednik vraearicah. Kal isitratov, jo jK^rosi, naj si iz-i T. . ... .... „ - ,- u Izobrazba. Malone vsi izobraze- posluje pn sultanu zemljo ob cc' ., , .... .. . ... ni ljaidje so bili ali menihi ah dru- kraja, M atari Ju* Bofdmn.j^ od Se- ^^ ^ p^T^k| m t«t cai-ja 1 bazarja. | rvza, <>ki ^^^ ^ duha ^ >r!>ya čt ri, da ji kioala po i r> i" rora*r^em. je odlikoval a j činoma jako bedna, tu p« tam trn1 vanje 'jabolka", igtv na k«.njn bili n. pr. pastirji monastira <*:>j Med je takrat nadomeščal slad- bile Itiše postavljene iz brun na: (izfvušeajoč kalpake in jih lovec, ki je bil zelo drag in redek,'debelih temeljaeah, ki so se z voli da bi padli na tla), dirke ]»e- tmii slajši nego dandanes; za- ali bivoli vr ravnih krajiii tnogle škef metanje kameno v z ram itd. f narodni pesmi: "Slajši je na valjarjih dalje povleči. Kadar Odmore j- polnil guslar: i/, nje euvarji sum itd. V V uči- sladkor od meda." Čebele so sc se je kurilo, so vsa hiša dniiila.' irovih pesmi se je \ru-šk;i mladez trnu m Prokuplju je Dubrovnik radi tega močno gojile ; čebelar- kakor se Kade visoka brda od me-* učila narodne zgodovine. imel svoje trgovske kolonije. [stvopa je bilo važno tudi radi vo-'gle po topi en: dežju. Lastnik zeni-j v i;!iJt»mn£ki sxh.^ki voski e Drugi trgo>'ei zo]>et potujejo iz ska, ker so se vošČJiie sveče rabi- lje ni bil seljak skoro nikjer - nje-" |,jj0 x,.|eeev M^ul^rov °\n Via Skoiilja nekam preko Bele ccr- le v gospodskih hišah in v eer- gov gospoda.- vlastelin pa ni po- }|(iv , i»rmuill!,.v*, t(.r n-j'-mnv i't kve, morda v Prizren. V Nišu je kvah. Mnogo brige se je posveča- znal meje svoji samovoljnosti •• ,'r - ! - .-j .. . . _ , . ,. , . ° .. r j rr% ... . . , Nrl»>%. i>«M-ira imela se bilo videti trgovce tz Ogrske. lo sadju (cesnje, višnje, jagode, Zoper ra/ne zlo-me je imel ze za- . . Občna j»olitična neizvestnost pa dunje, slive^ in mlekarstvu, ker konik Dušana ostre določbe. Kot vl**,elm*ko v°Jsko- ^eli Tur- ie rodila v dušah nemir, ki je >o se iz mleka delale razne sltfd- vlastelinski naseljeniki so krnetj«- državno vojsko pmi enim ko- škodil razvoju trgovskih poslov, čice takratne vlastelinske mize. večinoma obdelovali zemljo, a mandran. V Kruševcu s<> Turki iz Rududki so bili v Trepči in vj V topliškem okraju ni bilo mnogi bili uljarji (Čebelarji), zvonov lili topove, l^-ta jo Novem brdu; tu-le je bila kovni- mnogo svobodnih ljudi in svobod ribarji. psarji i za gojenje lovskih Srbija prvikrat .slišala grmeti to- ea denarja. i »jaških sel: prebivalci mest in psov) in sokolarji -poleg sokolov pove. a ti so bili — turški. v*e» irt-eneh., nje navidezno iir- l^ 7-^ vTV ^ T Mi L ,,, _ 'T - , , . kot države. \ Smederevn ni sedel . ijenje t.u se v tej po/n^ji okle- .. - ^ -. . tie ana sv. Nikole, Kalistrat, niož -k-l? -i - __ učenosti, narodne cerkve in Ijudo- i.atr. i - » - srt>ski despot, n^aro turški namwi- , , .. r pajo t>grs\e rn njetmga .Janka Si-' -u __imlega demokratizma. \zgojen v Kiti i.M,i>i. ____-i- i a • . Ml*. binjamna, drugi a^ rajši klanjajo silnemu earju turškemu, ki sto-Inje v (Mrinu (Drmopolju). Od iztoka proUti.iiih vzrokov postala žena Huitttaa M.u-ata. Deaput je po bitki pri Varni m na Ko*o\em za-\e,tiuk Multauov, in tem rajšu. k«r j« oaebnih nasprotij in ukulturne lM>ja/ui aprt z Jankom drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne odlažajts. . Kojadm* skrbi, kdo bo naslednik' J ******* J« nazadnje boste le prifli, zakaj ne adajf J vrednemu Kalktratu, ko ta umre, S fiu?«4 ^»i^l^Tno^ftfa^ ___ hoče Dragoi poatati - sredi ze- 8 ^^ " PROF. MGlUBaO AN - - ^T^j il,j V h^!^''tK k*- 40g HXIH AVENUP lllUBUM* PJL j 4 ^ . ™ min ter cu- k Oradn® ure: dnevno od ». zjutraj do & mte. Ok naddfak mk HM ] pravdo k mečem v roki, ker £ sarao do popoMce. \ SLOVENSKO-AMERIKANSKI za leto 1918. Basen koledarskega dela ima še sledečo vsebino: Pesem. Vasen zgodovinski dokument Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag. Problem Alsacije-Lotarinske. Ukradeno pismo. Bed. Veliki dobitek. Bazno o otrocih. Doživljaj francoskega žurnalista. Venizelos. O postanku koledarja. Kemiki napadi s plinom. Živali in aeroplani. Baska revolucija. Program ruske socijalistične stranke. AforizmL i Normalni potek ruske revolucije. Busija. Nemški cilji in Busija. Padec rodbine Bomanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara. Čudne pogrebne določbe. Album. Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji Nekaj za gospodinje. Sala. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. - t Naroča se pri: Stane 35 centov. Slovenic Publishing Company 82 COBTLANDT STREET, NEW YOKE CITY, N. Y. Lačni Dunaj govori le o - miru. Na starem gradu. ooo----- (Prom The New York Times Magazine.) -ooo- True translation filed with the post master at New York on Nov. as required by the Act of Oct. G. 1017. 9, 1017, je BUo je jutro po nekem zborovanju gotovih zastarelih dunajskih profesorjev, o katerih se more komaj pričakovati. da vedo za vojno. Eden, ki ni imel sreče, da bi bil navzoč, je vprašal svojega tovariša, o čem se je razpravljalo na zborovanju antropološke družbe, ki se je vršilo prej Sni večer. — Pričeli smo s k oštrunom ter nehali s kavo, odvrnil tovariš zelo resno. Ta njegov dobri dovtip ni vzbudil preveč veselosti, kajti danes je na Dunaju hrana edini predmet konverza-<*ije. Izvzomši one, ki jedo v gostilnili, je lov za hrano — eden glavnih poslov vsake osebe na Dunaju. Nekateri stariši, ki imajo le enega otroka, ne morejo pustiti slednjega v šolo. Potrebuje se ga, da stoji v vrsti -kozi vse ure dneva, — najprvo za mleko, potem za kruh, nato za kavo in sladkor in končno za cigarete ali tobak, s katerim si skuša pregnati oče svoje črne misli. Celo praktičen trgovec bo prekinil še tako važno trgovsko konferenco, da se pogovarja po telefonu, kako bi mogel dobiti pol kile surovega masla. Cene živil pri teh nakupih sploh ne pridejo vpoštev. Edina pot, kako dobiti v roke jedila, je potom izme-njave za kak drug predmet. Videl sem par zelo čudnih kombinacij kot naprimer, da se je izmenjalo kondenzirano mleko za podplate ter kos paprika špeha za kos sladkorja. Malo prodno sem zapustil Dunaj, se mi je predstavilo neko čudovito novo deiikateso. Prostor, kjer se mi jo je predstavilo, je bil družinski krog, a kljub temu to ni bila stvar, ki bi se je lahko jedlo ali pilo. Ime te delikatese je — pasje milo, vendar pa se ga ne rabi za umivanje psov. Rabi se ga za umivanje — žepnih robcev ter svilenih bluz. Milo je postalo na Dunaju velika redkost kot je tudi postal beli kruh. Pralnice niso mila že dolgo uporabljale in posledica tega je bila, da se je perilo preveč trgalo vsled večnega drgneuja. Vsled tega so se morale gospodinje pomagati na druge načine. Najprvo se je delalo domače milo iz sicer iz rnaščob-nih ostankov jedil. Kmalu pa ni bilo nobene maščobe niti za zavživati, kaj se za milo. Nasprotno gotovim poročilom, ki so dospeli v Združene države, niso še pričeli na Dunaju zavživati psov, ven dar pa se uporablja pasjo mast, kjerkoli jo je mogoče dobiti. Moja gostiteljica je imela nekega prijatelja, ki je bil živinozdravnik in na njeno prigovarjanje je slednji shra-njal mast onih psov, ki niso mogli prestati njegovih ope-rrteij. To mast je portbila za izdelovanje mila, katero milo je imelo vsaj to prednost, da je bilo napravljeno iz čire maščobe. Tako si je znala ta gospodinja sama pomagati iz zadrege. Milo je izgledalo zelenkasto-belo ter dobro vršilo svojo službo. Neka druga ženska mi je povedala, da v istem namenil hrani kosti vsake vrste. Njen mali dečko je prinesel iz ol<» natančen recept, kako izdelovati milo iz vsake vrste odpadkov in brez dvoma je bila tudi ta mati ponosna na ^voj izdelek. Ta dva slučaja kažeta, kaj vse je mogoče storiti v slučaju potrebe. Obenem pa kažeta tudi nam, na kak način -ve je treba pripraviti, če hočemo voditi vojno naprej na jtodlagi narodnega kooperativnega sistema. Združene države so največja dežela na svetu glede produkcije mila, a ker je opaziti pomanjkanje glede šte-vilnih drugih |M>trebnih predmetov, je naša naloga, da se v pravem času pripravimo na še hujše. Odkar sem se vrnil iz Avstrije, se mi je stavilo eno in isto vprašanje; — Kako pa glede živilske situacije tamkaj? Na vsa taka vprašanja pa sem odgovarjal: — Skoro nič jim ni ostalo za jesti, a očividno izrabijo ono malo na najboljši način. Z drugimi besedami rečeno se prehranja prebivalstvo Avstrije z nadomestili in dokler je prebivalstvo volj no doprinesti potrebne žrtve glede osebnega načina življenja, je zaman pričakovati, da bi Združene države prisilile Avstrijo na kolena, razven s pomočjo oborožene sile. Ne jMiznam iz osebnega opazovanja razmer, ki vladajo v Nemčiji, a dasiravno je splošno pomanjkanje brez dvoma še večje kot v Avstriji, se pri tem ne sme pozabiti, da je nemški narod v stanju prenašati večje pomanjkanje kot pa avstrijski. Živel sem v Avstriji v časih miru in v časih vojne do odhod* 4'zadnjega vlaka v Ameriko.", dne 14. aprila tekočega leta. Videl sem, kako dobro so znali Avstrijti živeti, j »redno so napravili usodepoino napako leta 1914 in iz te-ž.,ra vzroka sem z največjim zanimanjem opazoval, kako so se jtolagoma prilagodili vedno rastočemu pomanjkanju. Kdo še ni slišal o slavnem dunajskem kruhu, takozva-nih "kajzereah"? — Z navadnim kruhom se tega proizvoda ne more primerjati. Ta kruh se je zavživalo pred vojno od bogatih in revnih po celi Avstro-Ogrski in sicer pri vsaki jedi Ni pa bilo več videti tega kruha na dunajskih mizah od prvega januarja leta 1915 naprej. Narod pa se ni moral zadovoljiti s tem, da spreme nekaj veliko slabšega, temveč je moral dejanski zavživati nekaj, kar j/e mogoče — najslabši kruh na svetu, — trdo, črni in suho maso, ki je napravljena iz vseh mogočih žit razven pšenice in ki ima dejanski okus po komprimiranem žaganju. Po napovedi vojne Združenih držav proti Nemčiji mi je rekel neki dunajski patriot: — Had bi vedel, kako dolgo bo ameriški narod voljan nadaljevati z vojno, ko se mu bo enkrat vzelo ice cream t Na to njegovo vprašanje mora odgovoriti vsak Ame-rtkanec t>o svede. * * m.«.------ Povest it srednjega veka. (Nadaljevanje). [po volji tudi Koeijanu in patru "Da, da, moj dragi prijateij; bazaru. ki mu rada obljubata. da le govori, kaj naj ti storim, da hočeta kamorkoli ž njkn in v zve-vsaj nekoliko povrnem svoj nepo- »ti prijaznosti do njega ne zapu-plačljivi dolg. Glej, kar le morem. "t it i ga nikdar več. kar je tebi dragega, vse, vse sem: t » \f ce-laga srca rad pripravljen za-' IX. tetS!?"tl! i r, rr ^ « Nekaj dni potem, kar so se tako O , vsldikne Kocijan po mm- regne stvari godile na Karneku. je lem prenusleku, * da bi srnam le Se korakal Kraiem Mavrin srditc > v prihodnje v svesti bttivi^a mhi { in ^ KadarkoH £ m vase ljube hčerke tokkanj mi da „kozi nkm, sUozi katero Vje dragega prijateljstva, poplačan ravJio ^^ ** sem in bom dovolj — najbolj!*' "Nadine prijaznosti ti želi«, blagi mladenič?" vsklikne Trebu-4cak gin je«. pa to /e imaš, imaš jo v popolni meri, odkar se poznamo, o tem si lahko prepričan' In glej", pristavi s povzdig- na grad. vselej za-skrta z zobmi ter zamolklo zakol-ne. Ker ni namreč še dozdaj ne dulia, ne sluha po Tiktlkn. ne more aiiv več dvomiti, da se je tam gori na Karneku njegov pobratim ujel v past. In zategadelj ravno premišljuje, po kateri d ra- njen ku glasom ter prime Ido za , , . „ roko. "jaz se prav tiadejam, da «* potl bl ^ T* * * ' nflmpnp nrnti Ti-ohiwiwbniri moja ljuba hči čuti do tebe in go ji tudi že več kakor zgolj samo prijateljstvo, in to po pravici! Že dvakrat si jej bil v skrajni nevarnosti mili varuh! Nocoj si jej o-čifcno otel drago, drago mlado življenje! Zato — kaj ji hočem drugega . varuha iskati = Kaj se Robert L. Maddoz, član cenzorskega urada. namene proti Trebmačakovi družini. V tem vstopi pri njem mlad elo-vek z vežnjem v roki ter tresoč se i na To je rerac, Katerega je tista po- ja nočna lioja na Kasrnek .navdala s žem leti in vre ter preše utrinke, okameueli. sredi med nje. Nekoli-ledenih, nenavadno debelih zrn eepne skozi narejeno lino aa njo. Zarotniki, pl&nivši pokoneu, se strahoma pogledujejo. Vsi, kakor okamesieli, strme. Kremariea trešči z vrati v pivnico to lomeč roke, vpije: '' Sladko ime, na za rensko ime • Ježes, Marija in sveti Jost! Saj ti | pravim, ti dedec! Ongavil In onega! boš toliko časa, da se ti Ber-gantova gora povedne na mrho! Boš, boš. pravim ti, pa ti še pore-jčemp' i Ko Jošt potem zvali ue^po vabljenega, kamen it ega gosta vem pod kap in krčmariea po stari šegi prežene hudo uro. zavzemo zopet oživeli gostje j-rostore okoli oiuizja. "Ste-li videli čarovnega vraga!" spregovori prvi glavar. "Kakor da nas je čula! Toda to nas ne straši! Hej, možje!" Vrata se odpro in note'- stopi čudna, neznana človeška prikazen. Mržavo lice je bledo in upadlo, steklene oči globoko vdrte more najti kje le en zaslužnejši ^ . spoštovalec, meni povoljnejši, ° 1 njej dražji in bolje pri sreu? I<4a; "Hm, izza juga se žene -črn ob- P°d čelo, razoglava, bosa, samo v vsem životu kakor božjasten.!lak, iznad Urintovca podi ga bur- S1*ajci ter v hlačah, je Petac, katerega je tista po- ja ter onkraj Karneka ti vse kri- Zarotniki v drugič strme kakor ti in vre ter prešc utrinke, okameueli. Nobeden drugače ue toliko grozo in strahom, da mu je da je groza! Boste videli, možje, misli» kot da imajo pred seboj ti-jezik otrpnil in krč zašel v ude. to bo še prekleti ples nocoj!" stega U spodnjega kraja. Tako prerokuje glavar, zavze- "Možje, meščana, nikar se ne maje prostor med njimi. bojte!" spregovori hripava pri- zadelo se mu je. da hudobni duh| "Bo, bo", priteza mu sosed, ki- kazen. voha tudi že njega po plečih — in maje z glavo. "Davi so gobe po- Zarotniki se zganejo; ne zine rinil je iz orisanega kroga ven in gnale iz gnojišča, ves dan se ribja nobeden. tniavzdol, da je šlo po petah in gla- žival že narobe preobrača v vodi 'Vem, verjamem, da več ne vi, kakor m kamor je samo bolje pa meče kvišku in plivek že tre- morete spoznati — Tiktaka t Tako in raje hotelo Drugega jutra se ves razeapan Petac komaj privleče domov ter spoštovalec, meni povoljnejši, Je ^»»J, v risu Pod grado eul Tiktaka zarjoveti, za ' J IH^AIA fA «Vt-M -I A J« sama govori, odkritosrčno, naravnost! Jaz ti le bfcugo srečo , želim!" *'Dragi moj oče! Kar <*> vaše želje, kako ne bi bile tudi moje!" zagotavlja dekle sramežljivo ru-dč in povešaje obraz ter gorko o-kic pa je se roditeljeve roke. ' Povej, ali ljubiš Koeijana?" vpraša oče. Ida povzdigne obraz, pogleda z vsem otroškim zaupanjem očetu v oči. ozre se patean hrepeni v Ko-oijana pa globoko in gorko Čute-no pravi: "Da, ljubim ga! Kami ve, da ga ljubim; saj ga moram ljubiti!" "Da, da. ljuba moja,, ti moraš, da, moraš ljubiti tega našega dragega prijatelja l" Po teh besedah prime njo in njega za roko, pa gledaje mladeniču v obrate, od zgolj radosti ter nenadne sreče žareči reče: "O more moja hči osrečevali tebe. ki si jej izkazal neizmerno dobroto, ohranil in podaljšal živ-1 jen je, če to more —" "0;T, vskiikne Kocijaai. ne da bi čakal grajščakovega izgovora, in jasKia sreča mu «ije z obraza, "o. ni je pod zlarfim solneem stvari, ki bi mani dražja bila pa delala me srečnejšega, kot Idina ljubezen ! Ali kako bi &e drznil jaz. jaz — Trebusčak. ki je na hip uganil t ji dan poganja iz kadi." gospodar na Karneku počenja s "Hm, včasih sem se tudi jaz poštenimi ljudmi!" zanašal na taka znamenja, ali da- "Gorje! Ali mogočo — ti, Tik-potem onemogel in bolan preleži nes ta dan — čemu pa bi človek še tak?!" začudi se glavar Mavrin, do včeraj. Danes šele je mogel iti verjnl kaj ? Niti za dež še ni po- hiteč sezati mu v roke. v tem. ko svojega izgubljenega pokrivala dobe, pa ti prihruje že toča! Brez se vsi pričujoči čudom čudijo, iskat na goro: pa poleg tega je skrbi ne zadremljeu le ene noči, "Resnično, ti si, ti nesrečni Tik-našel še nekoliko Tiktakove oble- kar se je ta hudičeva apaka ozele- tak! Ali govori, govori nam, kaj ke: obuvalo in haljo. To ga je tu- nila na Karneku!" srdi se tretji, strašnega se je godilo s teboj!" di spomnilo na njegovo naročilo S "To je. vse nam pojde pod nič: povprašuje Mavrin. In povezavši vse skupaj v eulo, se če navskriž držimo roke!" meni Tiktak radovedno ogleduje ne-napoti k Mavrinu, češ, naj mu to-'sivabradat meščan poleg desne, pričakovano društvo in začne: variweva zapuščina priča, kar mu "Glejte, sinoči vam pridem v hlev * Da, povem vam vse. Glejte, njegov zaletavi jezik ne bo mogel pa vidim prelaznico, lepo živinče ta, tam gori-le, Trebuščak je kar dopovedati. j domače prireje, kako steguje vrar zlepa, meni nič. tebi nič, dal pre- ^lolče razvozlja cuio na tleh po stelji. Pristopim, ogledam'jo streči me in vreči v podzemsko, pred glavarjem, izvleče iz nje in in otipam. Koža zgrbljena po reb- grajsko temnico nekaj sežnjev vzdigovaje kvišku pojeeljava Tik-|rah — ovčič ui! Mrzla ušesa, suhe tla. Koliko časa sem že prebil v takovo ime. nosnice: Žabica, nič drugega! Pu- tistem prekletem, okuženem žro- "Kje je Tiktak? Kje?" no-'šžam na ušesih, na repu — včasih lu — ne vem; vem pa, kako je vprašuje živo Mavrin, ki ara je ie to pomagalo. Ali dandanašnji notri! Kamor roka seže ali noga. brž razumel. " |— stori, kar hočeš: zdravi, moli, povsod groblje človeških kosti in Petae pokaže skozi okno proti dajaj za maše in kolni — vse je črepinj! Nihče ne sesteje. koliko Karneku in zaječi. tzastonj! Ni je j>omoči več zoper poštenih ljudi je kar natihoma že "Kaj se je zgodilo ž njim?" nobeno bolezen, zoper nobeno požrl tisti grajski goltanec. Pa Pet&c zmaje z ramami in zopet nadlogo! Goved — opolnoči se je tudi jaz, nživaje samo tisto fcnnd-zaječi. iztegnila." jljivo mlako, ki se mi je menda "Glejte besa! Kako pa pri me- v-yak dan po vrvi od zgoraj spu-ni?" zahrešči majhen možek. jez- ščaia v temnico, brl bi že skoraj no stopivši na noge. "Onega te- oanagal in poginil, da ni prišh. jeno razpoko me hladen veter opiše ter obenem bliskov žarek razsvetli vso mojo grozno kotlino. Srečna nada me vz pod bode. Zlezem po vseh štirih kobacaje v razpoko, ležem naprej, prilezem do stopnic navkreljcr in navkreber «in naVkreber po rabljenem rovu in — kaj menite! Pririjem na grajsko dvorišče. Malo p remi-šljujeoi. — hitro potopim nazaj noter "m ta\aje po istem rovu navzdol, proderem ?ie dolgo po-^»n — ^aj vam j^i zu.ru» — pod "suhim robotu' na zrak." "Ali ste C-tilt. možje?" poprime Mavrin po tej Tiktakovi pripovedi. Zarotniki le zamolklo mr.nraje kimajo z glavami. Govoriti nobeden ne more. tako je mrzla grotea prevzela vse. "hi glejte", poudari Mavrin ■ "kakor je ta. katorega je Trebu-škaJv liotel uničiti le zato, ker je vešča glava, da take nobene, razgrnil in razodel njegovo čarovno zalego, tako je brez dvoma tudi že marsikateri drugi naših meščanov trpel tam arori pr. tudi naše! že bridki konee." Take glavarjeve paleče besede podkurijo zarotnike, da so vsi kar žerjavica in ogenj nad Knrneča-ne. Vsi so takoj nocoj pripravljeni iti nadnje. zlasti, ker posehmal več ne potrebujejo posvet o ve ti se in ugibati kakor priti v sicer ne-pristopni grad. Tiktak namreč jih hoče sam peljati t ju g,.ri po poti. ki se je nocoj sama tako povolj-no naredila in ugladila skozi od-prvši se lov v grajski* osrčje. Dobro uro pozneje si tedaj vsak zarotnik skrivaj pridruži še po enega ali dva zaupna privrženca Ln brž potem se precejšnja, temna druhal oboroženih maščevalcev tihotapsko napoti po Bergajitovi gori proti Karneku. fKonec prihodnjič). Mavrin ga poplača z zlatom in m«i namigne, naj odide. Dve nedelji pozneje na noč je , v . , • . , jug podil črne oblake preko ob- ^^^e imel sem zareje poln svi- druga, ki je prekrižala »raj^ako-JXiZr,^-. , ■ . , , n/jak. Obe plemeniti sta bili ^gli Ve nakane snebja. Zdaj pa zdaj se je olrresal menoj. Poiprej-le kak premislek pač teži mladeniča,'sal kak kr'vav blisk in" razsvetlil f"ega .f™ J ep* V namreč, ravno sem se bil že ule- položi brž hčerkino roko v njego-itrdo temo ter včasih je /amolklo !ep° Plašče v dolgega ^ zadremat na vse ča«e, zbobni vo. rekoč: l^nnelo nad Karnekom. Kamni- Z1VOta' ^ repov; tista pečevnata votlina okrog "Srce plemenito je vredneje,Uanje so pozaprli veže pred žuga- "na pa t^i Postavni in zdravih, mene m se potrese, da ono clove je bolje od plemenitega rodu. In|iočo nevihto. Nobenetra ni vfe zu- d,eV>t nil .no ^ zato, Kocijaai •naslednik, Ida je tvoja!" J delan v plašč, hiti po velikih uli Pater Lazar pobožno vzdigne Cah naravnost proti črnemu Jo-roke in Lioga prosi bla«o^ova xa štu pod goro. Na umu ima, da si presrečna mlada zaročenca, ki od,no<.og ohladi že dolgo gojeni srd sladke sreče, ki ju je tako nena-|nad Karnečani ter obenem ma-doma zadela, kar ne vesta, kako ščuje svojega tam gori ponesre^e- ^f' hotel Tm^ bi živeje in gorkeje zahvaljevala nega privrženca Tiktaka. Izmed ^Ae jef^m -i se sivemu očetu. j veliko kamniških, Karnečanom - kTme-! Družba potem še precej časa zakletih sovražnikov si je namreč ^ ^ osmerimi žre jlh ^ skupa-j ostane na Karneku, veselo zlahka skrivaj pridobil i sedem, osmega jej komaj polovico« in zadovoljno. Na Koctjanovo o- najstrastnejsih zase m svoje na-!i in ^ rik?a,J Ia oni dvauaj-t poimngmanje, da grajsčakovi mere. Nocoj se hoče v/a^osiij, _ do danes so ored družim tudi se posehmal i^var- zakotni kremi z zarotniki ponve- n kakm. ^^ se 6e- nost žuga pc, idA, zavidljivih lju .tovat, o zagatnem podjetju morike 1Tajedo. No, pa recite: kdo deli. sklene Trebusčak kmalu ob-, O Mavrinovem prihodu ze vsi ha jati Idino možitev še na Kame- sede okoli mize in si natakajo iz ku, na ti stari dedini njegovih skupnega vrča_ rlavnih pradedov, potem pa ne- "Ste nekarj moki i, gospod gla-mudoma preseliti se v kako dru- var", nagovori ga prvi, vid®c nje-go grajščino. To je 'popolnoma povo obleko okapljano. Dr. Koler SLOVENSKI V PRAVNIK <3* P»nn At«.. PiHtkvrvh P» Or. Koler Je najstarejši slovenikl xdravtilk. ftpeaija-li-i v Pitt»burghu, ki Ima 28-letzio prakso v zdravljenju vseh cnoikih bulemi. Zastrupljanje krvi zdravi s gla-sovitirr. SO«, ki ga J« izumel dr. prof. Erticb. Če imate mozolje ali mehurčke po telesu, v ertn. izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite In izčlstu vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje »drnvje, ne Čakajte, temveč pridite ln ja* vam ca bom zopet povt niL Hydrocele ali vodno kilo ozdravim v 30 urah In sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v krilu In hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim ■ gotovostjo. Revmatlzem, trganje, bolečine, o-tekllne, srbečico, ikrofle In drufl« kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času In ni potrebno lelatL Uradne ure: vsakdan od 9. ure zjutraj do 8. zvečer: v petkih od ». zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od ft. zjutraj do 2. popoldne. S pcSio ne delam. — Pridite osebno. — .Ve pozabite ime In Številko! Zdravim samo moške oseba. CENIK Prva stvar, ki pade v oči Amerikancu ob povratku v Združene države po dolgi odsotnosti v tujini, je dejstvo, da živimo veliko boljše kot pa žive dragi narodi Nikjer na svetu se ne je tako dobro, ne oblači tak oskrbno in ne zabava tako ekstravagantno kot v Ameriki. Nemci so razven prirojenega jim čuta pokornosti do oblasti, priprosto -živeče pleme in vsled tega jim je bilo mogoče sorazmerno privaditi se slabši in manj obilni hrani. — Francozi so komaj šele pričeli čutiti ostrost lakote in pomanjkanja, a obenem tudi dokazali svojo zmožnost in pripravljenost, da se prilagode novim razmeram- Vsled tega pa moramo tudi mi individualno storiti vse za splošno stvar in sicer glede vsega, kar se bo zahtevalo od nas. Čim preje bomo začeli varčevati, tem dalje bomo u-živali udobnosti, ki so nam danes še na razpolago. Prostovolna ekonomija bo povzročila, da bo izgledal takozvani živilski problem tako lahek kot izgleda nemška invazjja v Texas. Hooverja se ne more napraviti odgovornim za vsak funt hranilne vrednosti. Če potrošite en funt, je nt vedno izgubljen. če ste pa v strahu, da bi bilo varčevanje zvezano s prevelikimi težkočami, pomislite na milo iz pasje masti, o KaMEvU. WEBB MpDpWIIO^U nCXj^e* je kriv, da nobena žival ne ostane v svinjaku "In kdo pa je tega kriv, da se moje t p le ne da priuojiti ? I>a poprej krotko kravče otresa in brca kakor bi silil ježa pod njo, ne pa teleta? Kdo? Ej, dobro vemo! Ta-le -gori-le, čarovnica prokleta!' roti ae onega sosed, kazaje s palcem proti Karneku, potem pa posodi zviškoma izpraznjeno posodo na mizo, da se razape v drobne črepdnje. "Le počasi, možje!"' opominja Iglavar. "Saj vsi le predobro vemo, kje nas žulji čeveij! Karnek, to prokleto gnezdišče in validče tuje, oavratne -zalege — to je na-«e gorje! Toda samo besede nam t^M ^IfUenJe os rrstr dvora aH Smrt eaasrJarlCm Bodotfs t Tragedij« v MejerUsso* -,!» KAZGIZDNICII •ivmjorSk* m eretllcaml, umi ' rUtlčoe. tMtUna. oovolatna 1» veUkanoCns komad pa *-M •tocat po *.ttoma flMsts N«v Torka • km Hlad i eajj ■munrvTsi t ATetro-ItalUanaka vojna maps aOI Avstro-ogrski velik veasn »-J0 Celi svet mali >—M CeU svet v^Ukl t— Vojna stenska maps fBJD 7oJnl atlas mM Zemljevidi: Nsw Tnrk lin I ia sis Illinois, v»Mi« Mootaaa. Oblo. PcsmajiTsnla. Minnesota. Wisconsin, Wyomlcc tn Waal Vlrclala ta vaeb drnjlb diflsv Zdroienib dxCav malt —.10 Zdraženlb driav vslik) —3j Zdrnženib driav stenski na dragi stisni ps osti svet fSJt T '^r''. 'i-.fi ^^^ ■ tm —« ...... .i GLAS NARODA. 9< KQT. 1917. - * j? ttXtAft NAKOTEA, 9. NOT. 1917 r ia = Jugoslovanska fšl Katol. Jed nota UsUaovfcaa leta 1898 - - lakorporirana leta 1900, Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI UBJLDNIBJ: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bz 251, Conemauffh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Elv, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih amrtnin: LOUIS HOSTELLO, Sallda, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburg, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPn PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calnmet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, PL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PluiDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. tf*RANK ŠKRABEC, Stk. Yda. Station RPD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn, Vd dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarn« »ofiliatv«, naj se pofljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pni «ofbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov as ne kodi Društveno glasilo: "GL A S NAROD A". Jan Marija Plojhar. (Nadaljevanje.) Dva meseca je preživel nato v Urbinu sladko, tiho idilo. Ni bilo strasti in burje v tej ljubezni, tiha in sanjava je bila kakor pogled * oken puste, pri okopih stoječe hiše, v kateri je sedaj stano-[val z ono deklico. — Ah, visoko, skoraj v oblake postavljeno stoj; to orlovo gnezdo Urbino, a okrof !se valovi in kipi celo morje gor 'modrih kakor nebo nad njimi, ve-jter pihlja po krajini prosto liki Če&i spisal JtlHj se skozi vrata del Popolo notri do bili boljši časi, kakor je vzdihova-Ponte Molle naravnost, dalje pa po ia Suntarella. Pozneje je tu prebi-cesti, ki drži do La Storta. San Ca- vala grofica Soranesi in sedaj Ka-taldo leži nekaj v stran od ceste, s tariua, ki si je poleg te sobe prire-katere zagledate hišo in vrsto sta- (\Ja spalnico. rih hrastov ter ostanke srcdnjeve-| je priiel kdo v poSet, ga je škega stolpa. Sicer se pa dozve vaš sprejela tukaj, ker ta soba je ve-voznik, če ne pozna San Catalda, M najiepšo v ^m domu. V v Ponte Molle vseh podrobnosti." ujej je ^^ ^^ knjižnica, V tem pogovoru sta šla skupaj sUr ^arfa, bogato izrezlja- na ulico. jjj pozlačena, na kateri je gospa Na trgu Monte Citorio sta se Soranesi rada igrala, poslovila: doktor Luigi Galli se je! Xa okrajku visokega ognjišča. stajada is praeejšne letne penzije. katero je dobival poleg svoje plače kot častnik. Leta 1837, pet let pred njegovo smrtjo, pa je bil imenovan podpolkovnikom. ČUDNA NOVICA!! svobodni dih božji, veliki spomini spomnil, da si jc neki poslanec že- ^jer sedaj skoraj nikdar ni gorel Žensko obleke in zakonodaja. 000 Iz Nouirije iii Francije prihajajo poročila, da se hof*e zakonodaja pečati z — ženskimi oblekami. Odkar se je pričela vojna, smo vedno culi poročila iz nemških dežel, da hočejo izpodriniti francosko modo. — Kljub vsemu prizadevanju in patriotizmu pa se nemške žene niso hotele odpovedat i pariški modi ter pravici, da se oblačijo po svojem lastnem okusu. Vse kaže, da ima nova zakonodaja popolnoma ekonomski značaj in da se hoče omejiti porabo materijala v oblačilne svrhe. Skozi vsa stoletja so se pečali zakonodajci s predmetom ženskih oblek, dasiravno jim je prineslo njih prizadevanje kaj malo dobičkov. Ob številnih prilikah, kot v sedanjem času, so stali za celim gibanjem ekonomski razlogi. V drugih slučajih pa se je tikalo celo gibanje edino-.'e vprašanja morale. To je bilo dejanski resnično tako glede narodov starega veka kot glede modernih narodov. V Sparti, eni izmed grških držav, je bil sprejet, zakon glasom katerega ni smela nobena ženska nositi na se-lii več kot pol unče zlata ali pa obleko, ki bi imela več kot eno barvo. Slične postave so uveljavili tudi v drugih delih Gr-dte in pozneje v rimskem cesarstvu. Tekom Srednjega veka so splošno prišle v veljavo postave glede ženskih oblek. Tako naprimer navajajo neko francosko postavo, s katero se prepoveduje ženskim nositi modro, škrlatno ali sivo barvo, kajti te barve so bile rezervirane za plemstvo možkega spola. Tudi so obstajale postave, glasom katerih je smel nositi obleko gotove vrste le človek, ki je pripadal popolno-»na določenemu razredu. Z drugimi besedami niso smeli revni oponašati boljše stoječih. Skozi stoletja so nosili klobuke le višji razredi in v številnih deželah, kot naprimer v Angliji, so smatrali za sramotno, Če je nosil priprost človek — klobuk. V Srednjem veku so se pečale oblasti tudi s problemom, na podlagi katerega so se skušali možki oblačiti tako, da so bili slični ženskam. Treba je pripomniti, da so v onih časih igrale pri moških velikansko ulogo take stvari, katerim se današnji možki smeje, kot so naprimer trakovi, peresa in celo — lasu* v Ameriki so bile predvsem puritanske države, v katerih so z vso strogostjo nastopili proti lepotičenju mo-žkih. Sprejeli so postave, s katerimi so natančno predpisali m<»žko obleko ter prepovedali nošnjo gotovih predmetov. 'plavajo po jasnem ter solnčnem Ivzduhu in kakor pošasti straš« grozepolue povesti in pravljice v teh velikih polpraznih hišah.... Brez burje in mirno je končalt* ta idila. Ločila sta se v prijateljstvu. Ker ni bilo v njiju ljubezni strasti, tudi pri ločitvi ni bilo trpko-j sti. Ko je prišel nazaj v Florenco je Gemma ljubila že drugega, ir on se je spominjal bolj onih modrih «jor ter na njih se belečege orlovega gnezda nego Gemme, ki jo je smatral sedaj za zgolj prijetno in tiho stafažo k oni seeneriji. Toda ta ljubezen ga je vsaj posadila na zemljo. Mislil je zopet bolj o življenju nego o smrt L Nada mu je klila nekoliko močneje v srcu ker zdelo se mu je, da je krepkej-ai iu zdravejši. Zima ga je pognala naposled v Rim. In sedaj je sedel tukaj pred odprtim okom, in brzi, divji naval ljubezni do življenja je pretresel vse njegovo bitje. Ni ae štel sedemindvajset let. Ko so njegove solze nehate teči, si je rekel: "Še imam dosti moči in vse se lahko konča dobro. Morda ozdravim in najdem cilj življenja. Ah pesnik sem in to tudi dokažem svetu.'* Vstal je. Izmil je sledove solz s svežo vodo. Ko bi jih kdo zapazil! Zardel je sramu. Ni vedel, zakaj se je zopet spomnil Katarine. — "Krasnejša je nego Gemma", si je mislil, "oh, kakšna razlika! Gemma! Smešno je delati takšne primere. Gemma, dobra Gemma je bila bolj stvar nego oseba, morda cvet. Katarina ima značaj in ima dušo. Odkod to vem!'' In malce se je začudil. "To človek sluti in ugane'*, se je opravičil pred seboj. V tem je potrgal nekdo na vrata. Bil je Gigi. Kako se vam godil'* je vprašal, vstopivši. "Prestrašili ste me to noč." Povsem dobro se počutim, hvala*', je odgovoril. "Na izprehod pojdem — pozneje..** "Spremim vas, ako pojdete v smeri, kamor sem jaz namenjen'*, je rekel Giggi. "Kam hočete?'* "V palačo Barberini, ako je danes pristopna." Mislil je Beatrico Ceni, ki je bila Katarini podobna. Upam, da bo", je odvrnil Giggi, "toda pri tem krasnem vremenu bi se morali peljati v odkritem vozu kam za mesto, ako ste pre-truden za hojo.'* To storim", je odgovoril Jan Marija, "in pojutranjem se popeljem do San Catalda, ako mi na-značite smer. kjer leži to mesto. Pogledam ono stanovanje lel izpregovoriti i njim besedo; ogenj, je stala krasna renesančna hitel je torej v parlamentno pala- kristalna posoda na zlati, fino Naročite vsclq Phonograph in ploUt pri ugledni tvrdki. Mi pošljemo m naročil* takoj. Victor VictiuHEP *16 00 -300 00-Victor 10 pa] . plošče na obeh straneh — 75c. Mi imamo vm alovanaka ploife. | Pošljite po oenik (sastong). W.F.FREDERICK PIAN0CQ 635-657 sMrmnoj ST. O^IftUTtJftfittl 1. PITTfiRITIUIW . ———1-■—.dm wrnm^mmm-W Ay M A. A. al>4# VwWS| ■m JMM> čo, kjer ga je menil najti. IU. Dom na posestvu San Cataldo se ni ponašal s stavno umetnostjo, bil je suhoparen, dvonadstropen, z visoko vrtno teraso in brez posebnosti, brez značilne oblike. Stal je na višavi, pred njim je šumela vrsta starih hrastov, ki so se stre-savali v svojih ovenelih vršičkih. Blizu je bil vinograd, malo dalje nekaj nizkih gospodarskih poslopij; za njim se je vrstila množina prastarih, mogočnih dreves, oljk, božjega drcvca, hrastov, fig in cipres, in na koncu tega podivjanega vrta je razpadal, z zobčastim nadzidkom opremljen, srednjeveški stolp iz opeke, ki je, razjeden po mahovini, razsipal drobeči se o-aaet daleč krog sebe po travi. — vro gin krog se je valovila kampanja, pusta, melanholska, vendar oa velikolepa in očarljiva, polna ->olnca in senc, tu modrasta, tam žoltozelena, povsod posuta z ostanki rimskih stavb in srednjeveških poslopij; sabinske in albanske ametistne gore, z glavami, pokritimi s snegom, so jo na eni strani oklepale v širokem krogu, na drugi je bila v smeri k morju videti brezkončna. S terase je bil v da 'javi viden Rim. Bela cesta se je v ovinkih vila po valoviti poljani in se na nekem kraju obrnila ter približala domu: držala je od' vrat večnega mesta do Viterba, dotikajoč se oblasti starih Vej, te tragične slave propadle Etrurije. Do tega znamenitega kraja ni bilo daleč od Kata-rininega zavičaja. — Znotraj doma ni kraljevala bleščoba. Rodbina Soranesi ni bila bogata, gospa Giovannina je govorila zgolj res. nico. Neznano posestvo je bilo oddano nekemu najemniku, ki je imel v najemu tudi nekaj velikih sosednjih posestev; ta ni plačeva. mnogo. Suntarela je s pomočjo od slučaja do slučaja najetih delavcev obdelovala vinograd in vrt za zelenjavo. Časi so bili slabi, kakor je tožila, in vsaka lira je bila dobrodošla. Sreča, da je kontesa zahtevala tako malo, kakor je starka pravila botram. Samo ko bi ne kupovala teh večnih knjig! To "je bil edini trošek, ki ž njim ni soglašala Suntarella. « "Sicer pa, ubožica!" je vzdihu vala, "kaj bi počela ves dan brez njih v tej samoti?** In zopet si jih je bila pripeljala včeraj celo skladanico iz Rima. "Kdaj hočeš, dete, vse to preči-tati?" je vprašala Suntarella, kc ji je pomagala urediti stvari, ki sta jih tedaj skupno odvijali. V "A,to ni mesto, ampak na sa- «esih ginjenosti jo je tikala in pa mem ležeče posestvo'*, je odvrnil kadar jo je premagala njeno ma-Giggi. "A vi mislite o tem resno t terinsko čuvstvo. Tam vam bo strašno dolgočasno, j Nahajali sta se tedaj v sobi, ki Cesto si lahko zapomnite. Peljete so jo rabili nekdaj za salon, ko so Zakaj čakati dalje? Naši pogoji ureditve so, da plačate za električni znak 3 pri 5 čevljev, žično steklo za $1.25 na teden skozi leto. Posneli bomo vaš načrt. Tu vam je prilika povečati promet in zboljšati trgovino. Telefonirajte ali P* pišite po našega zastopnika. The New York Edison Company At YmrStrvia (m*. Gcasral Oficss: Irving Flaot and 15th Street W Q Bfrmnch O&c* Show Room* WW f*r the Codnomc« of the Public ft tp^rfr I l^srbSrs I ****** JLK MSFITMI TJ-* | 151 £ it* * | *2EM*hSt emajlovani nogi; na steni je visela slika Madone, ki jo je slikal morda Rondinelli, in podoba iz rodbine Soranesi, mož srednjih let v opravi Cezarja Borgie, ki ga jt slikal Rafael. Ti trije predmeti in še prosto stoječa omarica iz ebe-novine, kamor je bila vložena slo-novina ter semintam zlato, so bili njabolj bleščeči rodbinski zakladi. Ta omarica pa ni še dolgo stala tukaj, ni bila last prednikov, ker šele pred tremi leti jo je bila podedovala gospica de Soranesi po bližnjem sorodniku svojega očeta, po monsignoru Geronimu Astucci-ju. Umrl je nagloma za mrtvo-udom. Gospa de Soranesi je nekdaj upala, da podeduje njena hči po njem večje premoženje, ker ji je bil vedno, že v dobi njenega de-tinjstva, zlo naklonjen. Materina nada se ni izpolnila. Oddaljenejši sorodnik je postal po davni oporoki dedič in je poslal ono omarico prostovoljno do San Catalda; v oporoki sami o tem daru ni bilo besede. Rajnik pa mu je bil baje večkrat pravil, kako je mala Katarina, kadarkoli je k njemu prišla v posehte, vselej tako neomejeno in naivno občudovala one tz svetopisemskih zgodb vzete po dobice, ki so bile vložene v slono-vini in zlatu, tako da ji je pol v šali, pol zaresno obetal oni komad pohištva. Dedič je radovoljno izpolnU monsignorovo bljubo. Omarica jt stala med oknoma in Katarina je prav danes kakor vselej sama brisala ž nje prah. Suntarella je pobirala po mizi razmetahe papirje. v katerih so bile zaobaljene kupljene stvari. "Nadejam se, da se pripelje oni gospod danes gotovo", je rekla. "Koliko naj zahtevam?** "O čem to govoriš?" je vprašala deklica. "No, o tem stanovanju. O čem pa kažejo Imena dni v tednu: 3 > pokažejo Imena mesecev; 4) spremeui-bo mescev; 5) jako lepo Nova industrija. I okrašene; 0» so po 1.1 D. Harpold in \V. R ' Srni*h iz kamnov: 7> so jamt-eue po 2Z let. Kdor Chivage sta pričela nove vrste m- ku|>i tak" uro u> imel 9lH)tni11 M dol*° dmatr-iin ~ * let- ^ l,rl imamo. Tri naročbl dustrijo v T odd county, Mm«., lie ^.jajte denarja, pla^Jt* fic.e namreč lov na /abe. V MO dneh potem, ko jo dobile. Cena uri r veri sta prodala 2S.000 ducatov žabjih Heo krakov. V bliiini Maple Lake sta} izkopala pol milje dolg jarek, katerega nc morejo žabe preskočiti, ko se vračajo v jezero. Ducat žabjih krakov sta prodajala 12 centov; največ sta jih poslala v Chieago in. New York. je le $6.25 Krasen noi T. najboljšega jekla vreden #2.50. dobi »e ifa pri nas za $1.00 ako kapi te uro. Ura in noi sknpaj $7.2.1. Skopaj z uro poAljemo pisano jamvevino. Prebivalci v v okolici New Torka za morejo videti te nre in vsakemu se dopadejo V Cauado pošiljamo le ako naprej plrSano. Samo za kratek ras bomo tako ceno prodajali, zato takoj naroM- Povišanje plač v državni tiskarni.' Državna tiskarna v Sacramento, Cal.. je zvišala ptače. brez stavke. Od 1. novembra dobivajo tiskarji za osemurno delo $5, ope- te na nasiorn • S V^-^t Z UNION WATCH CO., dan. Razven tega dobi vsak ushi-t p^ ^ žbenec na leto 15 dni dopusta, za' 116 EAST 7th STREET, kateri čas se mu p rov nič ne od-1 tegne od plače. NEW YORK, N. Y. tele Išče se slovenske majnarje. OSEM1RNO DELO, UNTJSKE M.WNE, DELA SE VSAK DAN. Zelo lepe nove hiše, opremljene s elektriko in vodo. Dovoljeno je imeti kokoši in krave. V bližini lepe cerkve, 3ole in zabavni proatorL V naših majuah v« Carbon, Republic in West Vlrginljl nudimo Celo za pikom, strojem, entry in sekanje. l>elavce za zunaj in znotrej. po-kladalce tračnic. Naša kampa je v bližini Charleston. W. Va. NajholJSe zveze z železnico in poulično karo. Zelo dobro nu-sto za oženjene in samce. Ml Imamo DESET majn. Premog je visok med ŠTIRI In SEDEM čevljev Ciste majne, odprta lut\ plačamo od tone. Nobenega plina in ne vode. Izvrstne delavske razmere. Poles: delavske plače damo 5** bonus gotovim veščakom pri nakladanju. Oni, ki žele dobro in stalno delo v kateri izmed na^ih deset majn. naj pridejo osebno ali pa naj pišejo po nadaljna pojasnila v svojem maternem jeziku našemu dobro znanemu korespondentu: Mr. MATE CVETLIČIČ, 500 Kans. Nat. Bank Bldg^ Charleston. W. Va. ali na majno: CARBON FUEL CO. So. Carbon. W. Va. NE ZANEMARJAJTE SVOJIH ZOB. stavljalo veliko napako iznajdbe. Pozneje pa se je to napako odstranilo s tem, da se je stavilo v notranjost izstrelka jekleno diafragmo s katero se je ločilo izstrelek od naboja. Trenutek eksplozije pa je bil določen od večje ali manjše dolžine užigalnice. Kapitan Shrapnel se je nahajal s knezom iz Yorka v Plandriji in kmalu po leganju Dunkirk« je dal na svetlo troje nove izpopolnitve pri. irapnelu. Bilo pa je iele lete 1803, ko ae je dejanski uvedlo šraoncL Nagnda aa j—^jdifrlj« je <**'< -.m. - ..." - ..: ? ' .. v a" _. .*..• ' Pravočasno jih dajte popraviti ako se hočete izogniti bolečin in stroškov. Idite k edinemu slovenskemu zobozdravniku v Pitts-burghu in okolici, ki itna zelo mo-. zjutraj do S. popol. Ob Cvtrtkik in wbouh od 9. sjutrmj do L wwim. Ob nedeljah od 10. zjutnu do S. popoldn«. Govori mm «iowHX>taa. N« zdravi po p-j4tl. Izrežit« In obdriit« to objav Mi - ■^ - ~ 'j \ ■JWS'- > f - » y li/yNr*^ ; • ^ ;/ A ■ '^ff ^ nV + < ^^a- few ■ *-> . - • ' L * fy ..-'.'.N 'T-V ■ \ v-*-.-Kafram ? \ ' -sN ' arj, 1 < \\ M i O7 * Z ^ K. * - Kadar |s kako ^ ^ OOmEMAUGrB, F4 "-terfiij vfjj ■ - - SflSStiijjt-" ' 32.»-.- t ■•• ■ • - r A mmrn , .... .-.,......... ^^ ( ■ . , - / ILOVIV8KO " _______J _ podp. društvo I ffS^B sntoBartm -1 i-^ ia cedin jene države severne imiiiii Bedel: FOREST CITY, PA. G LAVNI URADNIKI: PiHwlill: B. TAT7CHAB, «74 Ahmj Bock Sprtem Wjn Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton. Pa. Tajnik: FRANK PA VLOV^lC, b-x «47 Foi*at City, Pa. PoBMftai tajnik: AVCCHT GOHTlSA, box 310, Foreat City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARIN Čl C, 680fi St. Clair Aw, Cleveland. OUd PoatJdnl blagajnik Id zauialk: ANT. HOtHKVAR. RFD. No. 2 box 27. Bridgeport, Ohio. NADZORNIODBOR: Ptadaedntk nnda. odbora: JOSIP PETERNFJL. box M, WlUock, Pa. L nadaornlk: JERNEJ HAFNER, box 6S, Bnrdtae, Pa. 1. nadaornlk: IVAN GROftELJ, 686 E. LTTtb 8L. Cleveland. Ofeta. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72. K. Iftnarnl, Kana. L porotnik: FRANC TEROPČlC, R F. D. No. 3, box 14«. Fort Smith, Ark. k porotnik: JOSIP GOLOB, 101« So. 14!h St., Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 B. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Uradno flasllo: "GLAS NARODA". 82 Cortiandt St., New York. tC I. Cenjena droit t a, odroma njih aradnlld ao naproflenl potUJatl m dn-ptao direktno na slameca tajnika ln nikogar dragega. Denar naj m pa potil Ja edino potom poAtnlh, ekapresnlh ali banftilb denarnih nakasnlc, nikakor pa ot potom privatnih fekov, na na«lov: Krink Pavlov Ml, Farmers A Miner« National Bank. Foreet City. Pa. V slnCsJu, da opasljo društveni tajniki pri poroOBh glavnega tnjnfks kake pomaxjkljlvoatl, naj to nenudoma nama nI Jo nradu glav. tajnika, da napako popra vi tL Srebrna ruda. KALIFORNIJSKA POVEST Spisal: Bret Harte eno lahko koketuL — In koketui ste, grospa. — Ne laskam se vam, če pravim, da ste že marsikomu zmešali giavo. — Toda — je odvrnila gro*j>a — jaz sem obljubila svojemu možu, da bom opustila vse koketariji*. Eilinole na ta naein se mi bo posrečilo, izvedeti vse, kaj govore ljudje o meni. Ko sta se še tako nekaj časa pogovarjala, je potrkal služabnik na vrata ter javil: — Gospod Wiles. Poslanee Gashwiler se je ^iliio prestrašil, dočim je ostala gospa mirna. — Nekoliko je odmaknila svoj stol od njegovega fer rekla s popolnoma mirnim glasom: — Ali poznate gospoda Wilesaf — Ne. — To se pravi, parkrat sem bil že žnjini v trgovski zvezi. Zatem je vstal. — Ali nočete ostati tukaj ? —«- Prosim vas, le ostanite. — Ne, hvala, zdaj ne. — Haljse je, da greni, že \ ^aj radi ljudi, ki takoaliiako preveč govore. — In še nejtaj vas bom pre — Kaj pa, gospod ! — Le govorite. — Prosim vas, temu Wilesn, ali kako se mu že pravi, ni treba povedati, da sem bil jaz tukaj. Zatem se je dami nerodno priklonil in odšel. Goepod Wiles je bre/. vsakega uvodu začel pogovor: — Gashwiler — je rekel — pozna neko žensko, o kateri misli, ;la. bo brez vsakih ležav spravila ono Španko s pota. — Ta Ženska jo baje, ima pismene dokaze in mahoma lahko osvoji vsakega mož-kega. — Povejte mi, kdo je ta ženska ? — Zakaj pa? — se je zasmejala ženska. — Ker temu Gaslnvileru prav posebno ne zaupam. — .Ženska, ki ima le deloma lep obraz in unčo razuma, lahko napravi /. njim vse kar hoče. Vzemimo, da mora imeti dve unči razuma, gospod Wiles, kajti gospod Gashwiler ni neumen človek. — Mogoče, toda pustiva to. — .laz >em samo prepričan, da je ena ženska bolj pametna kot je <>n. — Da, to se tudi meni z« 1 i — jo odvrnila jyospa Hopkinson in ga zmagoslavno pogledala. — Ah, torej je poznate? — Ne tako natančno kot njega. — Moja odkrita želja je pa. spoznati jo popolnoma. — Vi se smejete? — Zakaj vendarf — Stvar je resna. — Torej, kdo je ona ženska? Ona se mu je v šali priklonila rekoč,: — Jaz sem. (Dalje prihodnjič). Rojake v italjanskem ujetništvu protmn, ako vedo uaslov moje? a brata FRANCA MOŽE. doma iz Senožeče na Notranjskem. Služil je pri voznikih. Prosim, da mi naznanijo njegov naslov; ako pa to on sam bore. naj se mi oglasi. — Anton .Može. 10>1 R. t>2 St.. Cleveland. Ohio. 1T. S. A mer K'a. Mf-10— m lli tja k t- v ruskem ujetništvu prosim. če kdo k vi j ve o inojiit dveh bratih, ki se že nahajata dva in pol leta v ruskem ujetništvu. Imenn -»ta ANTON iti JAKOB JERMAN, dom* sta iz Most pri ivamuiku. Oe mi bo kdo kaj poroča! o njiju., mu h..m z«*lo hvaležen, čr pa sama • iiut-a to objavo, naj se mi pa oglasita na ta naslov: Joseph .Ionian. Box 14. Oiian, Illinois. I . S. Anteriea. (9-12—11) Rad bi izvedel naslove ANDREJA BARAGA, doma iz vasi Ravue. JAKOBA lTKAR iz St.nfcžišča in JANEZA KOROŠKI ; iz Bezulaka, vsi c Notranjskega. Prosim, da se mi oglasijo na ta naslov: Joseph Zbafinik. Šhingieton. Mieh. (9-12—11) JAVNA ZAHVALA. 14 (Nadaljevanj«-). — Gospod Dobs, ali kaj ste že, potegnite odejo z mene. Dobs je stopil k postelji in hotel izpolniti povelje. Ne, ue, net je zakričal Wiles. — Ne, ne smete! — Vrzit»- yr« iz ->ube! — je zapovedal Jt*»k Siblee,. — Proroko-val mi je, da me bodo vrpli iz zborniee. — Da me bodo vrgli, še predno bo s:-zija končana. — Prokleto, kaj takega pa še ne! Oba, Dobs in Wiles, sta stala kot okamenela. Kaj čakate, tujec? Dobs ni odgovoril, ampak je pogledal proti vratom. Poslanec je videl, kam je obrnjen njegov pogled. — Ne, ne, ni treba zbežati. — Samo odejo odgrnite! — Hitro. Takoj, če ne, bo prepozno! Wiles in Dob«, -ta planila proti vratom in jih zaloputnila za seboj. Velespošiovsni poslanee iz Kresna je bil sam v sobi. — Prokli-njal iti se priditšal in ni vedel, kaj bi storil. \ . > Enajsto poglavje. KDO JE AGITIRAL ZA MAJNO? Ob£e*poAlovani jrospod poslance Gashwiier ni seveda ničesar slutil o dogodku, katerega »mo opisali v prejšnjem poglavju. Ko je opravil svoj*- delo, je kupil pri cvetličarju kraaeji šopek In se odpravil v stanovanje nekega inozemskega poslanika, ki jt bil povsod zelo priljubljen. Neprestano je prirejal večerje in zabave in vsled tega so ga v*i radi imeli. Ko je do„pel poslanec tja, j« bila gospa Hopkinson sama doma. S primarnim (»oktonom ji je izročil šopek, nakar je ona veselo vzkliknila: -r- Oh, kako neizmerno ste me razVeselih * svojim šopkom. — Toda to j.- le malenkostno plačilo za strah, katerega sem morala pre-kiati pred eno uro. — Kakšen strah? — je vprašal poslanee začuden. - — Nikar se ne delajte nevednega. — Ali poznate mojega moža? — Gospa, kako vemiar pridete na to vprašanje? — Ali veste, kako zelo je ljubosumen? — Da, pravili so mi. — Tola jaz nisem imel prilike, da bi se prepričal o tem. — Včeraj ste mi poslali šopek po pošti, kaj ne? -r— Da, pospa. — Ali sem se kaj pregrešil s tem? — Ne, kaj bi se pregrešili, toda moj mož bi ga bil kmalo videl. Malo je manjkalo, pa bi ga ne mogla skriti. — Samo da ste ga. To je glavna stvar. — Ali mi obljubite nekaj, gospod poslanec* v — Kaj liaj vam obljubim? — Df^ne boste nikdar več storili kaj takega. - Poslanee je začel nekaj ugovarjati. — Noben izgovof ne pomaga. — On je gotovo opazil, kako sem bila razburjena. — Vsa zardela sem bila. kar pri meni ni navada. — Odkdaj pa je tako ljubosumen? . r " — Kako mhklitef — Saj sem vendar včeraj na svoje oči videl, ko vam je dal Simpson šopek. — Izročil vam ga je v njegovi navzočnosti. — Da, n»česar ne rečem, tedaj j« bil miren. — Toda, kaj se je potem rirodilo, ko sva bila sama s svojim možem, rajše molčim. _ ^ Takoj - — Ali se vam morda čudno zdi? — Seveda se mi zdi čudno. — No, mož mora vendar skrbeti za svojo ženo in gledati, da mu ue ujide na stcauako pot. * t — Pa vseeno. — Simpson je dal vendar vašemu možu kontrakt, potom katerega bo lahko spravil brez najmanjše težave 50.00 dolarjev v svoj iep. T« izjava je gospo Hopkinson zelo presenetila. — Dostojanstveno je pogledala poslanca in se zatem zvon ko zasmejala. — Kaj se smejete, gospa? — Zakaj T — Jaz ue vem, če sem res tako smešna oseba. — Ne rečem da ste smešni, pač pa strašno pozabi ji vi. — Po »bili JU namreč, da me moj mož ljnbi. lo takoj po t«h besedah se je naselil v nieu obras izras rta* . £k>b.tvfc*g» kesanja. PRIPOROČILO. Rojakomf v državi J£ana*s naznanjamo, da jih bo obiakal nai rojak Mr, OTTO PXZDDL ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izda jati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporoča* tno in upamo, da mn bodo Šli ni roko. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda". Dr.LORENZ. Cenjeni O- J. Wahcic, 8702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. -Dolžnost je moja, da se vam javno zahvalim za Vašo Čudodelno 4'Alpentinkturo". Imela sem kratke lase in so mi tudi izpadali. Poskusila sem več drugih stvari, pa vse brez uspeha; nisem mogla ustaviti izpadanja las, dokler nisem poskusila Vašo čudodelno zdravilo. Takoj ko sem počela rabiti " Alpentinkturo", so mi prenehali lasi izpadati, in hitrim uspehom so mi začeli rasti gosti in krasni lasje, tako, da imam danes en jard in 16 palcev dolge lase. Pošljem Vam dve sliki, kateri blagovolite vsakemu pokazati in če hočete tudi v novine dati, da se lahko vsakdo prepriča, da je Vaša "ALPKBTLNKTUKA" v resnici najuspešneje na svetu, za katero se Vam še enkrat srčno zahvalim in ostanem vedno hvaležna z vsem spoštovanjem Mrs. MART STELCER, 751 E. 70. St., Cleveland, O. Jas m Specialist mofikth bolMMl f Plttsborgbu, Pa. Uradne ure: dnevno od S. dopoldne do & ure svefisr. ▼ petkih od 9. dopoldne do 2. popoL ▼ nedeljo od 10 dop. do 2. popoL 144 ^nSkSfk Pa " ** MB-nnff-yw—m POZOR ROJAKI NaJuapcSneJ« mamilo m kor tudi sa motk« twice ln brado Od ta-ga maalla craatcjo v Ctlta tednih gosti ln dolgi luje kakor tudi krsanl brki ln brada ln n« bodo odpadali In osiveli. Revmatlsem. koatfbol ali nje v rokah, nošah ln v krito, v dneh popolnoma osdravlm. rana. opeklin^ bole. ture. kraste in grlnte, potne noge, kurja oSeaa, oaebUne v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor M moje sdmvOa bres uspeha rabfl mu JamClm sa K-tt Piilte takoj po cenik, kt ga takoj f 1— sastuoj- Krasni Cepal KOLCOAH sa Ms 1*17 JAKOB WAHGlO, 6708 Bonna Avei, Clgvland, Ohio. HAZHAHILa 5 i PROŠNJA IN POJASNILO. Rojake širom Amerike, posebno pa one v Milwaukee, Wis , proximo. da nam natančno pojasnijo vse, kar jim je znano o rojaku Franku Jošt, doma iz vasi Križ. Gornji Grad, Štajersko. On se nahaja zdaj v umobolnici v Bin g kamton, S. V. Mi juu hočemo po-magati, kolikor bo v naši luoei Zato prosimo vsakega, ki kaj ve o njeiu, to je, kd^ij je prišel v Zdrtiieue države, kje je delal, sta nov al iu kako se je obnašal za časa »tvojega bivanja v tej deželi. Vsa piwii naslovite na: Upravniitvo Glas Naroda, 82 Gprtte4t 8L, N*r Yovfc, N. T Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik R«>jake v ruskem ujetništvu p>ro-sim, če bi bilo komu kaj znano, kje se Tial-aja AVGUST GRK-GOlU lC'. doma iz Dvora pri Žužemberku na Dolenjske«*. Sluidi je pri 17. pc^polkn; v kolikor mi je znano, je bil ujet takoj v početk" vojne mesec« avgusta 1!114 v Galiciji. Od ta-kr^ nismo nič etvli o njem. Ker bi jako radi izvedeli zii njegu * njegovi bratje in sestra ter so-nulniki. zatorej bomo jako hva ležni vsako naznanilo o t.*jeiu, ali naj se pa sam oglasi, če bo izvedel za to naznanilo, svojemu bratu: Michael Gre-1 foriie, R. F. D. No. 2, Box 2», ilfUjipBil, Ohio. U. fk Amm-\ i, . —• iKL-r* d^k. ft^k M^Jk. j ki je pooblaičen sprejemati mura nino n "Glas Naroda" m MnjifU tozadevna potrdila. Ob j« prod leti že večkrat prepotoval dršavtt r katerih m> na« rojaki mmljmi ± je povsod dobro poan. Upati K da mn bodo fli rojahi v vgeh ori- BOLNI MOŽ PRIDI K MENI. i Pridi s vsako kronično, nervozno ali zapleteno boleznijo, ki potrebuj« zdravljenja Specijallsta. IŠČI POMOČ TAM, KJER JO MORES NAJT!. Ptopi na pnvo pot k zdravju. 717 Utarty Ave. 2nd Floor PITTSBURGH. PA, I Uradne ore: od 9. dopol do 4. popol. Zvečer od 6. do 8. 7.ve, i tole trpdtao tn ■imljltu Y popnv« mBMlJlTo vsakdo poBJ* ten« nad 18 1st tukaj t tem porta In Mdmj ▼ »ioJ— liiliw dona. ▼ paptwl nuM kiujikt ^ifcrtf tu drve« lunMBft« Xm nimun p« dali k&-nttvn taw iiliHitt ▼pralanS. HiHN WHNEML. Iti? K— Ort BL. ClTHl—i. OM>.