narodskih řečí Odgovorni vrednik Dr* Janez Blefu eis Veljajo za celo leto po posti \ 4 11. y BUCI" U íl, ^ Za pO] lCli ||2fl. po pošti,scer 1 fl.30kr li =i Tečaj XI. saboto 8. oktobra 1853. List { ) Zakaj in kako se zemlja izpije in izmolze Poljska pridiga dr. A. Stockhardta, (Dalje.) Skusnje v gojzdih. Skusnje, kako rodovitnost zemlje peša v,goj sam sebe gnoji; mu vzame živež za stare dní in za zarod njegov; mu pokrade odejo, ki ga var je prehudega mraza kakor presilne vroćine, preobilne moče kakor prevelike suše. Gojzd terpi po tem ta kem škodo na dvé straní; od ene straní se mu jemlje živež, od druge odeja. zdih, so za naše premišljevanje še veliko važniši kakor skušnje poljodelcov v ti reci, ker na njivah ? Skušnje na njivah in senoèetih. Veliko težj aoi\ui ^nuoiijt/ jjuijuucituv v ti i cui , ivci u« ijjivau » uimu i u ííj v^ je , nanui ©inu vuu lemi, obdelovanje zemlje, gnojenje, mnogoverstno ver- vah in senožetih očitno pokazati, kako se kakor smo gori rekli, na nji emlj stenje sadežev in marsikťera druga okoljšina ne dá izpije in izmolze, ker tiïkaj je tolikanj različnost T onvtv.it* Uftu.joum »v ... ...... , „V.1 J^ tv^iiivttiij tega tako očitno viditi, kakor to vidimo v gojzdih, da je teško do dna odkriti resnico. Vendar se tudi kjer ni obdelovanja, ne gnojenja, ne kolobarenja. tukaj ne manjka Skušnje v gojzdih pa učé: sledece javnih skušinj, kakor so 1. Gojzdna zemlja peša in uboža popolnoma, » če po čisto posekaném lesu neobdelovana leží, přiděluj Vsaka emlj 9 5 to je ? na kteri kmetovavec kaj . kakor ktero sili, da več rodi zato je perva potreba, kraje kjer se je les posekal, bi sama po sebi rodila, zgublj m hitro hitro spet s semenom obsejati ali z mladino zasaditi. Če svitloba, gorkota in zrak dalje časa jemlj to s iv 9 kar j cž x uli uči , m oc ji ne puvraučt, jvčh je živeža vzelo. Obdelovanje zemlje, ce se • f • W m f 1 « « na • « a m a * « rodila ? ako se ji in se ne povraća ? kar se do gole zemlje moč imajo, začne manj ali vec berz ne gnoji 5 trava rasti, kar tako dolgo terpi, dokler je kaj močí v adnje popolnom slabi od leta do leta bolj, in jo izpije ali v 50 ? 100 ali 200 letih zemlji. Je ta izpita in izmolzena, jenja trava ra- kakor je svet sam po sebi bolji ali slabj bil sti zlasti na bolj suhem svetu; namesto trave se prikaže resje in enako rastlinje manjši vrednosti, Lahka JLiUiinu ^eniljc* jJUOiailU JJUJJ1 t/U 111/1 UUU Y 11*11 Cl^ kakor teška, suha pred kakor mokra, gorka pred postane popred nerodovitna zemlja je opešala in le počasi jo je moč spet v ro- kakor merzla dovitni stan pripraviti. 2. Na tacih priprostih gojzdih, kjer posamne g oline postanejo, uboža zemlja zato, ker sončni HHH||HHH žarki prepekajo svet na tistih goličavah, ga osušé nami zarašena. opešala, ako Gola V Ce se več prideluje, toliko prej bo ^ 1 • • f emlj se primerno ne gnoj emlj poprej oslabi, kakor z rastlí in izpijejo, in ker tudi listja ni, ki bi jih gnojilo, postanejo tudi taki posamni prostori nerodovitni, ako se kmalo z novim lesom ne obrasejo, ki senco delà goličavam. 5. Sadeži, ki nimajo perja, kakor, postavim ali sadeži ki bolj redko stojé, kakor krom 5 kati 3. Tudi v mladih gojsdih preveč drevés izse zita pír, izpijejo. Rastline pa, ki zemlji veliko senco de tursica in vsi, ki se okopujejo, zemljo hitreje 5 da ostalo drevje preveč redko stojí lajo 5 5 skodje V». AWM»^ Vlili v ^ f viiiiv KJ 11 w ^ V/ kakor, postavim, detelja, jo pa še rodo vit niši storé. iz ravno omenjenih vzrokov gojzdu. Zatega voljo 6. Tudi na koreninah sadežev je veliko je tudi zlasti mlado hojovje oklestiti škodljivo. Ka- zeče, ali so veči ali manjši; sadeži z močnimi in kor hitro ima gojzd preveč svitlobe, bo od leta globokimi koreninami, ako te v zemlji ostanejo, do leta zemlja huji pešala, in v tacih okoljšinah je zémljo manj izpivajo, kakor sadeži z majhnimi ko 1«V t 1#V§ • m V • « v V A m veliko boljši, komur je na močnem gojzdu ležeče, reninami da se taki redki gojzd vès poseká in nov zarod napravi slabi Če tedaj več na polj ta 4. Gojzdne dre vésa, kiso koša te in na go- krompir in repa % • r i -mm « , <■ . emlja; zato detelj nj manj slabi manj se kakor 5 stem stoj e, da pod njimi stoji zemlja popolnoma v senci, zboljšajo od leta do leta zemljo, na pri- izpijej liko : smreka ? jelka Rastline, ki delj časa potrebujejo za rast emljo bukev itd. Nasprot pa zemlja jo slabe , , ... ~ v . J v . bolj od tacih 9 m pesa in zmiraj pustejši postaja pod drevjem,ki je manj zorele bolj kot še le zelene ki hitreje dozore, zato bolj kot jare žita, popolnoma do ko sa to in kjer redke drevésa raji rastejo, kakor breza, topol (jagnjed), hrast, mecesen(visoke rasti). bogat drug pridelk bogat pervi pridelk sledi 5. Kjer je zemlja boJj revna in lahka 5 na del tud lab pervi pridelk tud se iz pije popolnoma ? ako I iv* im IU inima , ot i slabej i ui u^u xanu uvv o»ui v oauwujv/^ ^ ^ —---— se gojzdu ne privoši se smelo misliti, da močin stan sadežev zemljo man] drug Tako učé stare skušnje, po kterih bi listje, in če se mu verh tega še mah in kar scer v izmolze, kakor če je sad slab. Altemu nasproti pravi njem zrase, do čistega za steljo pograbi. Kdor slavni k kmetijstva Th ?? na prav bogat gojzdu vse to pobere, mu pobere moč, po kteri pridelk ozimine sledi vselej le srednja letina jarega žita 5 in na bogato letino jaríne sledi srednji pridelk ozimine. Tudi žita so po kroinpirju ali pesi toliko ljudstva. Vendar nagib Tako so ravnali in ravnajo Ie divje in neomikane me proste narave v čio slaběji, kolikor več se je krompir ja in pese přidělalo, veku ne more biti dostojni vzrok, da si je tobak tako 10. Zita , ogersica, konoplje, Ian, tobak, krom- moč pridobil čez vesoljni svet od naj bolj omikanegago-pir in drugi osipavni sadeži zemljo bolj izmol- epoda v Europi doli do divjaka v južni Afriki. Mora te- Z ej 0 , rv u i\ u i au, rtiiui , ajtta , uas^iuu pa u»j dv n. je vsake sorte detelja ne slabí celo nič, marveč na svetu 5 kakor grah, grahorica ajda nasproti pa jo še rodovitniši stori. 11. Polje se hitreje izmolze, ako se poredoma le ene sorte sad na njem prideluje. (Dalje sledi). Natoroznanske reči. Zgodovina tobaka. Nobeno zeliše se ni razširilo tako silno lahko in tako silno hitro po celem svetu, kakor tobák (duhán). Kakošnega silstva je bilo nasproti treba, vpeljati krom-pir, čeravno je iz ravno tistih krajev domá in toliko korišten sad na vsako stran ! Čudno skrivnost mora tedaj tobakova zel v sebi imeti, da je zadobila takošno moč čez cloveka. Dajmo preiskavati vzrok te prevelike sile in po sledu zgodovíne njegove odkriti tudi nekoliko zsrodo » vine cloveka. Ko so Spanjci s Kolumbom v Ameriko prišli, so prebivavce Kube že našli s tobakom v ustih. Ze takrat je bila navada tobak piti tako razsirjena med Indiánci, da naj veči slast jim je bila, puhati pred se plavkaste oblake iz cigár > ktere so „tobako" imenovali in, ki so jih iz zvitega suhega listja narejali. Znabiti da ime „tobaka" izvira od novospanjske dežele ..Tabako", ali od otoka „Tabago", ali od meksi- » kanske dežele „Tabasko" > » to mlajšega kakor liko je gotovo, da po pripovedbi Kolumba je to ime za „žlahno zel" v Ameriki že takrat navadno bilo. Indiancom pa že takrat ni bilo le znano tobak piti, temuč tudi ga žvečiti in nosljati fšnofati). Vsa ta indiánská dedšina, ki se je tako neznano hitro po celem svetu zaplodila, je bila pa en kos pa- tedaj na- > ganstva (ajdovstva) indianskih duhovnikov 9 iz vada starodavnih časov. Augurji nekdanjih Rimlja nov so prihodnje zgodbe prerokovali iz letanja tičev teka oblakov , delfiški orakelj je prerokoval iz trinožja, indianski duhovniki pa iz dima tobakovega, s kterim so se napajali in obdajali, da so v rajském zamaknjenju se pomenkovali z duhovi nebes od osode svojega ljudstva. Ostanek tega nekdanjega pogovarjanja z duhovi unega eveta je menda še dandanašnja, zdravju zlo škodljiva navada peruanskih Indiancov, da se podajajo nad grobe svojih očetov in ondi strupeno zel kristavca ali stru-penega jabelka (Stechapfel) pijó, da potem omedlijo v enakem zamaknjenstvu, kakor tišti, ki mak (opium) pijó in se z duhovi umerlih očetov meniti mislijo, in kar so v tacih sanjah slišali, radovedni svoji družini pripove-dujejo in si tako čast prilastijo, da znajo duhove zakli-njati. Da pa je zares silna omotica, ki jo tobak v sebi ima in kteri se nikotin pravi, čutnice tacih tobakarjev zlo omamljala, se razvidi iz tega, da so indianski duhovniki, ki so ob enem tudi zdravniki bili, svojim bolnikom priporočevali nosljanje tobaka in da so z zelišem tobako- daj se kaj druzeg biti 9 kar je dalo tobaku takošno moč V ce m pa obstojí dobrota tobaka, dosihmal še no- Nekteri pravijo, da tište ben tobakar povedati ni mogel. različne figure, ki jih tobakov dim pred očmí naprav lja, mikajo tobakarja; zato ga vsakdo raji podnevi in pri luči kadi. kakor v tamnem V ponoći > kadar tistih meglic viditi ne more. Ce pa je to vzrok v cloveka tako glo-boko vkoreninjene razvade, je pač očitno, da je včasih kakošna celô majhna reč zadosti, da postane človek suž- prav ne zavé! nik tacega pozeljenja Verjetniši se nam zdí kterega se v se > da omotica tobaka mora v manjsi ka meri vživana posebno prijetno moč do čutnic imeti kor jo ima, toda na drugo vižo, kava (kofe) in pa vino. Ponudi karkoli češ babici, ki se je navadila vsak dan trikrat kavo piti, da naj jo opusti, ne bo je opustila. Pred L as Kasas-om, tedaj pred letom 1516, v kterem je on vselenje zamorcov v španjske naselitve , ni še noben Europejic novega sveta (Amerike) določil índiance v tem posnemal, da bi bil tobak pil. Še le za morci, ki so se ga ondi od Indiancov piti naučili, so navadili Europejce, kteri so se ga morebiti v imenovanih naselbinah posebno zavoljo tega lotili, da so z dimom njegovem strašno nadležne mušice (Musquito) odganjali. Še le okoli leta 1558 je Don Francesko Hernandez, zdravnik špaujskega kralja Filipa II., tobak v Portugalio prinesel. Pravil je, da Meksikanci imenujejo tobakovo zeliše Yeti ali Pycielt, iz njega na-rejene poldrugo ped dolge cevke pa „tabakos". Ali ja-valjne bi se bila ta zel po Europi tako razširila, ako bi ne bila njena moč se ljudém izperva tak čudodelna zdela. Ko so jo začeli v Lisaboni sejati, je že slovćla kot iz- verstno zdravilo. Zato jo je Francoz Ivan Nikot, ki je bil od leta 1559 do 1561 poslanec francoske vlade na dvoru Lisabonskem , svojemu kralju Franců II., njegovi materi Katarini Mediciski in nekterim višjim oblastnikom v Paris poslal. Zavolj vsega tega se je tobak tudi zel kraljice matere (herbe de la reine mère) 5 zel veli ke ga prior j a (herbe du grand prieur) > tudi cudodelna zel Indiancev, sveta zel svetega križa itd. imenovah (Konec sledí). 9 zel Nekaj spominu rajnega g. Jurja Plemeljna t Bili so • rajni gospod Juri Plemelj, verli rodoljub in priden dopisovavec „Novic", ravno eno leto bolni, vender tako, da so lani v tem času še po Zaplaninskih gricih tekali, in kakor pridna čebelica za potrebe zime skerbeli. Bili so lani pol mesca augusta in pol septembra v toplicah na Dolenskem , ki jim pa niso nič pomagale. Jeli so že mesca oktobra kri pljuvati. in o božicu » ? ze niso mog li sami v cerkev iti. Ňa sv. Štefana dan so jih štirje možje v cerkev nesli. V nedeljo septuage- zimo so zadnjibart pridigovali. Po milosti visokočasti-tega škoíijstva in dovoljenji vis. ministerstva bogočastja vim veliko bolezin ozdravljali. Človek je že od nekdaj 80 rajni gospod dobili duhovnega pomoćnika i ki je 4. tak bil, da se je rad vpijanoval z različnimi stvarmi in ee tako zamakoval v drug svet; priča tega je še današnji marca t. 1. v snegu in mrazu v Zaplano prisopihal. Masovali so čast. gospod fajmošter zadnjič pervo nedeljo dan celi del sveta, Azia, kjer ljudstvo hudo omotični P° binkoštih (presvete Trojice nedeljo) in od te dobe niso imeli toliko moči, da bi si bili maso brati upali. mak pije. Herodot pripoveduje od S k i t o v, da so oni neko strupeno zel v oginj metali in potem dim v-se sopili, vpijaniti se ž njim. ; s ' *) Stara slovenska beseda je tobak piti. ne kaditi; lani nam je gosp. Petkovic pravil, da tudi naBugarskem je ta be- Hodili pa so vedno okoli svojih Ijubih čbelic, ki so jih tolikanj radi imeli. Bili so rajni gospod in priden oskerbnik svoje hiše, kakor njih nekdanji pri ■■■RpHH^H dober gospodar, jatel i slavni gosp. Matija Vertovc > kterega so posrosto © seda navadna. Vred. v mislih imeli in posnemali. t 5 Bili so malo manj kot štiri leta v Zaplani fajmo- bil aggregatus compossesaor fsoposestnik). Taka je kjer zdaj tudi počivajo. V veduem spomina ostane tudi pri nas. Nemških imen za aggregariusa ster Zaplanincom dan njih in pokopa, 20 sept. t. 1., kjer je aggregatusa v austrianskem zakoniku ni. Naj imajo rajoemu zadnja čast skazala. Ćeravno samotna podfara, tudi pravdoznanci nekaj od nasega prepira ? se je snidilo vender 12 duhovnov, cesar le posebno zato omenim, ker Zaplaninska soseska morebiti še clo nikoli tacega pogreba ni imela. Tudi farmani ne morejo Da se pa ne bodete, gospod! tudi na besede za dnjega stavka v svojem odgovoru preveč oslanjali, ve lim Najdite pa Vi meni le en izgled, da prehvaliti lepega soglasnega petja bilj in slovenskih pe- soglasnico r n a V vP Ci seje „£" pred spremenil; „Vaš bo mejdan a i sem ori černi maši ob sedmiui i h kteri se je spet 8 du- se vé, le gledé prednosti po jezikoznanskih posta vah ; hovnov zbralo. Vsi ginjeni pravijo, da so mogli žalosti zakaj ta prednost bi skupniku tudi potlej ostala solze točiti. V resnici občutljivo je národsko slovensko znan v e č i n i da je Slovencov in tudi Horvatom. skutnik serce, posebno kader ga véra budí! Sosebno hvalo v pa po Vaših lastnih besedah le «pod Semičem in v se petji gre cast, gosp julu, Janezu Volčič-u - t" - ...... — ... * kaplanu v Hor- vernih krajih Cernomaljske fare". Popraševal sim po ki zaslužijo za res o tem počasteni biti. Tudi Verh- sku/niku tudi na Dunaju druge Slovane, iskal ga po sta niski učitelj, gosp. Halek, se je dobro obnašah Slava roslovenskih, ilirskih, čeških, poljskih in ruskih slovni gospodom ! Večin mir pa rajnemu fajmoštru Iz Zaplane. i M. K kih, — ne duha ne sluha, tako da začenjam že ne-hotoma meniti, da je pervi Semičar , stišavši od soseda Jezikoslovni pomenki besedo s k u p n i k napak razumel : s k u t n i k. V vseh per-vih treh pomenkih skupnikovih, ki ste jih razodeli, je poglaviten zaznamek skupščina (skup biti 9 skup Konec skutniko - skupniške vojske. Ker je g. Kobe po odgovoru v 76. listu zdaj tudi moje misli, da ni treba gosp. Kapelletu „skupnika" pre-klicavati, je skutniko-skupniške vojske v poglavitni da da imeti, skup živeti), tako brez dvombe tudi v pomenu Pa brez zamere! lni- 9 zavoljo kteroga se prickamo. micus causae, amicus persona e. J. Navratil. reci konec. Zdaj bi g. Kobe le se rad prepravdal gré skutnik u prednost, osianjaje se posebno nato ima skupnik več pomenov, skutnik pa le enega. Drugi pomenek zastran 55 Kolpe « in 55 Kupe a 5 V dopisu od Kerke v 74. listu „Novic" izpod bija g. Terstenjak mojo misel CP°gl. rekel Zastran tega ne bi bil jaz več ne bele ne černe save 55 Kolpa u 5 in poterjuje pisavo » 73. list) gledé pi-Kupa", pozivaje se zato ker je g. Terstenjak 9 zglasi v • v 74. listu v dopisu od Kerke tudi še poseb s tem skutnikovo prednost poderl * pomén skufnika ali g Kobe mi očita in v smeh obraća več pomot, kterih v mojem spisu (v 72. Jistu) ni. Zato se mi je potrebno zdelo, da se še enkrat oglasim in pri tej priliki še kaj novega príveržem. Poštovani gospod! Vaša zahvala in Vaše očitanje na izpeljavo svojo tega imena v „Novícah" (v 38. listu). Ondi sklepa gosp. Terstenjak takole : Ker so dobivali stari narodi imena po tergovini, in zato, ker so primorje od male Azie do Egipta Kanaan, to je, de- želo kupcov zvali 9 to vodo daj 99 Kupo a to 55 Kupa cc IZ 79 Kúp" ? zato so posebno stari Panonci kupčijsko imenovali. — Te- oboje svedoči, da se niste potrudili pažljivo prebrati, Kje sim izpeljaval 9 vprasam skufnika iz 99 skup «s preberite tište besede; vidili bodete, kako ste se spre Vprasam: Bi li bilo tako sklepanje logično, ako bi mojega spisa foii0 tudi že dognano, da pomeni Kanaan deželo kup-Vas vljudno cov? Bi li bilo to verjetno? Menim, da ne. V 74. listu pa obraća gosp. Terstenjak (zametaje Le dobro se enkrat gledali. Kdo bo izpeljaval skufnika iz ..skup" ! analogijo: solnce sunce 9 volk vuk 55 Da besedo skutnik • v tudi broj rabijo Kolpa 9 u nppp Kupa) „pozornost čitatelja" na drugo po mož polž puz, 9 nisim njegov em boljo analogijo, namrec: dob dub * rekel. Opomniti sim le hotel, da jo menda muz 5 roka ruka 9 loka luka i kopati (se) d e 1 višebroj rabij 9 kut n i k rekoč: „zato ker si mislijo kupati (se), „in po tej analogii" velí gosp Terste in zeno nj e g (skutnico) , ktera je proti njak 9 se ima presojevati izgovor Kupa in Kopa u takim starišem ž njim (skutnikom) v Poglaviten namen pri tej reči je namreč ali skufnik pred smertjo novih starišev oženi. iki razmeri da se cc Ali ta misel si je s pervo (Kupa iz gospod! pritikujete samovolj tudi t r o k kajti so ze ot 39 seda „otr^oci" je Vaša izduha gledali si dru 2: e ira misliti (!!) zapopadeni in žena « skupnik povse navskriz , zato ker Vi pa, pisaje : 97 kup u 55 Kup u (Kauf) ne spada k tišti analogii, kakor „kupati (se) u m 99 kopati (se) u Vsi Cemu sim govoril od dvobroj > Be- ali ste se pa spet pre- Nečem 0 brali hvaljeni analogii govoriti: kot da ste moj spis prenag in se spregledali. Tudi je treba v tej priliki povedati, da se ne smejo ne skupniki, ne skufniki v pomenu pravdoznanskem nemški „Adoptivkinder" imenovati Slovenci in vsi drugi Jugoslovani govorimo razločno kúp, kupiti, nikjer se ne sliši po kop, kop i ti (namesto : k lip, kupiti — Kauf, kaufen). Ker je tedaj Vaša misel, poštovani gospod! dvoja, in ker se ne da druga nikakor združiti s pervo; Vas moram vljudno prositi, da bi Vas bila draga in dobra volja y mi skoro oznaniti, ktere misli ste zdaj ako 3) po kakor jih g. Kobe se kanite v se dalje z menoj pomenatí, da se resnica zvé. Za Vašim odpisom priderdra kmalo moj V/ imenuje. Taki morajo po postavi (§. 182 derž tudi m h star • V na-se vzeti 1 dru zak.) niso J. Navratil. Adoptiv- ali Wahlkinder"; skupniki ali skutniki pa ne dobivajo im novih starišev, tedaj se jim ne sme tudi Novičar iz slavenskih krajev tako reči. Gospod Mih c. k. urednik ministerstva tranjih opravil, mi je pravil da so imenovali poprej na Horvaškem skupnika po latinski govega novega očeta pa aggreg gat nje s kterim je Morebiti pravijo kje še komu ali čemu skutnik od „skuté"? lz Celovca. 28. p. m. se je začela vožnja s p rabrodom po Celovškem jezeru; v parobrodu in pri-taknjenem čolnu se bo na enkrat čez 100 oséb peljati zamoglo. lz Kopra u Istrii. Prav draga in prijetna no vica je bila tukajšnjim Slovencom prijatlom napredka Gosp. Terstenjak piše ondi: pod skutjo. Jeli skut kje slovenščine, ko so po 78 listu „Novic" zvedili > da se tudi ženskega spola? V staroslověnském, serbskem in ruskem je samo možkega. Pis. Navaden „vljudni izrek" belih Krajncov s 4, sklonom. Pis y> Koledarček slovenski" za leto 1854 u Ljubljani ze na Iz Zaplane 4. oktobra. Včeraj dopoldanje kilo tiskuje , zlasti ker po njih oznanilu bo prinesel obraza v naših hribih silo merzlo; po tem je mraz odjenjal, in dvéh slavnih Slovencov: gosp. Mi kl osi ča in Vodnika, sneg se prikazal. Sněžilo je celi popoldan, na vso moc. Nadjamo se j da bomo „Koledarček-a dobili na sirotni zapusčeni kraj ? tudi tukaj sèm kakor o hudi zimi. Do šestih zvečer ga je padlo pol nedosegljivi lepim velike pedi dobre mere. Drevje, posebno češpljevo , ie ki u druzih srec- in koristuim bukvam ali sploh spisom nejsih slavjanskih deželah na svet pridejo. Kar u obče razširjevanje bukev med ljudstvo tiče, bilo bi dobro, da bi več tacih prizadetljivih mož bilo, spozna, da smo letos zgodaj v snegu. Nadjamo se ven-kakor je gosp. Skok, učenik u Barkoli (u Bovedi der se lepega jesenskega vremena, kterega Ijudje in Bipip ■ . 1— bilo v veliki nevarnosti se polomiti, in mogii smo sadje s snegom vred tresti. Ce kdo pomisli, da Zaplana le debelo uro nad Verhinko po bližojici rajtati leži, lahko ali pri sv. Je mej i) blizo Tersta. Dobivši lani večbu- živina silo potřebuje. Bog ga daj! M. K. kev primer ni h za ljudstvo iz Ljubljane, jih je vsak Iz Ljubljane. V sredo popoldne je bil iz Dunaj c. k. ministerski svetovavec v zdrav praznik in vsako nedeljo pred ondašnjo cerkvijo na neki gosp. dr. Giintner, naizi imel in brez vsega dobička prodajal. Na to vizo niskih zadevah, v tukajšni podkovijski in živinozdravniški mu je za roko slo prodati jih toliko , da je u kratkem šoli in je natanjko od konca do kraja času potegnil vec ko 150 goldinarjev za-nje kar je vso ogledal ker iz več dežel se si. ministerstvu razodevaj zares veliko za majhino sosesko kakor je Barkola. Njeni bi se tudi pri njih ravno taka učilnica napravila zato, želje, da korenjaski, pošteni in pridni kmetje so edíni u terzaski oko- kor je v Ljublj lici, kterim je kaj mar za podučenje svojih otrok tudi močno dopadla. b pomočkom dobrih bukev, čeravno so k temu narveč krajnske vojvodine" drja. Kluna se ravno natiskuje dosadašnji njih skerbljivi učitelji in duhovniki pripomogli, 8egel bo po danem naznanilu več zanimivih spisov. y ka- Vsa naprava je slavnému gospoda 2. in 3. zvezek „arhiva za zgodovino y ob ravno kakor pomagata tudi dandanašnji gor omenjeni gosp. Skok in kaplan gosp. Brecelnik. Gotovo je, da zraven marljivega učenja u šolah, zraven primernosti in niske cene bukev in časni-kov, in zraven lepe, prikladne naprave, kakor je ravno družtvo sv. Mohora (Bog daj! da bi se še za na-prej dobro obderžalo, zlasti če se bo nekoliko popravilo, kakor se pričakuje) Novičar iz mnogih krajev ni na kmetih boljsega sredstva za razsirjevanje bukev ali druzih spiskov, kakor je ravnanje gosp. Skok-a. Naj le srečno tako napreduje, in naj ga pa tudi drugi o tem lepo posnemajo, da se ljudstvu pomaga, ktero ni vajeno iskati bukev po bukvar- nicah! nedeljo zvečer se je presvitli cesar podal po že leznici v Varšavo; v Koslu se je Njih veličanstvu pri družil kralj pruski, in oba skup sta se peljala v Var šavo. V cetertek zvečer eo cesarja V ze spet na Danaj nazaj pričakovali. Veliko pomenljivost z ozirom na turško-rusovske zadeve prikladajo nekteri temu, da je tudi pruski kralj sedaj v Varšavo šel. — V Olomucu zbrana armada se je 1. dan t. m. jela povraćati; v 5 dnéh je a Včrdelski. bil Olomuc spet pražen Sliši Iz Soderšice. Od mnozih krajev berem o vicah"; naj povedó tudi kaj od Soderške fare 1 ah n v „No- deršica je dobro veliko selo poldrugo uro od Ribnice ktere so po politični vredbi se V ze , da v tistih deže osnovane, bojo de V ze o vsih želne poglavarstva v novi prenaredbi svetih v djanje stopile, okrožne in okrajne vradnije pa še le o pervi polovici prihodnj ega leta. — IzČe proti soncnem zahodu lezece; obdano je na treh straneh skega se zve, da se ljudske in realne šole ondi veselo od bribov ali prav za prav od gričev. Na desni strani množijo; v več krajih napravljajo po kmetih tudi bu potoka, ki se Bistrica imenuje, proti jugu je velika gora, kviša za ljudstvo. — Vremenski prerok v Jolsvi je neznano priden; mož prerokuje, da vse prek leti in čas-niki pisejo za njim prerokbe njegove , kakor da bi res- y ki se vije ko kamba v jarmu in meji Loskopotosko Bloško in Laško faro od Soderške. Ti hribje so vzrok nerodovitnosti tega kraj Proti izhodu se odprè dobro velika planja y na kteri čislani Ribniški terg ležr. Ali da se v popisovanji teg v ze precej znanega kraja od lovlci novembra lepo nica bili. Do srede oktobra prerokuje lepo vreme, po tem dežja in viharjev veliko, celô potres; y soncno vreme m svojega namena prevec ne zaidem, jenjam o tem, ... 1U ,„CBi;a u eu cm u povém od nekterih naprav, s kterimi so si naš preča- pa malo mraza brez sonca štiti gosp. fajmošter, čeravno so komaj dvé leti tukaj, veliko zaslug pridobili. Napravili so neobhodno potrebno ■IH Hl^H^lMHIHHHI y V ; v pervi popa dež drugi in meglo; mesca decembra mokro in megleno vreme letu še le zimski po novem mraz. pokopalisce na prav primernem in prijetnem kraj pa bo še prijetniši, ako se bo še marsikaka reč < in v red diala. y Terzaski časnik je prinesel novico , da je tur-ški divan 25. p. m. sklenul, Rusu vojsko napove-dati. Divan je toliko kot deržavni zbor, v kterem je 300 naj imenitniših Turkov vojaškega, političnega in Na hribu pri Soderšci stoji kapelica, duhovnega stanů enoglasno sklenilo, se ne vdati terjat v kteri ljubo pojó glasovi majhnih orglic s petérimi re gistri, pevk, s kterimi se vjema prijetno petje dobro izurjenih ktere spričujejo pridnost gosp. učitelja. Pripravili vam rusovskega cara. Ta sklep je pa v se le veljaven y so gosp. fajmošter dalje v farno cerkev krasno svetiln y in se mnogo drugih reci so v svoji i še dolgo trudljivosti osnovali. Naj bi nam jih mili Bog ako ga ministerstvo in sultan poterdi. Pisma iz Carigrada pravijo, da v tacih okoljšinah bo moral sultan Rusu vojsko napovedati, da bo pa vojska omejena ostala Tudi pravijo, da zimski ke časti vredni gospod je med Turkom in Rusom. cas dolg pri nas ohranil Ob potovanju o šolskih praznikih sim si nekoliko ljudskih p nabral : ako Vam drage \J ť1 " ««V » Mili , Ulfl&C jjilU! ž njimi kaj vstreči zamorem, rad Vam jih ponudim N , ko se tam pota silno pogrezujejo, nek ni moč ondi velike vojske peljati pred mescom majnikom. V Vlahii, kjer je vojakov kot listja in trave, je cena mesa in kruha y vi. >'/ L. H. Zamosčan Zares hvalefin posneme vredna naprava je ta! Marsikdo bi neizrečeno niska; oka meeá (2V4 funta) velja 10krajc., oka domaćega kruha 3 krajc. — Po vsem svetu je 142 duhovnih redov; m o šk i h je 73, ki imajo 3347 samo-stanov (kloštrov), v kterih je 59.040 minihov; — žen- si rad večkrat kakošne bukve kupil, pa kaj, ko ne more do skih redov je 69, ki imajo 3556 samostanov, v kterih njih ! ** ) Prosimo. Vred. Vred. prebiva 41.310 nun. Od teh je v Rimu 66 moških in 35 ženskih samostanov z 2280 minihi in 975 nunami.