štev. 10 Cena 15 din PTUJ, 13. marca 1959 Letnik XII Predsednik Tito zopet doma Po veè kot treh mesecih prrtovanja po azijskih in airiških d^lah m sosedaiji državi Grčiji se je predsednik Tito pred nekaj dnevi -vrmi v dmoči v strahu pred velikimi stroški za zdravljenje bolezni, katerih zdravljenje ni bilo zajeto s predpisi o zdravljenju na račun ljudskih odborov. V lanskem letu so občinski ljudski odbori plačali za zdrav- ljenje svojih občanov 12.435 mi- lijonov dinarjev iz svojih pro- računov in v nekaterih občinah so pomenili izdatki za zdrav- stveno zaščito tudi do 50 " n vseh proračunskih izdatkov. Pri tem pa v mnogih primerih občine niso črpale glavnine svojih pro- račun.skih dohodkov iz kmetij- stva, temveč iz gospodarskih or- ganizacij. Zaradi tako velikih tovrstnih izdatkov .чо občinski ljudski odbori marsikje zane- marjali reševanje vprašanj na področju šolstva in prosvete sploh, na področju komunalne- ga urejevanja in sploh pri druž- benem standardu. Drugi razlog je, kakor je zgo- raj omenjeno, v stroških zdrav- ljenja za tisto kmečko prebival- stvo, ki jih ne zmore. Dogajalo se je namreč, da so stroški »a zdravljenje povzročili veliko obubožanje kmečke družino in tako so pogosto zavlačeval: z zdravljenjem, dokler ni bilo prepozno. Tu so korenine visoke smrtnosti v revnih kmečkih predelih, česar pa naša družba ne more dovoljevati. Predvsem glede na to dvoje je potrebno čimprej uvesti ob- vezno zavarovanje za kmečko prebivalstvo. Pripravljajo se predpisi zveznega značaja, ki naj bi uvedli osnovno zdrav- stveno zaščito, razširjeno zdrav- stveno zaščito pa bi lahko uvedli za območje republike ali celo posameznega okraja, pač glede na potrebe in možnosti posa- meznih področij. V zvezi 3 tem se seveda po- stavlja vprašanje finansiranja tako osnovne kot razširjene zdravstvene zaščite. Po doseda- njih predlogih bi naj osnovali poseben sklad zdravstvenega zavarovanja kmetovalcev, ki bi ga upravljali ti sami po svojih zborih in bi vanj tudi sami v prvi vrsti prispevali. Tako pred- videvajo, da bi dve tretjini po- trebnih sredstev pri.'^pevali kmetovalci v obliki dveh od- stotkov čistega kat. donosa nji- hovih zemljišč, eno tretjino pa bi zbraJi iz prispevkov na vsa- kega družinskega člana. Prispe- vek na družinskega člana bi znašal kakšnih 236 din. S tem bi zbrali kmetovalci okrog 6P60 milijonov dinarjev v vsej drža- vi. Ker pa je potrebnih za osnovno zdravstveno zaščito po predpisih, kot so predvideni, okrog 16.660 milijonov dinarjev, bi 10.000 milijonov še vedno morali prispevati ljudski odbori. Navedene številke so predvi- dene le za osnovno zdravstveno zričito na področju vse države Za razširjeno zaščito bi bilo po- trebno zbrati nadaljnja sred- stva, ki pa bi jih kmetovalci morali zbrati sami. V razširjeni zdra-.T'•"-^i 7?-čiti imeli kme- tovalci še pravice do posebnih zdravstvenih storitev, na primei do popravila zob itd. To .so osnovne proteze za- konskega osnutka o obvez- nem zdravstvenem zavarovanji kmečkega prebivalstva. Vseka- kor bo uvedba zakona in nje- govo izvajanje postavilo пг dnevni red vrsto vprašanj, oc katerih smotrne rešitve bo v ve" liki meri odvisno bolj ali man; uspešno m koristno izvajanje zakona samega. > Predsedstvo občinskega sindfkäi- nega sveta o aktualniSi vprašanji!! Na prvi seji predsedstva občin- skega sindikalnega sveta v Ptuju, dne 5. marca t. 1. je bila živahna razprava o nalogah in o vlogi ob- činskega sindikalnega sveta. Pred- sednik sveta Jože Seguía je ob- ravnaval naloge, ki so pred člani predsedstva, pred člani plenuma in sploh pred člani organizacije. Da bi občinski sindikalni svet bil kos vsem nalogam mora biti temeljito seznanjen z delom or- ganov ljudske oblasti, mera z nji- mi tesno sodelovati, prav tako pd je potrebno tesno sodelovanje z vodilnimi organi Zveze komuni- stov, SZDL, Ljudske mladine in z ostalimi pomembnimi družbsnimj organizacijami in društvi. Predsedstvo je obravnavalo smernice in priporočila gospodar- skim organizacijam, ki sta jih da- la okrajni in občinski zbor proiz- vajalcev v zvezi s sprejenianjem novih tarifnih pravilnikov. Člani predsedstva so bih mnenja, da bi se morala nuditi čim konkretnejša pomoč komi.sijam. ki pripravljajo osnutke novih tarifnih pravilnikov v gospodarskih organizacijah, kar je posebne važnosti v malih ko- lektivih. Predsedstvo je obravna- valo predlog, da bi naj organizirali v občini seminar za predsednike tarifnih komisij, katerim bi tak semmar bil potreben, da bi pre- prečili prepisovanje tarifnih pra- vilnikov, kar bi bilo zelo škodlji- vo in je tudi nedopustno. Najniž- ja tarifne postavke je potrebno izračunati v kolektivu na osnov dejanskega stanja in torej nobeno kopiranje ne more pomagati. Go- spodarske organizacije morajo pri- stopiti k temu delu na temelju uredbe o postopku pri sprei-=ma- nju tarifnih pravi'nikov m na te- melju priporočil in smernic, ki so jih dobili okrajni in občinsKi zbori proizvajalcev. Nadalje so člani obravnava!: de- lo komisij, ki so bile menovane na prvem zasedanju plenuma, k' naj bi takoj začele z delom. Skle njeno je bilo. da se na,- temeljite pripravi material in skliče II. red- no zasedanje občinskega sindika.- nega sveta, na katerem ho v glav- nem razprava o nagrajevanju in o zaključnih računih gospodarskh organizacij. V razpravo so posegli tudi pred- sednik občinskega Ijudsksca odbo- ra, sekretar občinskega komirej? ZK.S in predsednik občin«;kega zbora proizvajalcev. Prijavljanje nacionaliziranih zgradb Od 7. marca 1959 dalje raz- glasi po občinskih deskah opo- zarjajo državljane na prijavo zgradb, idealnih delov ali posa- meznih delov zgradb, ki so po zakonu o nacionalizaciji nacio- nalizirani, če so jih imel:' 25. de- cembra 1.458 v sA^oji lasti. Prijaviti je vse zgradbe in poslovne zgradbe, ki se nahaja- jo na področju naše države, ne »ilede na državljanstvo lastni- ka, kakor tudi vse poslovne prostore, ne glede na velikost istih. Vložiti prijavo je dolžan vsak lastnik, ki ima stanovanj- sko hišo z več kot dvema stano- vanjema, nc glede na to. ali bo- do ostala stanovanja lastniku ali solastnikom hiše. Rok za prijavljanje je do 7. aprila -iS59. predpisani obrazci za prijavlja- nje pa se dobe pri občinskem organu za finance na sedežu ob- Ze nekajkrat smo ugotovili, da na Srednjem in Bližnjem, vzhodu ni tako mirno, kot bi pričakovali po ureditvi sporov okoli Libanona in Jordana. Upor v Iraku je samo dokaz, da se velesile in kapitalisti še ved- no niso sprijaznili z ugotovitvi- jo, da bi morali dvigniti roke od dogajanj na Srednjem vzho- du. Osnovni vzrok upora je v nedoločenem vladnem programu generala Kasema, ki še vedno ni povedal svoj odločni da ali ne za združitev z ZAR. Revolucija lanskega leta je sprožila tudi problem združitve, toda do tega sploh ni prišlo, pač pa so se v Iraku razvile močne politične skupine, ki taki akciji celo od- ločno nasprotujejo. Kaže, da je hotel polkovnik Savaf na silo spremeniti sedanjo politiko. V sedanjih dogodkih v Iraku imajo svoje prste tudi velesile, in to preko strank, ki zagovar- jajo Vzhodno ali Zahodno usme- ritev. Komunistična partija je dobila po revoluciji toliko pri- stašev, da Kasem z njimi ne more kar tako obračunati, obe- nem pa so Iračani spoznali, da se bodo otresli večnega vmeša- vanja zahodnih držav v njihove notranje zadeve, če se tesneje naslonijo na Sovjetsko zvezo. Zato jim je prišla kar prav mo- skovska teza, da močna združe- na nacionalistična arabska dr- žava v tem delu .sveta ne bi bila primerna, ker bi bil premočan faktor na tehtnici odnosov med Vzhodom in Zahodom. Nacionalistična in verska sku- pina pa ni dovolj močna, da bi iz\'edla priključitev. Njih moti še eno dejstvo, in to, da je Irak gospodai-sko močnejši kot ZAR. Z revolucijo niso odpravili ka- pitalistične ureditve in zato ne moremo pričakovati kar preko noči prostovoljno naslonitev na vzhodne države. Dogodki še do- kazujejo, da bo morala Kasemo- va vlada sprejeti odločnejši pro- gram in se dokončno izreči za državno ureditev in združitev. Pogajanja okoli Nemčije po- časi napredujejo. Hruščev je pristal na konferenco zunanjih ministrov in sedaj se morajo dogovoriti samo še za datum. Iz izkušenj pa vemo, da se v zad- njem trenutku vsi dogovori po- rušijo in ko bi morali sklicati konferenco, umaknejo vse svoje predloge. V zvezi z Nemčijo so zanimiva î>otovanja zahodnih in vzhodnih državnikov. Iz kasnej- ših izjav britanskega premiera Macmillana je razvidno, da je dosegel v Moskvi odrejeno po- puščanje in predvsem priprav- ljenost, da rešijo nemški pro- blem preko pogajanj. Na Zaho- du še vedno sodijo, da je sov- jetski predlog o Berlinu ulti- mat, ne pa samo ena izmed oblik rešitve 13-letn8ga pro- blema. Francozi in zahodni Nemci pa so pokazali pri takem strpnem re- ševanju zapletljajev zobe in ho- čejo, da bi svet upošteval nji- hovo povezavo. Adenauer je še pred Macmillanovim prihodom v Pariz utrdil francosko-nemško sodelovanje, tako da bodo imeli Britanci mnogo težje stališče. Pri vsem tem je najhuje to, da bi Amerika, Francija in Velika Britanija rade imeli primat pri reševanju zapletenih sporov, in to tako, da bi vsak po svoje imel čimveč koristi. Na drugi strani pa je sovjet- ski premier takoj po Macmilla- novem obisku odpotoval v Nem- čijo, da bi kar na kraju dogod- kov reševal probleme. Povrh vsega se je sestal z vodite- ljem zahodnonemške socialde- mokratske stranke, tako da bi zadevo še bolj zapletli. Pri raz- vozlavanju nemškega in berlin- skega problema bomo morali čakati še nekaj mesecev, kajti prvi rok za predajo vzhodnega Berlina DR Nemčiji poteče šele 27. maja. Naš kmet in proiz- vodno sodelovao e Sedaj v času sklepanja pogodb :a sodelovanje z zadrugo marsi- kdo razmišlja o vsem, kar je slišal od prijateljev kmeta in od sovražnikov tega, da bi se tudi kmetje dvignili iz zaostale kme- tijske proizvodnje. Mnogi že poznajo glas tistih, ki so bili vedno proti temu, da bi napre- dovalo naše kmetijstvo, zato sd tudi sedaj ne dajo od njih ni- česar dopovedati in sklepajo po- godbe. Nekateri se še p>osvetu- jejo z domačini in se zanimajo za pogodbene podrobnosti, ne- kaj pa jih je sklenilo ostati med čakajočimi na izkušnje drugih. Pa prisluhnimo prijateljem kmeta in nam bo jasno, da je stvar napredka edino zagotovilo kmetovalcem za boljše življenje. Kol govore prijatelji in zavezniki kmetijskega proizvajalca? »Kot svoboden kmetijski pro- izvajalec in aktiven državljan se boš lahko hitreje gospodar- sko in družbeno razvijal v po- gojih organiziranega dela in ob vsestranski pomoči občinske skupnosti. V sami praksi si se lahko prepričal, da so ti pri zboljšanju gospodarskih pogojev že doslej v znatni meri koristili kmetijska zadruga in drugi or- gani za pospeševanje kmetijske proizvodnje v občini. Organizi- rano delo v gospodarskih in po- litičnih organih ti je omogočilo, da si vse uspešneje odstranje- val ovire, ki jih sam, izoliran od skupnosti nikoli ne bi zmogel. Z uporabo modernejših proiz- vajalnih sredstev boš prideloval več, bolje, laže in z manjšimi proizvodnimi stroški. S tem boš prispeval k dvigu svoje in sploš- ne življenjske ravni naših de- lovnih ljudi. Ustvarjena sred- stva in svoje sproščene sile boš lahko usmeril v še donosnejše kmetijske panoge, obenem ti bo preosta J alo več časa za strokov- no in splošno izobrazbo, brez katere tudi v kmetijstvu ni na- predka. Nizka proizvodnost v kmetij- stvu je temeljni vzrok splošnega zaostajanja naše vasi za ostali- mi proizvodnimi področji. Danes imaš vse pogoje, da dvigneš ob pomoči KZ proizvodnjo za dva- do trikrat. To pomeni, da bi lahko za tolikokrat tudi dvignil svoje dohodke, obenem pa bi ustvaril pvogoje za nadaljnjo modernizacijo proizvodnje, za boljšo zdravstveno, prosvetno, socialno in komunalno službo. Le s tako organizirano proiz- vodnjo se bodo lahko cene usta- lile. Z obvladanjem proizvodnje in trga boš vse svobodnejši in boš tudi imel več možnosti in pravice vplivati na vsa druga področja življenja naše občin- ske skupnosti. S pogodbenim sodelovanjem s kmetijsko zadrugo je zajamčena ekonomična uporaba skupnih sredstev za dvig kmetijske pro- izvodnje, za splošni dvig naše vasi, za razvijanje pravic kme- tijskega prebivalstva, posebej pa je usmerjena akcija v prid nadaljnjega utrjevanja naše ne- odvisnosti iz gospodai-ske in po- litične moči naše države.« In kaj govore sovražniki kmeta? In kaj govore sovražniki krnela? Govore vse mogoče in z vso zagrizenostjo, samo da bi ga za- držali v zaostalosti, in nepouče- nosti, kajti le ta je še edini za- veznik raznih bednih ostankov vaških izkoriščevalcev. Naši za- vedni kmetje jim bodo odgovo- rili z napredno akcijo v okviru svojih kmetijskih zadrug! STRAN î fTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE 13. MARCA ^.'-ЗЗ Ëltfkkfl IHifllO^Û Н^!^#^" vrednem ЛЦОШ lUlIiult! aJlSilLC obratovanju v sredo. 11. tnairca, je prešlo KmetiJ!3tko gospodarsko podjetje »Haloze« iz sdatusa »podjetja v izgraidnjiit v ped j et j e z rednim poâicvanjem. Ta dan je bilo kon- sfctuirsnje DS. Na 1. s«j. delavske- ga svetta so tzvoKli za predsedni- ka tov. Ivsna Bratuša. Izvolili so tudi ll-člamsk: ирга\ти odbor. Dre-ktor pcdjetja »Haloze« tov. Jenez Petirovii je poročal ob tej prikižncisti o pripravah in ukre- pih, ki so bil: storjeni, da se јз rws.o podjetje uspcsobilo za red- no poslovanje. Prve seje delavskega sveta pod- jetja »Haloze« so se udeležili kot predistg'vniik; OLO Mar bar, občin- skega s¿ndilka'nega sveta Ptuj in obč. odb'T-a SZDL njiho-vit pred- sedmici tov. Jože Trsmšek, tov. Jože Segarla in tov. Ivan KranjČič, Ui so čestitali delavskemu svetu pcdjetja »Haloze« ter njihovemu koìeiktivu in so mu na koncu svo- je diskusije tudi žele'ć mmogo utsipehov. Posestvo s 477 stalno züposlenimi Dstlovni kolektiiv p:dj'etj.a »Ha- loze«, ki združuje v seb: prejšnje KG Zsvrč, KG Bari, KG Pod!!ehn:k, KG Dravin/jsiki' vrh cn Mestnd vrh, šte,je sedaj 477 stailno zaipcslenh čSanav. 450 od teh jih dela nepo- sredno v proizvodnji, 17 pa je uipravnih uisilužbencev. Obrat Pcd- lehnifk šteje 191, Zavrč 160, Dra- vinjski vTÍh 67, Bori 44 in Mestni vrh 13 članov koleiktiva. Mestmi Vît» l'ma na 100 ha le 26 zaposle- niih ob dobn; mehanèzaeiji, ostali obrati pa imajo na 100 ha pa- viprečno 'po 47 zaposlenih. Cölctrbo posestvo »Haloze« ob- sega 2375 ha skupne zemlje, od te 1010 ha obdelovalne, 1058 ha gozdov ter 306 ha pašnikov .;n ne- rodovitne zemlje. V pnmerjavi s poljedelskimi posestvi je razmer- je med obdelovalno an skupno zemljo na videz izreidno slabo, to гаитегје ти seveda ni -priimerljiivo. ker ima posestvo »Haloze« 431 ha vinogradov z maftičnjski in trs- nicami. ki jih je pri pr'merjanju treba pomnožiti vsaj s f Viktor jem 2. nakar se slika seveda precej siprement. Oct skupnih 101G ho je 431 ha vinogradov Po struktutri obdelovalne zem- lje ćel.ctnega posautva je sMka sle- deča: od skupnih 1010 ha je 431 hektarov vinogradov, sadovnjakov je 280 ha, njivskih površin 177 ha, travn'kov 121 ha. Zaključna pano- ga pro.zvodnje posestva »Haloze« je poitemtaikem viinogradništvo. V vinogradniški m sadjarski prctz- vDdnjii se izkorišča 71 odst. vse obde'.ovalne zemlje. Rodnih sta- rejèh vinogradov je 167 ha, sJa- b-arodnih starejših vinogradov 81 hektarov, vinogradniških površin na počivanju m delno že izseka- niih 55 ha, rodnih obnovljen h vl- nograidov 69 ha, obnovljenih vi-- nogradov, ki lani še niso rodiili. 53 ha. Lani je bilo obnovljenih 19 hektarov vinogradov. Doslej obnovljenih 122 ho vinogrc!clov Po osvobodi vi, in to predvsem v zadnjrh letih; je bilo obnovlje- nih 122 ha vinogradniških nasa- diQv. na obnovo v bližnji boidoč- nositi pa še čaka 136 ha. Od teh bo že letošnjo pomlaid zasajonh 15 hektarov znigolančh površen, do Jeta 1%1 oziroma pomladi 1962 pa bo obnovljenih še 110 ha, in sicer Zavrč 50, Podlehnik 50 in Dravinjski vrh 10 ha. Po preteku petletnega plana bo torej v ce- kti obnovljenih 247 ha ali 60 od- stotkov vseh vinogradniških po- vršin. S tem bo glavna obnova vinogradov v obratih Zavrč, Pod- iehnik. Dravinjsik'; vrh in Mestm vrh zak.jućena. Preostane še Bori, ki bo m.oral bti prej arondiran in šele po izvršeni arondaciji bo spo- soben za smotrno obnovo. V ostalem delu f>oročiila je tov. Petrovič opisal še stanje sadov- njakov, njivskih površin, travni- kov in paáaiíkov, živinoreje, opre- me, zgradb in strojev, kreditov in ostalega ter tako ustvaril članom delavskega sveta sliko posestva, katerega bodo upravfljal'i in na keterem bodo izboljševali: proiz- vodnjo. Z reševanjem problemov posestva bo reševano vprašanje celotnih Haloz Ko je odgr>7oril direktoir pcdjet- ja, tov. Petrovič, članom delavske- ga sveta na nekatera vprašanja v zvezi s svojim porooi'cm. je tov. Jože Šegula v d skusi jd p>- udainl, da pre.vizemaj'O veliko od- govornost, ki jo bodo lahko zma- govali, če bodo delal':, gci^podariiM in obravnavalld vse probleme po načrtu in na podlaigi vseh potreb- nih analiz, brez katerih je delo na tako velikem posestvu težko ali nemogoče. Tov. Ivan Kranjčič je poudaril potrebo tesne povezave tega velikega socialističnega po- sestva s kmetijskimi proizvajalci svoje okolice. S svojin zglednim delom in političnim vplivom bodo lahko najbolj vplivali na zavest ostalih proizvajalcev. Z reševanjem problemov svojega posestva bodo reševali obenem prob'eme celotnih Haloz in tega dela Slovenije. P. i tem delu jim je žele! mno o uspehov. Tov Jože Tramšek je v diskusiji poudaril, da je prinesla združitev kmetijskih gospodarstev v podjetje »Haloze« nekaj novega v vsak kolektiv tega podjetja. Na vsakih 10 članov kolektiva pride po en član delavskega sveta, kar omogoča dobro povezavo delavske- ga sveta s kolektivom. Dobro bo- do morali preštudirati vse proble- me v zvezi z delom in upravlja- njem. Novo veliko posestvo bo moralo imeti dober strokovni apa- rat, ki bo direktno povezan z de- lovišči. Ob dobri povezavi delo- višči pa bo posestvo sčasoma na- stalo homogena celota. Temeljito bodo morali razmisliti probleme kooperacije z zasebnimi kmetij- skimi proizvajalci. Ostali diskutanti so se zanima- li za gospodarjenje z gozdovi, za plačilo po enoti proizvoda in dru- go. Po razpravi o sedežu posestva v Ptuju, o prostorih v zgradbi Vi- narske zadruge, o opremi uprav- nih prostorov in ostalem se je prva seja končala. Bila je dobro obj iskana, saj je cel dan snežilo in članov delavskega sveta niso za- drževala na posestvu razna dela, kot je to običajno ob lepih dneh. Štirideset tetoti ustanovitve KP J Spominski dnevi KPJ 16. marca 1918 — gre v LjuMjani nad 200 želi-zničucskih žen v sprevoda z rdečo zi stavo prod deželno vlado; njih deputacija terja izboljšanje prehrane. 16. marca 1920 — v Ljubljani sestanek zast'>pnlkov de- lavskh strokovnh zvez, vključenih v »Strokovno ki>mÍ5Íjo« (.SK), in Slavka Kaur ča, predstavnika CRSVJ (Centrarla rad- ničko Sindikalno vece Jugoslavije); dogovcre se, da bo Stro- Icovna komisija predlagala vsem članom, podružnicam in zvezam, пзј pristopijo k CfCSVJ. 16. marca 1924 — v LJubljani pokrajinska konferenca Zveze delavske mladine Jugoslavije za Slovenijo. 16. marca 1S39 — študent: na ljubljanski univerzi se ob grozeči vojni nevarnosti združijo v Narodnoakademski klub. 17. marca 1918 — v Ljubljani javen žrnski shod za mir in žensko volilno pravico; v résolue ji pozdravljajo revolu- cionai-nl ruski proletariat. 18. marca 1923 — volitve v narodno skupščino Jugo- slavije. 18. marca 1936 — notranje ministrstvo v Beogradu pre- pove »L.iudsko pravico«. 19. marca 1936 — v Zaprešiču na sIoven.«ko-hrvaški meji delegatsko zborovanje kmečko-deiavskega g banja. NAD 500 ŽRTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLISA ZA NAŠO OSVOBODITEV PRICBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV .NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) Klinar Franc se je rodil 4. ok- tobra 1930 v Grajeni pri Ptuju, v kmečki družini s petimi otro- ki. Po osnovni šoli je ostal na domačem posestvu. Ko je bil star 13 let, je doživel žalosten dan. ko je v plamenih izginjala pred očmi domača hiša, ki jo je zažgal okupator, ker so se v njej zadrževali partizani. Franca so tedaj odpeljali v mariborske za- pore, aprila 1945 pa so ga v Du- pleku pri Mariboru ustrelili. Očeta Franca in mater Marijo je zločinski okupator odpeljal v taborišče, kjer je mati umrla. Smrt ji je prihranila bridko ža- lost, ko bi zvedela o smrti ljub- ljenega sina. Kukovec Franc se je rodil 8. 10. 1915 v Drbetincih v Slo- venskih goricah. Oče je kmeto- val, mati je gospodinjila. Imel je 8 starejših bratov in sester, med njimi sta dva umrla v otro- ških letih. Po osnovni šoli je Franc delal na domačem po- sestvu. Ze leta 1941 se je Ku- kovec Franc povezal z OF. So- deloval je z Lackom. Pravdičem in drugimi. Dne 10. 9. 1942 so na njegov dom nenadoma prišli ge- stapovci in ga odpeljali v ptuj- ske zapore. Baje ga je izdal Ceh Janez, ki je bil prvoborec Lac- kove čete. a je klonil pred oku- patorjevim trpinčenjem. Tudi Kukovca so gestapovci pretepali do krvi. Iz Ptuja so Kukovca odpeljali v Maribor in ga 4. no- vembra 1942 ustrelili. FRANC KOSTANJEVï:C se je rodil 8. 10. 1905 v Gibini. Nje- gov oče je imel kmetijo. Rasel je med tremi brati in sestrami. Po osnovni šoli je obiskoval nižjo kmetijsko šolo v Maribo- ru. Pred vojno se politično ni udejstvoval. Ze leta 1941 se je pridružil narodnoosvobodilne- mu gibanju. Dajal je hrano Lacku in Krambergerju. Zato so ga po izdaji leta 1942 zaprli in ustrelili v Mariboru 2. 10. 1942. MARJETKA K ARB A se je rodila 4. 7. 1914 v Ormožu. Štu- dij na učiteljišču v Mariboru je prekinila zaradi bolezni na plju- čih. Bila je glasbeno nadarjena in dobra pevka. Okupator je družino Karba izselil iz Ormoža v Srbijo, kjer se je Marjetka preživljala s poučevanjem glas- be. Z denarjem je podpirala starše in izseljence. Ko so Ame- rikanci bombardirali Kraljevo dne 13. 12. 1944, je Marjetka zgubila življenje. FRANC KOZEL se je rodil 18. 8. 1911 v Tržcu pri Vidmu v kmečki družini s petimi otro- ki. Franc se je izučil za mizar- ja. Pozneje se je zaposlil kot mizarski pomočnik v Mariboru. Zaradi sodelovanja v NOB so ga aretirali in ustrelili v Mari- boru leta 1942, meseca junija. HILARIJ KARI2 se je rodil 2. 6. 1908 v Nabrežini pri Trstu. V gimnazijo je hodil v Ljub- ljano, nato je šel v pomorsko akademijo v Dubrovnik. Ko je končal šolanje, se ni zaposlil v pomorstvu, ampak je nastopil službo pri davčni direkciji v Ptuju. Maja 1941 je zbežal iz okupiranega Ptuja v Ljubljano, kjer se je takoj povezal z OF in sprejeli so ga v KP. V njegovem stanovanju v Trnovem so bili tedenski partijski sestanki. Ka- riž je teden.sko s kolesom vozil na Kras v Sežano narodnoosvo- bodilni tisk in ga oddajal Lojze- tu Pericu. 2e oktobra leta 1941 so ga kot organizatorja OF po- slali v Julijsko Krajino. Z ženo sta se naselila v Koprivi. Tam je navezoval stike z zanesljivi- mi ljudmi, večkrat je moral v Trst. Leta 1942 je prišel okupa- tor na sled njegovemu delu. Za- prli so ga in ga poslali v Italijo v koncentracijsko taborišče. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je vrnil in z delom nadaljeval. Postal je član Okrajnega komi- teja za tržaško okrožje ter voja- ški referent IX. korpusa. Po partijski šoli v Cerknem leta 1944, kjer se je komaj rešil smrti, ker so zaradi izdaje Nem- ci šolo obkolili — je odšel nazaj v Koprivo, od tu pa v Tržič pri Trstu organizirat delavce v ladjedelnici. Zaradi izdaje ga je prijela Colottijeva banda, ki ga je zverinsko mučila, nato pa iz- ročila Nemcem, ki so ga v Trstu obesili 23. aprila 1944. NAFTA POD PTUJSKO GORO? Ni še dolgo od tega, ko smo videli, da prevaža podjetje »Nafta« iz Lendave neko kon- strukcijo proti Ptujski gori. Kmalu je zrastel visok stolp, ki je viden-daleč naokrog, poseb- no še ponoči, ko je razsvetljen. In kaj pravijo beli rudarji? Ze od daleč se sliši ropotanje težkega stroja, ki poganja sve- dre v globino. Ob stolpu samem so opozorilni napisi, da je ka- jenje, prižiganje, čuvanje ali nošenje eksplozivnih predmetov prepovedano. »Poskusili smo in že začeli z vrtanjem,« pravijo. V začetku smo naleteli na pre- cej nevšečnosti, ker je zgornji sloj peščen in se vrtina sproti zasipa. Tudi močen dotok talne vode je v vrtino. Zato so mo- rali najprej zvrtati luknjo, jo zabetonirati in potem beton prevrtati, da so izognejo zasipa- nju, vodi itd. Globlji sloji zem- lje so trdnejši in tam je delo lažje. Strokovnjaki geofizike »Sez- mica« iz Lendave so ugotovili s poskusnim vrtanjem in globin- skim slikanjem, da obstajajo možnosti, da se nahajajo v tem oredelu precejšnje količine naf- te. Sedaj jo je potrebno samo najti in začeti črpati. Pod Ptuj- sko goro so postavili najmoder- nejši stolp, kar jih ima »Nafta«. ,,Odišavl)ena bolnišnica'' - še z druge strani v članku »Odišavljena bolniš- nica«, objavljenem v Ptujskem tedniku dne 17. II. 1959, je ne- znani avtor nevede pokrenil eno zelo važnih in malo znanih vprašanj mesta — njegove ka- nalizacije. Z namenom, da ne bi članek netočno in nezadostno informiral svojih bralcev, na- slednji informativni sestavek. Splošna bolnišnica v Ptuju vse do avgusta 1958 ni imela rešenega odvoda svojih odpad- nih voda. V bivši Jugoslaviji je bila v ta namen -zgrajena »Om- sova« čistilna naprava, ki je vsebovala mehanično usedanje odplak, gniliščni prostor za prs- gnitje svežega kala in klorira- nje inficiranih vod, kot je to za bolnišnice predpisano. Danes smatramo tak način čiščenja za- starelim, projektne hibe napra- ve so tudi v Ptuju le za kratek čas rešile pereč problem zelo onesnaženih voda bolnišnice. Naprava se je namreč kmalu pokvarila, tako da so odtekale vse odplake iz bolnišnice še da- lje neprečiščene po odprtem jarku do kolodvora in od tam v Grajeno, Zgolj slučaju je pri- pisati, da se ob tem odprtem vi- ru vseh mogočih infekcij niso pojavila množična obolenja. Predvojna doba ni niti v me- stu poskrbela za problem nje- gove kanalizacije. Vse do osvo- boditve je odpadna voda tekla po še rimskih kanalih neznano kam. Lahko rečemo, da ni bilo ves čas bivše Jugoslavije v po- gledu vodovoda kot kanalizacije storjenega ničesar. Antično po- slanstvo mesta Ptuja v tem po- gledu gotovo ni bilo niti za las prizadeto. Po osvoboditvi se je to vpra- šanje civilizacije pričelo smo- trno reševati. Občinski ljudski odbor se je zavedal, da bo pred otvoritvijo vodovoda potrebno drediti odtok odpadnih voda in njihovo čiščenje. Danes imamo odobren investicijski program za novo kanalizacijo mesta, ki se leto za letom sistematično r-ealizira. Prva etapa: kanal bol- nišnice, Gregorčičev drevored— kolodvor—Ciril Metodova—sej- mišče—Ormoška—Na Tratah— Drava je izvršena. Prvih 20 mi- lijonov dinarjev je vloženih in še 180 milijonov bo potrebnih, da se to pereče vprašanje reši dokončno. Zato ni na mestu preveč pavšalno obravnavanje tega problema. Po današnjih normah je po- trebno, da vsaka industrija kot večji posebni potrošnik kanal- ske mreže predhodno na svojern teritoriju očisti odpadne vode grobih mehanskih sestavin in škodljivih kemičnih kot bakte- rioloških snovi. Sledeč temu pravilu je bilo rešeno vprašanje odplak Splošne bolnišnice v Ptuju. Na njeno iniciativo je bil že v letu 1956 sklican na terenu sestanek vseh merodajnih sani- tarno-tehničnih faktorjev, ki je zasnoval koncept rešitve proble- ma po modernih znanstvenih m.etodah. Izbrana je bila loka- cija čistilne naprave na mestu bivše Omsove naprave, določen način čiščenja odpadnih voda do vseh podrobnosti. Iz sanitar- nih razlogov je bilo zahtevano, da se bolniške odplake kot vir možnih nadaljnjih nizvodnih in- fekcij očistijo na prostoru bol- nišnice do take rnere, da ne morejo več škodovati. Predpisa- no je bilo čiščenje v dvoetažni mehanski čistilni napravi, dalje kloriranje očiščenih vod in spu- ščanje teh v zaprt kanal z izto- kom v dovolj močen recipient — Dravo. Projekt čistilne naprave je bil »obravnavan pred bivšo re- vizijsko komisijo okraja Ptuj. ki ga je odobrila. Na posebni komisiji »Uprave za vodno go- spodarstvo« v Ljubljani, ki jo sestavljajo najuglednejši stro- kovnjaki Slovenije, vključno univerzo in Centralni higienski zavod, je bil projekt dan v do- polnitev po še posebnih pri- pombah. Sele ko je bil projekt dopolnjen, je omenjena uprava izdala svoje soglasje, nakar ga je ponovno potrdila revizijska komisija v Ptuju. Kmalu pvotem se je pričela gradnja čistilne na- prave bolnišnice, medtem ko je gradnja zbiralnika do Drave bila že v teku. Kot je iz dosedanjega razvid- no, poteka vsa izgradnja kana- lizacije in čistilnih naprav v Ptuju po naprej pripravljeni, temeljito preštudiranih in odo- brenih načrtih. Meščanom se to- rej ni treba bati, da je stvar na napačnem tiru. K že citiranemu članku je po- trebno dodati še naslednje: ne- dvomno je res, da je bilo doslej čutiti okrog zgrajene čistilne naprave bolnišnice neprijeten vonj. Posebno je bil ta intenzi- ven zjutraj, ko so se odprli vsi jaški in pričelo mešanje kala, ki se je na grabljah zadržal preko noči. Naprava v bolnišnici je šele za 5 mesecev v obratu in ni še popolnoma dograjena. Iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče nabaviti doslej potreb- ne količine klorovega razkužila, pri objektih še manjkajo neka- teri man,jši, a za pravilno delo- vanje naprave zelo bistveni ele- menti. Vse manjkajoče je v te- ku, tako da se v kratkem pri- čakuje zaključek poizkusnega obratovanja čistilne naprave. Za naprave Imhoffovega tipa, kakršna je v bolnišnici in ka- kršne se grade po vsem svetu — je namreč bistvena tako imeno- vana doba zorenja blata, ki tra- ja od 5 mesecev do^l leta. V tem času se namreč ustvari do- volj bakterij tiste vrste, ki po- spešujejo gnitje, to je pretvorbo organskih snovi v mineralne. Pri samem procesu se v tem ča- su tvori velika množina plinov, ki ne smejo ostati v gnilišču, ker so lažji od zraka in ker ne dopuste, da se grobo blato use- de na dno. Iz tega razloga je potrebno v tem času aktivno mešanje v gnilišču, ki pline od- vede. Po končani dobi zorenja je v dnu naprave dovolj že pre- gnitega blata, ki vsebuje vse one bakterije, ki cepijo sveže blato in preskrbe za normalen proces anaerobnega gnitja kala, kjer ni nobenega smradu več. Pri rednem obratovanju kanali- zacije ptujske bolnišnice ne bo čutiti nobenega smradu. Mešča- nom in bolnikom se torej v bo- doče ni bati, da bi bili z novo čistilno napravo kakorkoli pri- zadeti. Uprava Splošne bolniš- nice Ptuj in Projekt nizke zgradbe-pro- jektanta Novi naročniki »Ptujskega tednika« Matija Škrinjar, Ivanjkovci; Štefan Šaberl, Hoče; Ivan Zalar, Ptuj; Daniel Cebek, V. p. Štip; Pa- vel Kekec, V. p. Skoplje; Janez Horvat, Desternik; Neža Slana, Ptuj; Alojz Fuks, Kranj; Andrej Letonja, Ptuj. »DELTiNh« jiuifelici na prodaj v Im^m ггцтт v Ptuju S|>oro€amo cenjeni javnosti, da bomo od- prli 16. marec 1959 v naših prostorih v Ptuju na Srbskem trgu št. 6 svojo prodajalno pe- rila in konfekcije na malo. Prodajali bomo vse naše izdelke po tovarniških cenah. Poleg prvovrstnih izdelkov .bodo potroš.niki lahko kupili tudi izdelke z malenkostnimi napakami po znižanih cenah. Trgo- vino bomo odprli na željo potrošnikov in na našo željo, da bi bili naši izdelki dostopni potrošnikom po najkrajši poti. Kvaliteto naših izdelkov po sodobnih krojih potrjuje med drugim 33 diplom in priznanj z različnih sejmov in modnih revij v naši domovini. Na zadipji veliki prireditvi Gospodarskega razstavišča v Ljubljani »MODA 1959« smo dosegli med mnogimi raestavljalci za našo kvalitetne izdelke srel>mo medaljo. Obiščite našo trgovino in se prepričajte o prvovrstni kvaliteti naših izdelkov in o niz- kih cenah. Z nakupljenim perilom tovarne »Delta« Ptirj in z drugimi nr^'^ml \гМ^\ bo- ste izredno zadovoljni. Priporočamo se Yam in pričakujemo Vaš '>Wsk! »DELTA« Ptuj XIV. redni letni oEčni zbor Okr. slnäikaine^a sveta v ponedeljek, 16. marca 1959, bo v domu JLA v Mariboru XIV. redni letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta Maribor. Na občnem zboru bo dano po- ročilo, ki bo zelo obširno obrav- navalo delo Okrajnega sindikal- nega sveta na političnem, go- spodarskem in družbenem pod- ročju, delo občinskih sindikal- nih svetov in delo sindikalnih osnovnih organizacij maribor- skega okraja. Predvsem pa bo poročilo obravnavalo sodelova- nje sindikatov z organi ljudske oblasti, delo zborov proizvajal- cev, vlogo delavskega in druž- benega upravljanja, gibanje go- spodarstva in vlogo sindikatov Razprava bo o uvajanju nagra- jevanja po enoti proizvoda, ta- rifni politiki in premijah, stano- vanjski izgradnji, problemih tr- govir№ in obrti. Prav tako bo občni zbor obravnaval stanje v kmetijstvu, higiensko-tehnični zaščiti, zdravstveni službi, druž- beni prehrani, telesni kulturi in oddihu delavcev, delovnih od- nosih in strokovnem izobraže- vanju kadrov in vseh naših de- lovnih ljudi. Skratka, delegati bodo na XIV. občnem zboru pre- gledali vse dosedanje uspehe na vseh zgoraj omenjenih področ- jih, zavzeli svoja stališča ter sprejeli ustrezne sklepe in smer- nice za nadaljnje delo Zveze sindikatov mariborskega okraja. Iz ptujske občine bo sodelo- valo na XIV. občnem zboru 20 delegatov, ki so bili izvoljeni na IV. rednem letnem občnem zbo- ru Občinskega sindikalnega sve- ta 25. januarja 1959. NAPAD NA CESTI Filip Burjak, uslužbenec iz Ljubljane, je doživel 3. marca tega leta v večerni uri malo pred icrminskim mostom na ce- sti Ptuj—Ormož napad s strani neznanca, ki ga ni nikdar prej videl. V spremstvu otroka je šel po cesti ter srečal neznanca, ki je na kolesu meril cesto od roba do roba, vrhu tega je pe- ljal na kolesu še neko žensko Burjak je neizzivalno pripomnil otroku, da îaîiko v takšni situa- ciji pride do prometne nesreče kar je bilo neznancu — Francu Matjašiču iz Zamušan — dovolj da .je stopil s kolesa ter Burjakž z nožem napadel ter mu priza- dejal rane in po?k^dbe. da se je moral zateči po zdra. .liško pomoč v bolnišnico. ^•J, ше 13. MARCA 1959 P'^UJSKI TEDNIK Stran 3 Lepa pesem nadeaudRih miadink 'm шАпИшпч v Ptuju Pred koncem leta 1958 je bil v Ptuju ustanovljen prvi mla- dinski шгзаш pevski zbor, ki nosi iiTie heroja »Slavka Slan- dra«. Ustanovitev mladinskega pev- skega zbora je bila potrebna zaradi tega, da bi mladina lah- ko sodelovala v kulturnem in javnem življenju na naših šo- lah in drugih Ijudsko-prosvet- nih aktivih v Ptuju in okolici. Zbor sestoji iz 45 pevcev, od katerih je 22 mladink in 23 mla- dincev v starosti od 14 do 19 lei. Zbor vodi požrtvovalni zboro- vodja tov. Ra j ko Burg, ki je spretno razvrstil x>osamezne gla- sove na podlagi praktičnih iz- kušenj, da ustrezajo pesmi, ka- tere izvaja zbor glasovnim in fiziološkim pogojem glasu sle- hernega mladinca in mladinke. Zbor je pod temi pogoji naglo napredoval. Nagli napredek je rezultat prizadevnosti vseh čla- nov in Članic zbora, ki je zato lahko nastopil že po 21. redni vaji in 1. generalki. 7. marca, za praznik »Dneva žena«, je zbor uspešno nastopil. Ze po tretji ubrani pesmi je predsednik SZDLS za I. teren, tovariš Rubin, čestital zboru, ki je zbrano in samozavestno re- produciraI_nekaj biserov sloven- ske glasbene kulture, ki je vzniknila v narodnoosvobodilni borbi in mu zaželel še več uspe- hov. Na sporedu so bile pesmi, primerne za množične nastope, ki po svoji zvočni ubranosti ustrezajo- zmogljivosti mladih pevskih grl. Posebno je treba pohvaliti rrüadink» Marjetko Burg in Slavka Rimele. Zbor bo tudi v bodoče pel pesmi, ki so s pravo besedo in s tipičnimi zvočnimi sredstvi vzbujale v naši sredini ustrezno emocijo, ki se je razširila in po- stala prava ljudska last, ki pre- haja na mlajši rod tudi po tra- dicionalnem ljudskem načinu, po ustnem izročilu. Ob naši lepi pesmi se spom- nimo iskreno izraženih bridko- sti, nevolje nad nečloveškim sovražnikom, tožb pregnancev in jetnikov, spomnimo se padlih tovarišev in nesebičnih borcev v NOB. Zbor bo pel tudi F>esmi, v katerih se prepletajo nežna čustva hrepenenja po zapušče- nih svojcih in rodnem domu, o bratih in sestrah na Koroškem in onstran drugih meja. k, j. "evovodja novega pevskega zbora Letos bo obnovljen Gasilski üom v Ftuju, ki v sedanji obuki ne more več služiti svojemu namerni Ptujski Gasilski dom je potreben obnove Ob cbnovijeni sodnijski zgrad- bi se miočno cdraža potreba po obniovi GasJlskega dcma v Ptuju, ppi čemetr je potrebno uipošteva- ti, da gre za agilno gasLsko dru- štvo z raizmeroma dragoceno ga- silsko opremi^ in naipravami, ki morajo biti na vairnem. Poleg tega bi morali biti svetli pr^ostori do- ma, kjeir so diruštvene seje in sestanki, kar je sedaj nemogoče ob starinskih oizkih cknrh. Popra- vi.ja je potrebna »treha, enako pa tudi vrata in tla. na matičnem področju Ptuj Marija Repotočnik, Stari grad 24 — Magdaleno; Elizabeta Ku- javec, Stojnci 89 — hčerko; Neža Kranjc, Ptuj — sina; Marija Voglar, Ob Grajeni 4 — Mileno; Elizabeta Seguía, Ptuj — Dani- la; Pepea Kozel, Zakl 37 — Jo- žefa; Genovefa Mere, Repišče 42 — Branka in Edvarda; Rozalija Zuran, Pestike 5 — Danico; Eli- zabeta Dolinar, Ormož — .Jože- ta; Ivanka Božič, Videni ob Ščavnici 22 — hčerko; Мп.^лја Smiljan, Kidričevo 68 — Ido; Frančiška Mlakar, Skorba 45 — Jožefa. » Stanislav Cernezel, Ptuj. Or- moška 5 in Dranica*Milinič, Ptuj, Miklošičeva 14. Sabina Culek, Godeninci 24. roj. 1917. umrla 10. 3. 1959; Dra- gotin Pintarič, Vučetinec, roj. 1958. umrl 7. 3. 1959; Matevž Kopše, Ptuj, roj. 1886, umrl 4. 3. 1959. LJUBLJANA №DELJA, 15. MARCA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve diieva. 7.35 Vedri zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra — Markus Pol- der: Pevsko tekmovanje zajcev na Goljavi. 8.50 orkestralne miniature. 9.15 Zabavna matineja 9.45 Bedrich Smetana: Vyše- hrad, simfonična pesnitev. 10.00 Spo:ninu revolucionarja Mose Pijada. 10.30 Naši pevci pred mikrofonom. 11.00 Pol ure z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana. 11.30 Majhen koncert. 12.00 Naši po- slušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13 15 zabavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za naio vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska na poved. 15.10 Reklame. 15.25 N'ekaj na- rodnih. 15.40 Lahka glasba. 16.00 Ma- tija MaležiC: Stre! v mesečini (repöt- taža) 16.30 Popularne operne melodije. 17.00 Trideset minut z zabavnim orke- strom Alfred Scholz. 17..30 Radijska igra — Robert Ardrey: Svetilnik (ponovitev). Rr.üija: Mire Krai^elj. Izvajajo člani SNG in MG. 18.35 William Walton: Uvertura ..Scapino". 18.45 Klavir v ritmu. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in re- klame. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Revija zabavne glasbe. 21.co Srečanje 7 mrtvimi, ki žive . . . 22.00 N'apoved časa, poročila, vremenska napoved In pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 V plesnem ritmu. 23.00 Poročila in pre- gled tiska. 23 10 popevke od tu in tam. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daie. 17 OSKRBOVANCEV V HRASTOVCU Z območja občine Ptuj je v Zavodu za duševno defektne v Hrastovcu pri Mariboru 17 oskr- bovancev. Občina Ptuj plačuje za nje mesečno nad 170.000 din oskrbnine. Marija Bratuša, ' Lahonci 52, padec, poškodba roke; Matilda Kosi, Mekotnjak 35; padec, po- škodba noge; Amalijo Stumber- ger, Gradišče, so napadli štirje neznanci, poškodba po telesu; Otilija Valentan, Njiverce 31, je padla s kolesa, poškodba noge; Jožetu Podgoršku,. Drstelja 47, je pri nakladanju padel hlod na nogo; v Alojza Gregorinčiča iz Maribora se je zaletel kolesar, poškodba noge; Jožefa Šešerka, Rogoznica 4, je podrl avto, po- škodba glave; Alojz Miklošič, Miklavž-Orniož, padec, pyoskodba rebra; Stanko Medved, Zupečja vas 46, padec, poškodba noge; Boris Zohar, Ptuj, Lackova 1, je padel z II. nadstropja in si po- škodoval glavo; Stefan Lešnik. Salovci 54, se je z nožem vrezal v levo roko; Marica Seguía, Dor- nava 113, je padla s kolesa in si poškodovala glavo; Andreja Plohla, Kajžar 23, je podrla kra- va in mu poškodovala nogo; Štefanija Macun, Prepolje 58. je padla s kolesa in si poškodo- vala roki; Alojzu Majeriču, Ptuj, Na gradu 2, je padel na nogo hlod in mu jo poškodoval; Ivana Ostroško, Pobrežje 115, padec, poškodba glave in reber; Filipa Bur jaka, Maribor, je napadel neznanec in mu poškodoval glavo in roko; Genovefa Modlič, Kog 47, padec, poškodba noge; Tomaž Zelenik, Svetinci 41, po- škodba roke; Franca Vnuka, Le- skovec 16, je podrl konj in ga poškodoval po telesu; Matilda Arnuš. Ptuj, Mlinska 15, padec, poškodba noge; Antonija Sošte- rič, Videm 1, padec, poškodba noge; Marija Petek, Velika Ne- delja 4, si je z nožem poškodo- vala levo roko; Roza Horvat, Nova vas 7, padec, poškodba roke; Avgust Vrabl, Košenci 47, Ljutomer, padec, poškodba no- ge' Anton Kajzer, Sikole 78, poškodba roke; Jože Kuhar, Bu- dina, poškodba noge; Franc Meznarič, Zabovci 60. padec, poškodba hrbtenice; Stanko Metličar. Slovenja vas 74, padec, poškodba noge. Imenovani so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici. Terenska zdravniška služba Dežurstvo zdravnikov splošne prakse od 13. do 19. marca 1959: 13. glav. dež. dr. Franc Rakuš, pom. dež. dr. Nada Pavličev; 14. glav. dež. dr. Milan Carli, pom. dež. dr. Franc Rakuš; 15. glav. dež. dr. Milan Carli, pom. dež. dr. Franc Rakuš; 16. glav. dež. dr. Nada Pavli- čev, pom. dež. dr Fran Brumen; 17. glav. dež. dr. Ladislav Pire, pom. dež. dr. Ivo Medved; 18. glav. dež. dr. Milan Carli, pom. dež. dr. Franc Rakuš; 19. glav. dež. dr. Ivo Medved, pom. dež. dr. Ladislav Pire. Pomožna ambulanta posluje vsako sredo od- 14. ure dalje. Pomožna ambulanta v Pod- lehniku posluje vsak ponedeljek in petek od 14. ure dalje. Otroške po.-.vetovalnice: 13. marca v Ptuju od 14. ure dalje, 17. marca v Grajeni in Se- lah, 19. marca v Podlehniku in Tržcu od 13.30 dalje. Vsak prvi petek v mesecu je posvetovalnica za žene v Juršin- cih od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov od 13. do 19. marca: 13. dr. Aleksander Poznik; 14. dr. Ljuba Neudauer; 15. dr. Ljuba Neudauer; 16. dr. Aleksander Poznik; 17. dr. Ljuba Neudauer; 18. dr. Aleksander Poznik; 19. dr. Ljuba Neudauer. Vse informacije daje in naročila hišnih obiskov spreje- ma dežurni center Zdravstvene- ga doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Pozneje naro- čeni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Uprava ZD Ptuj na ptujskem živilskem trgu v sredo, 11. marca 1959 Povrtnine: krompir 20, 7.elje v glavah 30—40, kislo zelje 50. ohrovt 30, korenček 40—50, pe- teršilj 50—60, špinača 200—250, čebula 60—70, česen 200, zelena 50—60, fižol 50—60. rdeča pesa 30, čebulčck 250—300. por 40, kisla repa 30, redkev 30, moto- vileč 400, radič 400—500, regrat 300—400, hren 100. " Sadje in sadeži: jabolka 25— 30, hruške 40, orehi 100—130. Žitarice in mlevski izdelki: ajdova moka 50, ajdova kaša 100. pšenica 30—40, oves 25, ko- ruza 30, ječmen 40, proso 40. Mleko in mlečni izdelki: mle- ko 30. smetana 150, sir 40—80, maslo 500. Perutnina in jajca: , kokoši 500, jajca 13. Maščobe: zaseka 350. maslo 500, uvožena mast 325, domača mast 400. Na proslavi Dneva borbenih žena pri kolektivu tekstilne tovarne in barvarne Kolektiv Tekstilne tovarne in barvarne v Ptuju, kjer so zapo- slene povečini žene, je proslavil dan borbenih žena in 40. oblet- nico ustanovitve ZKJ v soboto, 7. marca 1959, v dvorani sindi- kata železničarjev na Ormoški cesti. Samostojno je pripravil daljšo akademijo. Nastopalo je lepo število tovarišic, ki so do- kazale, da znajo tudi same pri- praviti kulturno prireditev. Na- stopajoče delavke so žele pri celotnem kolektivu burno odo- bravamje, saj so morale neka- tere vložiti v izvajanje mnogo osebnega truda in volje. Z de- vetimi točkami programa je ko- lektiv slavnostno počastil letoš- nje spominske dni. Govor o pvomenu dneva 1х>г- benih žena in o 40. obletnici KPJ je imela predsednica de- lavskega sveta tovarišica Eliza- beta Korošec. Prikazala je zgo- dovinski razvoj borbene poti riaših žena in jo vključila v na- šo celotno socialno borbo za pravice delovnega človeka. Po- jasnila je pomembnost in vlogo napredne žene v naši današnji družbeni stvarnosti in nakazala smernice, kako se bo naša žena še nadalje uveljavljala kot ena- kopravni družbeni organ. Mo- ški pevski zbor, ki so ga sestav- ljali člani kolektiva, je zapel tri pesmi pod vodstvom tovariša Franca Lubeca; opravičil je svoj obstoj, četudi se bo moral še bolj utrditi. Zelo sta navdu- šila Marija Sagadin in Jože Zu- pančič, ki sta zapela v duetu nekaj domačih pesmi; rekli bi lahko, da sta to neznana talen- ta, ki potrebujeta sicer še vež- banja, vendar sta že na svo,jem prvem nastopu pokazala dovolj spKJSobnosti. Kolektiv je pred- vajal tudi kratko dvodejanko »Oh, ta Polonca«. Delo prika- zuje sicer preteklo malomeščan- sko življenje žena »višje« druž- be, kjer ne vedo v brezdelju početi drugega, kot ogovarjati sosede in izkoriščati svoje slu- žabništvo. Tovarišica Kornpi- hlova je kot režiserka dobro pripravila svoje like, kjer sta se predvsem izkazali tovarišica Sa- gadinova v vlogi dr. Koprivove in Horvatova v vlogi njene slu- žabnice Polone. Delovnemu kolektivu lahko za vsebinsko globoko izvedeno kulturno prireditev iskreno če- stitamo z željo, da nadaljuje po tej poti s kulturnoprosvetnim udejstvovanjem svojih članov. J. S. PODLEHNIK Prireditve v novourejeni prosvetni dvorani Za 8. marec — Mednarodni dan žena je pripravilo Prosvetno dru- štvo v Podlehniku predstavo so- dobne komedije »Komedija o ko- mediji« v režiji učiteljice tov. Anice Jureševe. Proslava in pred- stava sta bili v novourejeni pro- svetni dvorani v Podlehniku. Vseh 12 igralcev je z uspelo igro poka- zalo, da je v igralskih talentih te- ga dela Haloz še mnogo neizčrpa- nih sposobnosti, ki bodo prišle do izraza z nadaljnjim udejstvova- njem društva in njegovih sekcij. Dvorana je bila polna gledalcev. Za ženske je bil glede na praznik vstop prost. Da bi predstavo vide- lo čimveč ljudi, jo ix)do ponovili v nedeljo, 1Î5. 1.1., popoldne. Precej zaslug za ureditev pro- svetne dvorane in za uspelo delo Prosvetnega društva v Podlehniku imata KG Podlehnik in KZ Pod- lehnik, ki podpirata društvo, da bi uspešno opravljalo svoje naloge. Z novourejeno dvorano je dobil ta predel Haloz možnost čimvečje udeležbe prebivalstva na vseh po- litičnih in gospodarskih zborova- njih in sestankih društev. V ambulanti v Podlehni- ku velik obisk bolnikov Pomožna ambulanta Zdravstve- nega doma Ptuj v Podlehniku že več mesecev dobro služi svojemu namenu. 2-krat na teden so tam popoldne in do poznih ur zvečer zdravniški pregledi, ki jih oprav- • Ijata zdravnika dr. Pire in dr. Bla- govič iz Ptuja. Največkrat ju čaka po 60 do 70 bolnikov in prej ne zapustila ambulante, dokler ni pre- gledan zadnji čakajoči. Sedaj ima- jo v Podlehniku tudi babico. Ra- bili bi še zobozdravnika. Zgradba zraven ceste in posestva KG Pod- lehnik ho sčasoma v celoti služila ambulanti, sedaj pa so v spodnji prostorih le čakalnica, sprejemni- ca in zdravniška ordinacija. Načrtno Škropljenje sadnega drevja KZ Podlehnik se je letos bolj načrtno kot sicer lotila zimskega škropljenja sadnega drevja. To de- lo opravljata 2 motorni škropil- nici, škropijo pa člani KZ, ki so izvežbani za to delo. Delo je te- žavno le pri sadjarjih, ki nimajo očiščenega drevja. Zaradi tega gre v izgubo mnogo škropiva in časa. Novi most čez Pesnico v Cvetkov cih, ki ga je 1958 zgrad .a v lastni režiji Vodna skupnost Ptuj. Most je doJg 42 m, širok 4 m ш ima v strugi 4 opocn;ke. Popravila cest Dosedanje ugodno vreme je iz- rabilo KG Podlehnik za kop in ob- rezovanje trte ter za popravljanje ceste na Rodnem vrhu. 800 m ce- ste Jablovec — Rodni vrh je po- pravljeno, popraviti pa bo potrebno še nad 2 km ceste, ki vedi k vi- nogradom tega posestva in jo ko- ristijo za prevoz gnoja, škropiva in pridelka. Cesta Podlehnik — Corca je že delno urejena. Popravilo cest opravljajo iz srei stev cestnega sklada in ob pomo- či posestva ter občinstva tega predela Haloz. SV. Kmalu po polnoči med 6. in 7. marcem t. 1. je izbruhnil po- žar v šupi za premog, drva in drugo v Aškerčevi ulici, ki je last stanovanjske skupnosti, ko- ristila pa sta jo hišni .svet hiše v Murkovi ulici 5 in Knjigarna ter- papirnica Mladinske knjige Ptuj. Dva otroka sta si v šupi prejšnji dan zakurila in ker ognja zvečer nista pogasila, se je v vetrovni noči razvnel po- žar. Na pomoč so prišli gasilci iz Ptuja in Maribora, ker je bi- la v resni nevarnosti vsa oko- lica hiš, zlasti pa veliko skladi- šče Trgovskega podjetja »Pano- nija« Ptuj. Iz same šupe se ni dalo ničesar rešiti, pač pa je uspelo z dobro organizacijo ga- silske pomoči uspešno zavaro- vati vse hiše okrog pKJŽarišča in preprečiti najmanj 50-milijon- sko škodo. V akciji je bilo 38 gasilcev iz Ptuja in Maribora s cisternami in močnimi gasilski- mi brizgalnami. Ljudje sami so bili precej zbegani, ker v tako vetrovni noči ni nikdo veroval v to, da bo mogoče ogenj tako lokalizirati in mesto obvarovati pred hujšp а%јтџсс. V nedeljo, 8. marca 1959, po- poldne se je napotilo 5 otrok, 2 dečka in 3 deklice iz Rabelčje vasi v Babosekov gozd po zvončke. K sreči je bila z njimi ena izmed mater otrok, starih 8 do 12 let. Ko je Dragica Lašič. 11-letna deklica, opazila mino in opozorila z njimi idočo varuhi- njo, je slednja takoj oddaljila otroke od ležišča mine in obve- stila o tem pristojnega organa. Večkilogramska mina iz mi- nometača je bila uničena v sre- do, 10. marca, na licu me.=;ta. Strokovnjaka za uničevanje min iz Maribora sta po ogledu naj- dene mine izjavila, da je bila vsa sreča, da so bili otroci v spremstvu starejše osebe, ki je oddaljila otroke od nevarnega predmeta in obvestila o tem pristojne organe. Ce bi bili otro- ci sami, bi radovedna dečka iz njihove družbe gotovo hotela o najdenem predmetu kaj več ugotoviti, kot so to navajene de- klice, in nesreča bi bila neizo- gibna. Podobna mina je uničila pred leti ob istem času mlado življenje šolarja Dominca iz No- vega naselja iz Ptuja. V sredo, 10. marca, sta ista strokovnjaka iz JLA in TNZ Maribor razstrelila tudi proti- tankovsko bombo iz zadnje voj- ne, ki je vsa povojna leta ležala ob Pesnici pri Trnovski vasi. Tamkajšnji matičar tov. Pučko je poskrbel za varnost ljudi, da nihče ni prišel do neeksplodira- ne bombe in je tudi obvestil pristojne organe o obstoječi ne- varnosti. Navedena primera sta resno opozorilo mladini, ki y spomladi radi segajo po razstrelivu, naj OFK>zorijo na vse nevarnosti od- rasle, ki bodo poskrbeli, da se ne bodo dogajale nesreče. V Pobfežju je gorelo v petek, 6. marca 1959, po- pK>ldne je požar uničil stano- vanjsko hišo Martina Rogina iz Pobrežja štev. 3 in njegove go- spodarske pritikline ter gospo- darsko poslopje soseda Fridau- erja. Roginovim je uničil požar tudi stanovanje in vso hišno opremo, obleko in hrano ter 2 svinji. Fridauerjevim so ljudje rešili orodje In živino. Skupna škoda znaša nad 2 mdlijona di- narjev in bo le delno krita z za- varovalnino. V petek, 6. marca 1959, je pi- hal močan veter. Iskrica iz niz- kega dimnika Roginovih na slamnato streho je zadoščala, da se je v kratkem razplamtel p>ožar vzdolž cele slamnate stre- he in se tudi preselil na sosedo- vo streho. Iz goreče Roginove hiše je bilo komaj mogoče re- šiti Roginovega očeta, priletne- ga možakarja, ki je ležal bolan v postelji. Rešili so tudi nekaj svinj, težjih dveh pa niso mo- gli, ker je veter tLščal ogenj k tlom in ni bilo mogoče priti do gorečega prostora, v katerem je bila živina. Ljudje so hitro pri- tekli na pomoč iz cele vasi in reševali, kar se je rešiti dalo. Takoj je bila na licu mesta tudi gasilska četa iz Ptuja s cisterno, ki je dušila požar in omogočala reševanje iz gorečih prostorov. K sreči so ostale hiše bolj od- daljene, kot sta si bili Roginova in Fridauerjeva, zato se tudi po- žar ni mogel razširiti, V nevar- nosti je bila le nedaleč ležeča Horvatova hiša, ki pa je ostala nepoškodovana. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 13, do 15. marca angleški barvni film »SMRT NA CESTI« in od 17. do 19. marca madžarski füm »DVOJE PRI- ZNANJ«. KINO MURETINCI predvaja 15. marca ítalijansie barvni fill* »DEKLE Z REKE«. Strar 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. DNE I^. MAPCA 1959 jugoslovansko ladredelništvo Ladjedelništvo v Jugoslaviji je po vojni zabeležilo najv?čji na- predek in zavzema zelo pomemb- no mesto v gospodarstvu. Ob koncu lanskega leta je bilo v jugoslovanskih Ir.djedelnicah za- poslenih okrog 14.000 ljudi, ki ustvarjajo bruto produkt v vred- nosti 40 milijard letno. V drugi svetovni vojni je jugo- slovanska trgovska mornarica pre- trpela velike izgube, ki jih še ni uspela ncdoknaditi. Pred vojno je tonaža jugoslovanskega trgovske- ga ladjevja znašala 403.000; danes pa še vedno le 383.000 BRT. I::- mcd 180 ladij, kolikor jih je ime- la Jugos'avijp pred vojno, jih je ostalo leta 1945 le še 80 s 140.000 BRT. Tako pomembno zmanjšanje tonaže je povzročilo velike težave v povojnem normaliziranju po- morskega prometa, posebno preko- oc?anskega. To stanje jugoslovan- ske trgovske mornarice je nare- kovalo hiter razvoj ladjedelnic na Jadranu. V ta namen je bilo po vojni investirano 25- milijard, za izgradnjo tovarn ladijskih motor- jev pa 15 miujard dinarjev. Po vojni je bila obnovljena in modernizirana ladjedelnica »3 Maj«, na Reki, razširjena in moderni- zirana ladjedelnica »Uljanik« v Puli, medtem ko je ladjedelnica »Split« popolnoma nova. Le-ta se bo razvila v največji objekt te vrste v državi. Te -tri ladjedelnice so popolnoma obvladale tehniko gradnje najbolj komipliciranih plovnih enot. Ladje zgrajene v teh ladlodelnicah ne zaostajajo za najboljšimi evropskimi dosežki na tem področju. Od konca vojne do konca 1957. leta so jugoslovanske ladjedelnice zgradile 554 večjih ladij. Sama ladjedelnica »3. maj« je zgradila 168 ladij ali 60 odst. jugoslovanske trgovske mornari- ce, »Uljanik« 65 in »Split« 66 ladij. Ladjedelnica na Reki bo zgradila letos 93.000 ton novegd ladjevja; »Uljanik« iz Pule, edina jugoslovanska ladjedelnica ki iz- deluje tudi ladijske motorje, pa bo do leta 1961 zgradila med dru- gim še 6 tovornih ladij po 10.000 ton in tankerjev po 19.000 ton nosilnosti. Obnova ladjedelnice v Splitu se je začela šele 1948. leta. Vrednost del pri gradnji ladjedelnice znaša že doslej 7 milijard dinarjev. La- ni so v tej ladjedelnici začeli gra- diti še dva nova navoza za grad- njo ladij po 35.000 ton nosilnosti Prvi navoz bo dovršen že letos. Ta ladjedelnica bo do 1962. leta zgradila za inozemska pomorska podjetja 22 tovornih ladij po 12.800 ton. Za domača podjetja pa 6 linijskih ladij nosilnosti 6500 ton, ki bodo dosegle hitrost 18 milj na uro. Ta ladjedelnica za- posluje že okrog 4000 delavcev, a v kooperaciji z njo dela 34 jugo- slovanskih podjetij. S kvalitetnimi izdelki jugoslo- vanskih ladjedelnic, še širi sloves jugoslovanskih graditeljev v svetu. Danes gradijo naše ladjedelnice ladje za 14 držav, kar kaže, da so jugoslovanske ladjedelnice uspešno prodrle na svetovno trži- šče. Po naročilu inozemskih tvrdk bodo zgradile 75 ladij s skupno 420.000 ton nosilnosti v vrednosti 140 milijonov dolarjev. S proiz- vodnjo za inozemstvo je angaži- ran večji del naše ladjedelniške zmogljivosti, kar je v precejšnji meri zavrlo izgradnjo jugoslovan- ske trgovske mornarice. Na drugi strani pa nam izvoz ladij doprina- ša že pomembne devize in uveljav- lja jugoslovansko delo in tehniko po morjih in oceanih sveta. Grki pred 2500 leti. Ta ples so s*ari Girki imenovali Kordaks. Plesali so'ga ob zvokih lire in pi- ščali. Namesto whiskyja pa so pili vino. KIP IZ ZLñTA o Budovem k.pu v glavnem svetišču v Bangkoku so do ne- davnega meniM, da je iz brona zato so ga nameravali prepeljati v drugo pagodo. Pri selitvi pa se je kip nekoliko odrgnil, pod bro- nom, ¡pa se je zasvetilo zlato. Budo so t alko j past avili na prejšnje metsto in odstraniùi bronasto pre- vleko. Odtlej prihajajo v pagodo številni verniki, ki prinašajo bo- gata dairila. Seveda so postavili pred vhrdna vrata tudi stražo, k¡ noč in dan varuje dragoceni Bu- dov hip. Zdaj so se začele š'v.ti o tem Budovem kipu najrazVičnejše go- vorice. Pravrijo, da so k'ip pre- vlieiküi z mavčno plastjo v 18. sto- letju, da bi nanj ne posta.li po- zcirni zavojevalci, ki so takrat pris!: v Siam. Pr?v taiko zatrju- jejo, da je kip iz čstega zlata, da tehtg ppt t'^n 'П da je \Teden milijon funtov šterlingov. Vse ka- že, da .so ta kin izdeJalii v 15. sto- letju in da so ga zares orevle- kli z mavcem z&r^dr' S'ovražne ne- vairncsti. Ra'zan tega je mogoče, da so prvotni kip pirecWkovali z mavčno plastjo v .skladu s pre- mem, j eno mse'ncstjo vern'kcv. Kaj m?ilo verjetno je, da je ta Bvdov kip zares ves iz zlata. Vle- nijo, da' ima sam-'^ debe'-o zlato prevleko, saj so tudii sicer v Sr?.- mu povsem zilati predme*-.' zelo redki. Mcgcče je vse skupaj zlata litina s prmesjo .srebra, saj bi hi-i novisem zlati Buda prava redkcst. Kemčnega ses-tava tega kipa še ni.so -dokončno u get ovil i, vsa^j uradnega sporočiila o tem še ni. Mogoče skrtvajo dejstvo, da kí'p ni povsem zlat, zaradi številnega pril"va budističnih vernikov, mo'k o sestavi tega kioa' pa je lahko razložiti tudi z bojaznrjo, da b' morda kdo skušal ukrsistii staro umetnino. Neki francoski vinogradnik si je izmislil svojevrstno embalažo za vino. Svojega pridelka ne prodaja več v steklenicah, mar- več v konzervah, ki so znotraj prevlečene s posebno snovjo. Strokovnjaki so ugotovt'li, da to vino ni slabše, razen tega pa ga je laže prevažati, ker so kon- zerve odoomejše in hkrati ob- čutno lažje. Medtem ko tehta Še vednc trgovinu z be- lim blagom Strogi poliicijski ukrepi in scde- lovanje policij iz raznih dežel so precej zafcnli trgovino z be¡Km blagom, tods' popolncrna zatrett je niso mogli. Iz Južne Amerike so v zadnjem času prišle vesti, da so v tamkajšnjih javniih hišah izsle- dili mnogo črnk in mulatk, k- ne znajo ne španščine ne portuga'.- ščiine in nočejo povedati, cd kod so. Končno so ugctoviili, da so ta dekleta s Haifaiija in da znajo francoski. Oblasti i:z Braiziilije so se po- vezale z oblaistm- s Haitija in sklenile, da ta dekleta na pcisebn: ladji preipeiljejo domov. Toda haitske obla.sti so spcročrJle, naj z vračanj-em deklat še počakajo, da ne bi vzbuddi pozornosti »trgovcev«. Oblast! na Haiitiju so potem raziskovale, kam vodijo poti te trgovine. Kmalu so odkr le neke- ga trgovca, ki je obiskoval ha.t- ska pristanišča z motorno jahto »Santa Maria« in se vračad vedno ponoči. Poli'cijôke oblasti pa sii ladje niso uipale pregledati, ker je cmenjeni »gospod« imel zveze z najvišjim: krogi. Neki pdioist je ugotovil, da njegova žena v svojem zavodu stalno m.eniava gojenke v staro- sti od 14 do 17 let. Njihovo šte- viio se ji9 znatno zmanjsa'lo, ko je pripliula »Santa Мат«а«. Nekega dne so jahto nenadoma ustavili in našli na njej sedem deklet. Zve- deli so, da so jih starši prodalJ. Končno so aretiraii vse moške na ladji. Ugotovili' so, da je bil »go- spod« vodja razširjene crganiza- ciije, ki je kuipovala in prodajala dekleta. Seveda je prejel tudi za- služeno kazen. Rock'n roll so po^ndi že stari Grki Proiesor Matija Bess, str<*ov- njak za grško kultirro in knji- ževnost je na nekem predavanju v Bonnu izjavil, da rock'n roll ni nov plv°s. Poznali so ga že stari Občinski strelski odbor se je na prvi seji konstituiral s tova- rišem Koželjem kot predsedni- kom. Odbor je obravnaval pi;o- gram dela za novo sezono. Za »Zlato puščico« v okraj- nem merilu bo v Mariboru tek- movalo 23 strelcev, ki so na ob- činskem tekmovanju dosegli predpisano átevilo krogov. Na podlagi doseženih rezultatov ob- staja upanje, da se bo nekaj strelcev plasiralo za republiško tekmovanje. V kratkem bodo strelci začeli s treningi in tekmami z malo- kalibrsko puško. S to puško bo- do streljali samo oni strelci, ki so uspešno streljali z zračno pu- ško. Končno bodo pripuščeni na streljanje z vojaško puško le najboljši strelci z malokalibrsko puško. S temi ukrepi se bo do- seglo večje varčevanje in vztra- jen trening. V počastitev 40-letnice KPJ se bodo 15. marca pomerili naj- boljši strelci iz osmih občinskih družin v streljanju z vojaško puško na svojem strelišču. Na dan pred proslavo 19. aprila bo pa priredil Obč. sindikalni od- bor javno nagradno streljanje z zračno puško. Streljanje bo na prostoru pri pošti. SportRa tekiinvaRfa ¥ oast ЖЈ Občinski sindikalni svet je v počastitev 40. obletnice iZKJ razpisal prve delavske igre, ka- terih bi se naj udeležile široke delavske mno'^.ice. Sindikalne podružnice bodo zadolžene za skupno prijavljanje ekip v na- slednjih panogah: malem roko- metu, nogometu, namiznem te- nisu, kegljanju, streljanju z zrač- no puško, šahu, badmintonu in odbojki. K medkolektivnemu srečanju bodo pozvani tudi pr- vaki občin, ki bodo sprejeli 20. aprila ob zaključnem tekmova- nju lepa darila. Šahovska zveza Slovenije je razpisala v tej zvezi v proslavo dneva mladosti podobno tekmo- vanje za dragoceni pokal pred- sednika republike. Na tem tek- movanju lahko sodelujejo štiri- članska moštva gospodarskih organizacij, ustanov, mladinskih in pionirskih organizacij ter ostalih družbenih organizacij. Moštvo, ki bo zasedlo prvo me- sto v občini, se bo nato plasi- ralo v nadaljnje višje tekmova- nje. Tekmovanje bo po izločil- nem sistemu ter bo nepremaga- ni nasprotnik postal prvak ob- čine. V to tekmovanje se lahko prijavi tudi več moštev iz ene gospodarske organizacije. Podobna tekmovanja bodo v počastitev 40. obletnice tudi v ostalih panogah ter prosimo vse sindikalne podružnice kakor tu- di družbene organizacije, ki bi bile pripravljene sodelovati, naj pošljejo najkasneje do 20. mar- ca 1959 svoje prijave na Občin- ski sindikalni svet Ptuj. Kommet v nedeljo, 8. marca 1959, je imel NK Drava v gosteh moštvo Bratstva iz Hrastnika, ki je je- senski prvak celjske podzvezne lige. Tekma je bila toliko zani- miva, ker je pokazala približno razmerje moči med klubi mari- borske in celjske nodzvezne lige. Prvaka obeh podzvez se bosta namreč po končanem prvenstvu med seboj borila za vstop v slo- vensko ligo. Po nedeljski zmagi Drave 4;2 (3:2) in 5:2 porazu celjskega Olimpa proti tezen- skemu Kovinarju kaže. da so naši klubi nekoliko močnejši. Drava je igrala slabo in ne- povezano. Navaditi se bo mora- la ostrejše igre, ki pa ne sme prehajati v surovost. Zmedena obramba z nesigurnim vratar- jem na čelu je prejela dva na- ravnost smešna gola. Tako je skupaj s počasnim napadom in neurejeno krilsko vrsto kriva, da je moštvo, namesto učinko- vite zmage doseglo tako pičel rezultat. Zastreljali so tudi 11- metrovko; izvajanje najstrožje kazni je pač potrebno vaditi. v predtekmi so pionirji ora- vo premagali moštvo Dijaškega doma. HîSO z gospodarskim poslop- jem in 1 ha 70 arov zemlje v Zg. Velovlelm prodam. Anton Kovačec, Zg. Velovlek 5, De- sternik. STANOVANJSKO HîSO in 30 arov belega vinograda v do- brem stanju prodam. Janez Hauptman, Desternik 23. NJIVO in TRAVNIK v skupni izmeri 46 arov v Rogoznici prodam. Vprašajte Nova vas štev. 29, Ptuj. HiSO z gospodarskim poslop- jem in 60 arov njive in sado- nosnika v bližini Ptuja ugod- no prodam, tudi na večletna odplačila. Naslov v upravi. DVOSOBNO STANOVANJE v Mestnem vrhu zamenjam za enako v Ptuju ali okolici. Na- slov v upravi lista. NAJDITELJA KLJUČEV in rezervne svečke za moped »Simson« napro.šam, da jih vrne proti nagradi v upravi lista. KZ HAJDINA RAZPISUJE ME.STO KNJIGOVODJE Pogoji: vešč knjigovodskih del v kmetijskih zadtugah. Plača po ta- rifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe tako. OBVESTÎL0 PROSTOVOLJNO GASILSKO DRU- ŠTVO MIHOVCE-DRAGANJA VAS obvešča prebivalstvo da predvidene loterije zaradi teh- ničnih ovir ne bo. Vsi posedovalci loterijskih srečk lahko dvignejo denar za vrnjene srečke pri bla- gajniku Alojzu Medvedu iz Mihove v roku enega meseca po objavi v časopisju. POZIVAM tovariša in dve to- varišici, ki so dne 13. decem- bra 1958 ob 11.30 sedeli na klopi v pritličju sodišča Ptuj, soba štev. 2, da se takoj javijo v upravi proti denarni na- gradi s svojim točnim naslo- vom. Preklic Podpisani Krajnčič Peter, mi- zar v Spuhlji, obžalujem in pre- klicujem žavljivke, izrečene proti Vinko Agnezi iz Rabeljčje vasi ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Krajnčič Peter ČEBELARJI POZOR! Čebelarsko društvo bo imelo svoj redni letni cbčni zbor dne 15. marca 1959 v gostilni Zupan- čič na Ljutomerski cesti. Po zboru bo predavanje v pridobi- vanju mlečka. Vabljeni vsi če- belarji! Odbor Objava Osnovna šola Franca Osojnika v Ptuju, Prešernova ulica 31 (gimnazija), bo vpisovala novince za šolsko leto 1959-60 v dneh od 17.— 19. marca t. 1. od 8. —12. ure v šolski pisarni. K vpisu naj se zglasijo v spremstvu roditelja ali starejšega člana družine, otro- ci ki so rojeni v letu 1952 in ki stanujejo v okolišu te šole: Pre- šernova ulica. Cafova ulica, Muzej- ski trg, Vičava. Novo naselje, Orešje, Krčevina, Štuki, Mestni vrh (del). Placar (del). S seboj je treba prinesti otro- kov rojstni list ali izpisek iz rojst- ne matične knjige. Ravnateljstvo Obvestilo CEPLJENJE PROTI KOZAM IN PROTI DAVICI Zdravstveni dom Ptuj obvešča vse starše predšolskih otrok, rojenih od 1. januarja 1952 do 31. decembra 1958, da bo obvez- no cepljenje proti kozam in da- vici po naslednjem razporedu: 1. v osnovni šoli Grajena: 13. marca 1959 ob 11. uri; 2. v osnovni šoli Markovci; 14. marca 1959 ob 11. uri; 3. v prosvetni dvorani Bukov- ci: 16. marca 1959 ob 11. uri; 4. v železničarskem domu Ptuj: 17. marca 1959 ob 14. uri za letnike 1958; 5. v osnovni šoli Gorišnica- 17. marca 1959 ob 10. uri; 6. v železničarskem domu Ptuj: 18. marca 1959 ob 14. uri za letnike 1957; 7. v osnovni šoli Polenšak: 18. marca 1959 ob 11. uri: 8. v železničarskem domu Ptuj: 19. marca 1959 ob 14. uri za letnik 1956; 9. v osnovni šoli Juršinci: 19. marca 1959 ob 10. uri; 10. v železničarskem domu Ptuj: 20. marca 195đ ob 14. uri za letnik 1955; 11. v osnovni šoli Trnovska vas: 20. marca 1959 ob 10. uri; 12. v osnovni šoli Vitomarci: 20. marca 1959 ob 14. uri; 13. v osnovni šoli Desternik: 21. marca 1959 ob 10. uri; 14. v osnovni šoli Sela: 23. marca 1959 ob 11. uri; 15. v železničarskem domu Ptuj: 24. marca 1959 ob 14. uri za letnik 1954; 16. v osnovni šoli Zavrč: 24. marca 1959 ob 11. uri; 17. v železničarskem domu Ptuj: 25. marca 1959 ob 14. uri za letnik 1953; 18. v osnovni šoli Cirkulane: 25. marca 1P59 ob 10. uri; 19. v železničarskem domu Ptuj: 26. marca 1959 ob 14. uri za letnik 1952; 20. v osnovni šoli Leskovec: 26. marca 1959 ob 11. uri; 21. v osnovni šoli Videm pri Ptuju: 27. marca 1959 ob 10. uri; 22. v osnovni šoli Domava: 28. marca 1959 ob 9. uri; 23. v Pacinju (gostilna To- bias): 28. marca 1959 ob 12.30; 24. v Podvincih (gostilna Ko- renjak); 28. marca 1959 ob 13.30; 25. v Kicarju (bivši KLO): 28. marca 1959 ob 15. uri; 26. v Rogoznici (zadružnem domu); 28. marca 1959 ob 16. uri; 27. v osnovni šoli Podlehnik: 30. marca 1959 ob 11. uri; 28. v osnovni šoli Gruškovje: 31. marca 1959 ob 10. uri; 29. v osnovni šoli Rodni vrh: 31. marca 1959 ob 14. uri. Vsi otroci, rojeni v času od 1. januarja 1952 do 31. decem- bra 1957, bodo cepljeni proti da- vici, ne glede na to, da so v prejšnjih letih že bili popolno cepljeni proti davici ali kozam. Otroci, rojeni od 1. januarja do 31. decembra 1958, bodo cep- ljeni proti kozam. Za otroke, ki so bolni, je tre- ba poskrbeti zdravniška potrdi- la ali prinesti otroka na kraj cepljenja, kjer ga bo zdravnik- cepitelj le v upravičenem pri- meru oprostil cepljenja. Zaradi večjega števila obolenj moramo naš naraščaj zavarovati pred to nevarno boleznijo in za- to je cepljenje strogo obvezno. Proti staršem, ki ne bi pri- vedli svojih otrok k cepljenju, bo uveden upravno kazenski po- stopek. Uprava ZD Ptuj PTUJSKI MÂTURÂmE vabi'jo na maturantski ples V SOBOrO, DNE 14. MARCA 1959, OB 20. URI V NARODNEM DOMU V РТШи . .....VSTOP Z VABILI AEROKLUB PTUJ vas vljudno vabi ia svoj V. redni leti?! občni zbor ki bo v soboto, 14. marca 1959, ob 16. ur. v sejni dvoram občinskega komteja Ptuj Po končanem lotnem občn?m zh'^ru ob 20. uri vas vabimo na družabni večer ki bo v vseh prostorih resta.vTac je na ptujskem gradu — Vstop samo z vabilom KMETIJSKO GOSPODARSTVO »PTUJSKO POLJE«, OBRAT »OSOJNIK« opozarja: v vseh nasadih na Panorami bodo izpoistavlj«Ta v na- slednjih dneh izredno strupena sredstva proti voluharjem in bo ostala nevarnost smrtno nevarne zastrupitve Ijodi in živali najmanj mesec dni. Na to posebno opozarjamo nabi- ralce regrata. Uprava posestva op>ozarja, da zaradi pravo- časnega opozorila ne bo imela nobene odgovornosti za more^ bitne zastrupitve lj'Ud,i ali živali. KMETIJSKO GOSPODARSTVO »PTUJSKO POLJE«, OBRAT »OSOJNIK« t, Komisija za ra^pfs službenih mest pri Zadružni hranil- nici in fwsoji'lnici v Ptuju razpisuje službeno mesto bančnega uslužbenca Pogoj za sprejem v službo: popolna srednješolska iz- obrazba aLi nepopolna srednja šola z nekaj let prakse, po možncsti v knjigovodstvu. Lastnoročno napisan: prošnji je pniložiti kratek življe- njepis, prepis zadnjega šolskega spričevala in prepise potrdil o dosedanjem službovanju. Nastop službe 1. aprila ali po dogovoru. Plača po Za- konu o javnih uslužbencih. Z.ADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA PTUJ Obvestilo Obveščamo cenjene potro.šnike Ptuja in oko'ice, da smo uvedi; s 15. marcem 1959 prodajo industn jskega blaga na potrošn'iškd kredit v sledečih trowinah Slavica Kovina Železnina Steklarna Preskrba Kidričevo Toz^idevne informacije dobte v trgovini Kovina, Ptuj. Lackova ulica 9, dnevno od 7.30 do 12. ure. Trgovsko podjetje »Panonija« Ptuj Izdaja ePtujskl tednik* Direktor Ivan Kranjčif i'-'^i'H*^ :-pdn !«k -xìhor Odaovorn' jre-lnV Ba .jmsir Anton Uredn^'v л apra» s v f>»4Ju farkovR " Telefon 156 CeW -ač or Komunalni оапИ èlaribor. podružnica y Ptuju. it. 604-7ÛÔ-3-2Û6, Rokopisov ne viàCdino. ì.*kq Mäi.bof&ka Ubkaina. Maüboi. Leina naruinina 500 din. polletno 250 dm.