( 161. številka. Trst, v petek 18 julija 1902. Tečaj XXVII ..Sdtaoat" Izhtis aakrat aa 4aa. ruoi aadal^ la pruaikoi, ob 4. ari zvečer, Vtr«fil*» iitit: ca n®io leto ........Si kroa t« pol leta ..••.»...11 „ ti če »rt leta ........ C ta ti ............. t kro»f 5tarcčaioo 't plafievatl naprej. Se oa-rcibe 3r»i priloicne urnjnina aorava M ca'ra. _ Fo to ararnab v Ir*to ae prodajalo r»o-Naecae Itevilka po S atotink (3 aee.»; ina Irn» pa po 8 stotink (4 avč. Telefea itv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Offlaai •0 raČaaaio po vrstah ▼ petita. Za »eč-kratao aaročilo a primernim popui.tom Poslana, oamrtnice in javne zahvalu domači oglasi itd. se računajo po pogodbe ""Vaj dopisi naj se po&iljajo uredaUtra ^ fiafraakovani dopisi ae ne sprejemajo Bokopisl ae ne vračajo. Haiočnino, reklamacije in oglase spre* V^J^aa« apravalltvo. Naročnino in oglasa ačevati loco Trsi. T ediaoati je redatitvo In tlakama se BibtjtU v alicl Oarintia Uv. 12. U pminlltvo, la •prejemanje InaeratoT v ulici Molia picoolo tU. 3, II. nmtHti. itdijttslj is odgovorni uradnik Fran Gto d n i k Južno Tirolsko pa Slovani. ii. Predno se dotaknemo napak s b t a-1 i š č a prave narodne samouprave, smo dolžni vprašati se, ali je možno, da bi slovanski narodi po analogni metodi dosegli približno jednakih vspehov, kakorini se kažejo po načrtu ustavnega odbora tirolskega deželnega zbora ? Odgovoriti moramo, da bi se to ali v obče ne zgodilo po nekaterih pomešanih deželah, ali pa še le po velikih bojih in težavah. Boji na Tirolskem dokazujejo, da so do(-|»eli do omenjenega načrta po mnogih let;h in še le veled obBtrukeije od italijanske strani. Potem treba pomisliti, da eo Italijani na zgoraj še vedno narod, kateri se pošteva mnogo bolj, nego tak narod, kakoršen je eeeki. Vlade same so vedno stregle Italijanom v večih merah, nego drugim nenemškim narodom, in niti Poljaki za vse svoje proti-slovanake usluge niso bili nikdar taki ljubljenčki avstrijskih vlad, kakor pa Italijani. Nemške stranke, kakor smo navedli zgoraj, niso bile Slovanom nikdar tako prijazne, kakor Italijanom, in sedaj so se ravno nemški konservativci in plemski nemški veleposestniki vpregli za sporazumljenje z Italijani tirolskimi. Kathrein je bil tudi radi tega poslednje dni odlikovan b posebnim velikim redom. Po vsem tem je že razpoloženje važnih činitelje v Italijanom ugodnejše nego Slovanom, in neugodnost za poslednje seza tako daleč, da se prvi židovski liberalni list ne sramuje ovaditi namere: da s pomočjo v novo pridobljenih Italijanov bodo nemške stranke pobijale težnje slovanskih narodov po deželnih zborih in v dunajskem parlamentu. Kako bi se torej stvari razvijale v slučaju, da hočejo tudi slovanski narodi po deželnih zborih porabljati metodo tirolskih Italijanov? Ti so naposled poleg abstinencije porabljali tudi obstr ukcijo. Ali hočejo tudi slovanski narodi lotiti se takih orožij?! V* nekaterih deželnih zborih bi to šlo. Pred-polagati pa je treba, da bi bile v veakem deželnem zboru slovanske stranke jedine. Kaj pa v Šleziji ali ce!<5 na Koroškem ? V poslednji deželi Slovenci nimajo niti toliko poslancev, da bi se mogli vspešno boriti z ob-etrukeijo ; še v štajerskem deželnem zboru PODLISTEK so MELITA. Povest iz naše dobe. Spisal Josip Evren Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. IV. General je komaj pričakoval konec predstave. Hotel je poiskati Melito, da bi vsaj izvedel, kje je nastanjena. One mlade gospe z njo (grofice Alice) seveda ni poznal, a vendar ni se mu dalo vprašati svojega kolega, ali njegovo ženo, kdo je ona. Po njegovem menenju se je morala Melita nastaniti v hotelu, ker mu je iz njenega pripovedovanja v Benetkah ostalo v glavi, da gret' Armano nima svoje hiše v Zagrebu. Pred zadnjim dejanjem se je general priporočil svojemu kolegi, distriktnemu zapoved-«iku in njegovej soprogi, obljubivši, da ju obišče jutri. V foveru je stal in motril mimoidočo publiko, osobito gospe, katere so hodile mimo v velikih, dragocenih eha\vlih in elegantnih glediških plaščih, zamotane in zavite, da se jim je videlo le zadovoljne lepe obraze 8 žarkimi, južnimi očmi, ki bo padale in palile na desno in levo. V tem je opazil general Orf-ja. Ta si je dobro zapomnil, kar mu Laotnik konoereij lista Kdinoat44 Natisnila tiskarna konaorclja lista „Edinost,, v Tr?tu bi se kazale težave. In kaj naj rečem o tržaškem deželnem zboru ? Po takem bi si 1 -nejše parlamentarno brambeno orožje ne pomagalo povsodi. Ali pa morejo slovanski naredi računati, da kaj opravijo brez obstrukerje tam, kjer so v takih manjšinah, kakor na Koroškem, Tržaškem, Šleškem ? Denimo pa, da bi Slovani izbojevali po deželnih zborih jednak zakon, kakor ga na-merjajo skleniti v tirolskem deželnem zboru : ali bi bilo to prava nacijonalna avtonomija ? Ali bi ostali po deželnih zborili potem zares mirni gled<» na narodna in jezikovna vprašanja? Ne, nikakor ne. Kakor je možno prorokovati, da, tudi 6e se sprejme na Tirolskem tu mišljeni načrt, bodo vsako leto nastajali prepiri zaradi letnega proračuna, ravno tabtf in še v povečanih merah ne bi ne nemške, ne italijanske stranke dajale slovanskim narodom miru po deželnih zborih, kedar koli bi kaj več zahtevali za kulturne potrebe. Trentinci bodo ločeni od tirolskih Nemcev, a to ne zapreČi, da se bodo pričkali zastran raznih zneskov, katere njih sekcija deželnega odbora predloži deželnemu zboru. Cehi imajo še posebne vzroke svojega zgodovinskega državnega prava, da se upirajo in uprejo načinu sprave na Tirolskem, ker je po njih nazoru analogija take sprave na deškem za češki narod pogubna. No, če tudi preziramo to zadnjo točko, morajo Slovani metodo tirolske sprave pobijati iz političnih vzrokov, kakoršne smo navedli zgoraj, in iz vzrokov, kateri bi slovanskim narodom nikakor ne naklonili jednake sprave v pomešanih deželah. A tudi celokupna monarhija ne more odobravati take sprave. Proti taki spravi pa se morajo postaviti vsi pravi nacijonalni a v t o n o m i 81 i, torej pred vsem slovanski. No, o tem v naslednjem članku. Fr. Pod gornik. Iz razprave o zakMa isirsta t Hnem zboru istrskem. (Govor posl. A n d r i j č i ć a.) Visoka zbornica! Do danes mogel sem si misliti, da je slednjič večina dež. zbora prišla do prepričanja, kako bi mogli med nami navstati znosljiveji odnošaji in prenehati tista napetost; ali po prizorih, ki so se do-g -o-l' malo poprej v zbornici, ne vem, ali bi mogel še pritrjati tej misli. Spoštovana gospoda ! Ako se mi s te strani zbornice poslužujemo pretežno hrvatskega ali slovenskega jezika, ne delamo tega morda iz kake klju-bovalnosti ali da bi koga izzivali, ampak da bomo, vršeči to svoje pravo radi časti naroda našega, tudi svobodneji v izražanju svojih misli, sledeči v tem zastopniku pete kurije | tržaške, gosp. Atiliju Hortisu, ki je v seji dne 18. marca t. 1. rekel v državnem zboru j (cita) r »che la esattezza della espressione fe una conseguenza delF esattezza del pensiero, il (jualle & sempre fatto nella lingna materna« (točnost v izrazu je posledica točnosti v misli, ki je vsikdar v materinem jeziku). Zato si prisvajamo ter jih pripisujemo tudi sebi nadaljnje njegove besede (Čita): »Del resto ogni popolazione si crea il preprio diritto, la propria lingua, i propri costumi, la pro-pria coltura, ha un proprio ideale di vita. E e o obvezah, sklenjenih mej tremi državami, so neveljavne.« Ta stavek si zaupnik v »Information« tolmači tako, da so prejšnje pogodbe obse-zale tudi vojaške obveznosti, katerih ni več v sedanjih pogodbah. Sicer pa da je v teh pogodbah klavzula o mirovnem sodišču za slučaja: ako nastane konflikt med dvema državama trozveze, ali pa med eno državo trozveze in kako drugo državo. V prvem slučaju bi bil vladar tretje trozvezne države mirovni sodnik. Če vest v »Information« odgovarja resnici, potem je Italija z obnovljenjem trozveze napravila najboljšo kupčijo. V vojaškem pogledu so jej odprta vrata, skozi katera more i»obegniti, ako nastopijo resni dogodki, dotlej pa bo uživala gospodarske d o b r o t e, ki jih jej zagotavlja trozveza. Vest v »Information« ni ravno neverjetna. Formalno je Italija v trozvezi. Na tem ni dvomiti, saj se je podpisala črno na belo. Da li pa je še v trozvezi se svojimi bodočimi nameni — na tein pa nam bodi dovoljeno prav odločno dvomiti. Dogodki na sestanku med carjem in kraljem Viktorjem Emanue-lom govore preglasno in prerazločno. Za&tmj so \sa krčevita prizadevanja v nemških glasilih, da bi dokazala, da sti bili zdravijci carja Nikolaja in kralja Viktorja Emanuela brez vsake politične barve. Ta prizadevanja so tako krčevita, da so — smešna ! »Neue Freie Presse« povdarja n. pr.f da iz zdravije ne zveni nič kakor prizadevanje Rusije, da bi Italijo potegnila v tro-zvezo, ali pa da bi se Italija hotela ločiti od trozveze. Res smešno. Kedaj so še vladarji o takih sestankih govorili v zdravijcah, kar so sklepali v tajnih kabinetih ?! Poročalo se je v pozitivnih formah, da bo bili dolgotrajni razgovori med obojima ministroma za vnanje stvari. Mari sta govorila o vremenu. V teh razgovorih je menda težišče važnosti sestanka med carjem ia kraljem. Nemški listi pa, da bi zakrili svojo nevoljo, prenašajo to težišče v javne zdravijce ! Pa tudi v teh zdravijcah carja in kralja je bil ton veliko topleji, nego bi zahtevala uljudnost. Toplota je bila tolika, da le oni, ki se hoče slepiti, ker si ne upa gledati v obraz dejstvom, more še misliti, da razmerje med Italijo in Rusijo ni drugačno, nego je bilo tedaj, ko se je snovala trozveza. Cim pa je to razmerje postalo drugačno, moramo neizogibno računati s posledico temu, to je, z dejstvom, d a je tudi razmerje Italije do trozveze., postalo drugačno! V tem je ravno velikanska politična važnost sestanka v Peterhc.fu, da je vidno znamenje evolucije, ki se je izvršila v vna-nji politiki Italije, evolucije, ki Italijo bliža Rusiji in s tem dvozvez', in jo oddaljuje od trozveze. In naj se že besedilo obnovljenja pogodbe glasi tako ali tako, fikt ostaja vendar, da trozveza ni več prejšnja trozveza, vsaj ne, kolikor je Italija nje sestavni del. Veliko politično pomembnost sestanka v Peterhofu potrjajo tudi avtoritativni ruski liati v navdušenih člankih. »Svet« pravi n. pr. da imajo l>esede v zdravijcah carja Nikolaja in kralja Viktorja Emanuela toliko moralno silo, da vspričo njih obledeva ka-koršen si bodi političen dogovor. Prijateljstvo italijansko-rusko da je velikanske vrednosti izlasti za tlačene balkanske narode, ki si dan 13. julija zapišejo z zla- timi črkami kakor novo etapo do uresničenja svojih aspira^ij. Slično pišejo drugi list'. Izlasti »Lstok« trdi, da je obveščen iz avtoritativnega vira, da so bili med grofom Lamsdorfom in Pri-nettijem pogovori mednarodne važnosti. Sedaj pa naj le veruje še, kdor hoče, da je trozveza ostala nespremenjena. Kralj Viktor Emanael na Ruskem. Včeraj zjutraj podal se je italijanski kralj k carju Nikolaju, da se od njega poslovi ; potem seje kralj poslovil še od druzih kaežj h oseb in se podal tudi v Oranienburg, kjer prebivajo ne -katere vojvodinje. Ob jedni popoludne bil je gala zajuterk v peterhofski carski palači. Car je odlikoval mnogo laških dostojanstvenikov in obratno kralj več ruskih dostojanstvenikov. Kralj je pozneje vsprejel deputacijo 14. dra-gonskega polka, katero mu je poklonila lep dar, deputacija akademije znanosti pa mu je izročila posebno adreso. Kakor znano je car imenoval laškega kralja polkovnikom-imeji-teljetn 14. dragonakega polka, akademja pa ga je izvolila svojim častnim členom. Na kolodvor so kralja spremljali car ter veliki kneginji Anastazija in Milica, tam pa so vladarja pričakovali veliki knezi ter ruski in italijanski dostojanstveniki in mnogoštevilno občinstva. Vladarja sta se o odhodu kralja Viktorja Emanuela jako presrčno poslovila. Iraški listi poročajo, da je car, ko je vlak odhajal, zaklical kralju italijanskemu »na svidenje v Rimu!« Tržaške vesti. Promocija. Dne 22. t. m. bo na vseučilišču na Dunaju promoviran dr.om prava, gospod Ivan B e n k o v i c, odvetniški kandidat v Trstu. Zaprisežen je knezonadškofa goriškega. Nadomeščujč njeg. Vel. cesarja je njeg. ekscelenca namestnik grof Goe« včeraj zaprisegel novoimenovanega knezonadškofa goriškega, mons. Andreja Jordana. Ta slovesni čin se je izvršil včeraj predpoludne ob 11. uri na namestništvu. Mestni svet tržaški. Po predsinočnji zadnji seji trž. deželnega zhora je imel sejo mestni svet tržaški. Asesor Boccardi je priobčil mestnemu svetu, da je ostal razpis konkurza za prodajo jednega dela zemljišča, kjer je stal »Monte verde«, brezvspešen ; mestni svet je sklenil, da Be prodaja tega zemljišča poveri obč. odboru. Svet. S p a d o n i je interpeliral, koliko da je resnice na tem, kar je pisal »Trieste« v stvari regulacije onih ulic, ki se bodo po novem načrtu stekale v ulico Torrente. »Trieste« je namreč pisal, da mestni tehnični urad ni mislil na to, da je v ulici Cordaiuoli glavna cev mestnega vodovoda, katera cev se bo vsled regulacije morala prenesti v ulico Torrente in kar da bo občino stalo kakih 200.000 kron. Na to interpelacijo odgovarjal je vodja tehničnega urada inž. Lorenzutti a iz njegovega odgovora je sklepati, da je blizu vse to, kar je pisal »Trieste«, gola resnica in da bo morala občina vsled kratkovidnosti tehn. urada in zanikernosti laške večine zopet trpeti kakih 200 000 K škode. Kedaj bo konec teh stotisočakov, ki se leto za letom zapravljajo od občinskega premoženja ? Prošnjo nekaterih Rarkovljanov, naj bi mestni svet pozval južno železnico, da odpre v Barkovljah postajo, seje izročilo občinskemu odboru. Mestni svet je na to razpravljal o filtrih za vodovod in vsprejel tozadevne od borove predloge. Prisednik Boccardi je v imenu občinskega odbora predlagal odpretje šest novih iztokov vodovoda, od katerih odpadejo štirje na okolico in sicer na stari barkovljanski cesti, blizu rojanske cerkve, pri mestnem katoliškem pokopališču in pri sv. Mariji Magdaleni, kar bi vse skupaj stalo 20330 kron. Sveu Dollenz je zahteval, naj se odpre jeden iztok tudi v ulici Montorsino ter naj bi mesto 20.330 kron dovolili 25.000 kron za nove iztoke. Tudi ako bi se — je dodal svet. Dellenz — po dovršenem delu izkazali večji stroški, nego so proračunjeni, mestni svet gotovo odobri tako prekoračenje, saj je odobril že toliko in mnogo večih prekoračenj. Načelnik tehn. urada, Lorenzutti je omenil na to, da se v kratkem odpre se več drugih iztokov, med katerimi bržkone tudi jeden v ulici Montorsino. Slednjič je mestni svet odobril še načrte za novo občansko šolo pri sv. Jakobu, ki bo stala 515.000 kron, na kar je župan zaključil sejo in naznanil, da se bo dnevni red nadaljeval v naslednji t. j. s i n o č n i seji. Začetkom sinočnje seje so prečitali neki dopis vodovodne družbe. Mestni svet je odobril predlog občinskega odbora glede regulacije plač pomožnega osebja mestne bolnišnice ter je odbil tozadevni spreminje-valni predlog svet. D o 1 1 e n z a. Nadalje je mestni svet vzel na znanje poročilo preiskovalnih komisij v stvari nerednosti v upravi mestne plinarne in gradnje nove norišnice. Ko so se rešile še nekatere manj važne stvari, bila je seja zaključena. Na usodno vprašanje kratek otl?o vot je dal go«pod vladni zastopnik v deželnem zboru tržaškem, ko je predvčerajšnjim odgovarjal na interpelacijo poHl. dra. Grego-rina v stvari našega šolskega vprašanja r»da na tuk. naraestništvo ni došla še nikaka tozadevna rešitev.« Cenjeni čitatelji bodo menda priznavali z nami vred, da vlada, ki se zaveda svoje dolžnosti in odgovornosti, ne more na toli važno in vsebine polno vprašanje dati bolj lakoničnega in — praznega odgovora. Ali da smo odkritosrčni: nas ta odgovor ni presenetil. Saj nismo pričakovali drugačnega. Saj nas uče vsakdanje skušnje, da je kurz vladne politike v Primorju ostal isti. Čim je še vedno v veljavi ista politika, ki to nesrečno šolsko vprašanje zavlačuje že dvajset let, tisii zistem, ki na vprašanja in utoke naših starišev noče poslati nikakega odgovora, ker......no, ker sijih neugodno rešiti ne upa, ugodno pa n o č e . . . . bi kazalo le na fenomenalno .najivnost od naše strani, ako bi bili pričakovali drugačnega odgovora, nego ga je dal gospod vladni zastopnik na interpelacijo poslanca dra. Gre-gorina. Na utoke naših starišev vlada noče reči ni črno ni belo, da jej le ne bi mogli kaj očitati ne od te ne od one strani, daje rekla tako ali tako. Priznati treba, da je taka taktika jako. . . . previdna. Da-li pa je dostojna moderne države, zavedajoče se svoje velike naloge — biti širiteljica omike in pro-svete med svojimi narodi — to je pa, seveda, drugo vprašanje, na katero pa menda ni težko dati primeren in zaslužen odgovor. Na utoke naših starišev vlada noče dati odgovora, pač pa se je požuriia, da je odgovorila na interpelacijo slovenskega poslanca. Hitela je z odgovorom, da . . . ne more nič odgovoriti! Herr Hauptmann, ich melde gehorsamst, das3 ich nichts zu melden liabe. Kakor rečeno: nas ta vladni odgovor ni čisto nič presenetil, ker boljega niti nismo pričakovali. Ali, kakor smo bili pripravljeni na to, nas odgovor vladnega zastopnika vendar boli in peče v dušo. Naj smo že še tako navajeni temu... zistemu na Primorskem, vendar ne bi bili ljudje s srcem, ki občuti kri-\ico, in bi ne bili sinovi svoje krvi, ako bi nam ne zavrelo po žilah, kadar-koli dobivamo nov dokaz, da uprava države, ki si prisvaja kulturno misijo, misli še nadalje tako postopati z najvišimi svetimi etičnimi interesi dela svojih varvancev, kakor je... postopala dosedaj ! A nedavno temu je našla pot v novine vest, kateri se do danes še ni oporekalo od poklicane strani, ki naravnost drastično označuje to postopanje. Ta vest se je glasila namreč, da je rekurz tržaških starišev že rešen na ministerstvu in eicer ugodno! Poslati doli pada nočejo te rešitve, ker jo imajo na ministerski mizi za... strašilo italijanskim poslancem ! Vsporedno s to vestjo pa odgovor vladnega zastopnika v deželnem zboru tržaškem vendar ni tako prazen. Morda nam pripoveduje celo... mnogo. Prosimo ! Vladni zastopnik ni rekel, da rekurz slovenskih starišev ni še rešen, ampak on je rekel, da namestništvu ni še došla nikaka rešitev ! Tu imamo torej pred seboj fakt, da odgovor vladnega zastopnika ni v nasprotju z ono vestjo, ki je te dni krožila po listih, da ta odgovor ne izklj učuje možnosti, daje utok res že rešen! Ni torej izključena možnost, da toli važen, živ-ljenski etičen interes tržaških starišev služi vladi kakor sredstvo za... pridobivanje (od slučaja do slučaja) večine ni Dunaju s pomočjo italijanskih glasov. V žolč bi moral pomakati pero in pisati bi moral s pelinom v duši. No, pustimo za danes! Pa da nas nimajo radi J ! Prejeli smo : Ako se ne motimo, leže akti za ustanovitev slovenske šole v Trstu že nad 15 let na Dunaju, ne da bi mi prosilci vedeli vzroka, zakaj se z nami postopa na tak — delikaten način ! Ko je pisec teh vrstic podpiBal prošnjo za slovenske šole, ni imel še niti žene in ne otrok! Danes ima že 16-letno hčer in zraven te še pet otrok, od katerih so štirje godni za šolo, a o slovenski šoli ni še ne duha ne sluha ! Kakor v krvavo ironijo so pred kakimi 10 leti imenovali šolsko komisijo, v kateri je pisec teh vrstic presedel 21 dni v nadi, da vlada resno misli z nami ! Sedaj, po preteku tolikih let sem se še-le prepričal, da gospodje na Dunaju niso nikdar resno mislili z nami — kakor dela močna mačka s šibko miško ! Po tolikih letih in po raznih interpelacijah nam je g. vitez Jettmar povedal, da tržaška vlada še nima v rokah nikake rešitve o slov. šolskem vprašanju !! To je menda vendar elementarna dolž nost od države plačanih birokratov, da — rešujejo akte ! ! Tega je že preveč ! Tako ne sme dalje ! Tu treba takoj ukreniti vse možno, da pc-vemo vladi kar jej gre in da jo prisilimo, naj nam reši naše uloge. Taka dolžnost bi vezala vlado, tudi ko bi mi ne živeli v ustavni in moderni državi. Naše potrpežljivosti je sedaj konec. In to hočemo pokazati v nedaljnji bodočnosti ! Mi nočemo več služiti tu za takozvani »curio« ! Nam gre tu za — življenje! Prvaki naši in tisoči očetov naj storijo skupno najodločneje korake, drugače smo--izgubljeni ! ! Na noge! Na delo vsi in sicer najprej velikanski protestni shod, na katerem se združimo vsi brez razlike političnega mišljenja, potem pa delati po sklepih tega shoda. Delati moramo odločno in — vstrajno! Slovani in vsi pošteni in civilizirani narodi nas bodo podpirali ! O č e. Tržaška volilna preosnova. O tej zadevi dobili smo od gosp. posl. dr. Gustava Gregorina dopis, ki to volilno preosnovo pojasnjuje posebno z ozirom na nje razmerje do delavstva, z umom in r o k o, i n d o š i r š i h slojev sploh. Ker nam je za današnjo številko došel dopis nekoliko prepozno, priobčimo ga v jutrajšnji sobotni številki. Komu je namenjen ta e. ktv urad ! Pišejo nam: Na tukajšnji finančni, oziroma davkarski direkciji imajo, zraven drugih, tudi urad, kamor mora sleherni vinogradnik prijaviti velikost in lego svojih vinogradov. V Trstu samem ni takih vinogradnikov. V tržaški okolici pa smo po 90°/o slovenski vinogradniki. Vkljnbu temu nosi ta urad samo nemško laški nadpis. Mi vprašujemo z ogorčenjem : Komu je prav za prav namenjen ta urad ? ! Ako je namenjen nam vinogradnikom, potem je popolnoma neumestno, da se tudi tu prezira nas jezik ; ako je pa ta urad namenjen le desetorici drugorodcev, potem naj se nas oprosti od te sitnosti in naj plačujejo davke le oni, na katere se državni organi ozirajo, kadar napravljajo uradne nadpise ! Ta in slične krivice morajo izginoti, drugače bi bili siljeni misliti, da nas tudi od strani državnih organov smatrajo za ljudi niže vrste — da-si smo tudi mi »Signoru, kadar štejemo kronice [v državne blagajne ! Pozor!!! Sedaj se bliža čas, ko bo treba delati pogodbe s financo o letoŠDjem vinskem pridelku. Finančna direkcija pošlje svoje ljudi, da bodo hodili od kmeta do kmeta in da čim so se osvedočili o količini pridelka, napravijo pogodbo. Zaupniki finančne direkcije znajo in morajo znati na prvem mestu slovenski jezik, ki je jezik ogromne večine naših vinogradnikov. Isti organi imajo, ko hodijo okolo kmetov, zraven drugih — tudi slovenske tiskovine. Ker ste pa vi vinogradniki — z malo izjemo — sami Slovenci, pričakujemo od vas, da ne vsprejmete nobene pogodbe iz rok c. kr. organov, ako ista ne bo spisana na slovenskem jeziku in na slovenski tiskovini. Finančnim organom pa priporočamo, naj ae vsiljujejo laških pogodeb, ker je to nezakonito in ker bomo mi letos s posebno vnemo zasledovali vsako nezakonitost, storjeno o na-pra vijanju rečenih pogode b. Za nezakonitost — vsakako pa za grdo neolikanoft in netaksnost, pa smatramo mi tad: to, da prihajajo dotični organi (tudi tu je častnih izjemi v Hiše naših okoličanov a laškim pozdrave m in nagovorom. To bi ne -melo biti in bi naši okoličani ne smeli niti odgovarjati ni take pozdrave, oziroma nagovore. Z eno besedo kličemo pozor! enim in drugim. »Pore* dl un ričo!« Ko je sinoči ob 10. uri in 25 minut na oglu ulice »delle poste Nuove« in »Ghega« izvošček št. 60 povozil nekega oglarja in ko se je povoženi s pomočjo navzočih izkobacal iz pod kopije — ga je izvošček — menda v odškodnino — grdo obdeloval in za nameček še dostavil besede, zap;sane na čelu te notice. Denimo tudi, da je bil ponesrečenec pijan £ar je bilo tudi res), denimo tudi, da nima izvošček nobene krivde — vendar je opravičeno vprašanje: sme-li ta poslednji za-sramovati moža, ki je ponesrečil in se je okrvavljen izvlekel iz-pod koles ? ! Mi priznavamo, da je izvoščekom težko paziti na slehernega pijanega, ali paziti m o-rajo! Zato nam ne gre v glavo, kako more kedo, ki je povozil človeka (pa bil ta poslednji tudi pijan) istega vrhu vsega še za-sramovati, mesto da bi ga prosil oprošeenja. Nam ni do tega, da bi se postopalo proti krivcu, ako ga oškodovanec sam ne toži — zato nočemo imenovati ponesrečenega ! Izjavljamo pa, da bomo, ako še naletimo na eliČne slučaje, nastopali na drug, resnejši «ačin. Nekdo. Na Velehrad ! Dne 28. in 20. julija t. 1. priredi apoetolat sv. Cirila in Metodija na Velehradu svoj očni zbor, kateri l»o zedinjen z velikim romanjem, ki se ga udeleže tudi dame iz raznih slovanskih krajev. Preskrb-nina s »tano\anjem in hrano (brez pijače) znaša 5 K. Oglase sprejema tajnik dr. Anton Mojan, tarar v Drazovicich p. Nov v Rousi-nov na Moravi. in 30., takoj po tem ro-maniu, pa pridejo slovansKi b goslovci, ki bodo imeli tam svojo pobožaost, sho l in akademijo. Ali streljanje zoper toeo vpliva na padanje dežja J Z ozirom na notico, objavljeno te dni v »Slovencu«, da je nastopivša burja še bolj vse osušila, toli željeni dež pa da se s pridnim streljanjem odganja, pišejo sedaj iz Vipave istemu listu : Ker vse take in fnake trditve časih le begajo in strašijo lahkoverno ljudstvo, blagovolite objaviti, da je znanstveno dokazano, da s streljanjem se dež nikakor neodganja. Tej razpravi smo posvetili že v lanskem Kmetovalcu dne 1."». septembra daljši članek ter smo med drugim navedli trditev meteorologov, da namreč z vodo nasičeni oblaki plavajo 2«H)0 do 12.0gd. spod. našel je včeraj zjutraj na neki njivi blizu Čistilnice petroleja pri sv. Savi kakih dni staro dete, ovito z nekolikimi cunjami in z vrvico okoli vratu. Iz slednjeg'a se vidi, da je nečloveška mati, polee tega, da je svoje dete zapustila, hotela isto tudi zadušiti. Ko je Purič zapazil dete, bilo je po obrazu že vse črno in bi bilo vsak hip umrlo, da mu ni odstranil vrvice, s katero je imelo zadrgnjen vrat. Purič je na to nesel dete na škedenjski inšpektorat, cd kjer so je p« znej- prenesli v tržaško bolnišnico. Nečloveške matere do sedaj še niso našli. Iz-pred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem stala je včeraj 28 letna Emilija Magg ioli, obdolžena, da je kakor priča na znani razpravi Chirico zamolčala nekatere okolnosti, ki so bile obteževalne za Chirica in bi bile mogle spremeniti tozadevno razsodbo. (Chirico je bil namreč obdolžen umora svoje žene, a valed pomanjkanja dokazov oprožčen.) Branitelj, odvetnik dr. Edv. Slavik, je v izbornem govoru dokazoval abaurdnost obtožbe. Maggioli je na vaa vprašanja pravično odgovarjala. Mogoče, da je pozabila, ali pa se jej ni zdelo vredno omeniti okolnost, ki je bila po njeni sodbi brez važnosti« Dokazal je, da obtoženka ni imela nikakega povoda pomagati Chiricu, o katerem je izpovedala, da je pretepal svojo ženo. Ako je imela kake simpatije, biie so iste gotovo na strani pokojne Chirico, ki je bila njena prijateljica. Sodni dvor je po dolgem posvetovanju obtoženko oprostil. Treaienski restufk. Včeraj : toplom* r 7 uri zjutraj 27.^° ob 2. uri popolu^n 30.7° C." — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.7 — Dane* plima ob 9.32 predp. in ob 7.55 p >p.; oneka ob 2 51 predpoluda« in ob 2 17 popoln d m. Dražbe premičnin. V soboto, dne 19. julija ob 10. uri predpoludne se bodo v si o o naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica degli Armeni hišna oprava; ulica Caserma 7, mesarska oprema ; Kjadin 794, hišna oprava ; ulica Cniozz* 29, b-šni oprava; ulica S. Zaccaria 2, hišna oprava ; ulica Concordia 599, hišna oprava ; Barkovlje 114, hišna oprava ; c. k. javna skladišča 14 B, 24 mandolinov. Društvene vesti. Nič zlorabe. Odbor pevskega društva »Kolo« nas prosi objaviti, da je .sklenil odpraviti zlorabo šaljive pošte, v kolikor se tiče nefrankovanja in kazni pri odpošiljanju pisem in raglednic po šaijivi pošti. Ob enem odpade »taksa« na »tujezem-ske« pešiljatve vsake vrste. Znamke za notranjo p -rabo bodo veljale na koncertu v nedeljo izključljivo le po 2 stotinki. Za dostavljanje poštnih predmetov bodo skrbele »Koltšice« — brezplačno. Veselica otroškega vrtea v Rojanu se bo vršila v nedeljo dne 20. t. m. Ker je bil ta vrtec v drugem tečaju dobro obisko-\an in so se otroci tudi marljivo učili, je bilo možno sestaviti obširen in zanimiv program. Povdarjamo tudi, da bodo na tej veselici dobrohotno sodelovali tudi goslarji od sv. J a bob a. Veselila ee bo vršila na senčnatem vrtu g. Trevna v Rojanu. Pripravljene bodo mize, jed in dobra pijača. Vstopnina bo sieer prosta, ali vendar trkamo na srce vsacega rodoljuba, da po svoji moči izkaže svojo radodarnost temu toli važnemu vrtcu v korist. Vesti iz ostale Primorske. X Zrelostna preizkušnja na državni realk« v Gorici se je vršila 14.—16. t. m. Zglasilo se je bilo 17 sedmošolcev od esemnajsth in en vnanji. Vspeh je: dva sta padla za en mesec, drugi so preizkušnjo vsi naredili, med njimi eden z odliko, in sicer A. Petreusig (Petrevčič), Italijan iz Gorice. Med onimi, ki so maturo naredili z dobrim vspehe m, so slovenski domačini ; Hrovatin A. iz Vipavp, Pertot Kr. iz Nabrežine in Zuccatto K. iz Ozeljana. X Za pogorelee na Srpenici. Dne 14. maja je navstal na Srpenici ogenj, ki je vpepelil vsega skupaj 17 poslopij, deloma stanovanj, deloma gospodarskih poslopij. Le mal del škode je pokrit po zavarovanju. Skoda pa znaša 54.000 kron in brez strehe je ostalo 14 rodbin z 47 glavami. Da nekoliko pomore tem siromakom, je narnestništvo v Trstu dovolilo javno nabiranje ter naj se darovi pošiljajo naravnost gospodu okrajnemu glavarju v Tolminu. Vesti iz Kranjske- * Slovenka, ki dela svojemn naroda east. V »Slov. Narodu« čitamo, da je go-epica Jaromila Gerbičeva, hčerka g. ravnatelja »Glasbene Matice« v Ljubljani absolvirala operno šolo praškega koaaervat')- rija ter dobila diplomo z odliko. Goapica Jaromila Gerbičeva je bila poleg hčerke skladatelja Dvordka najboljša absolventka med vsemi gojenkami operne šole ter je pre jela najodličnejše spričevalo s pripombo »vy-nikaiici talent«. Gospića Gerbičeva se je izobrazila za gledališko dramatično pevko ter se posveti gledališki karijeri. Početne in na-daljne pevske študije je dovršila gospica Gerbičeva v štirih letnikih »Glasbene Matice« v Ljubljani ter jo je poučeval oče, ki je bil sam prvi operni tenor na praškem, zagrebškem in lvovskem gledališču. Vesti iz Štajerske. — Kakor smo rekli včeraj ! Za regulacijo vodovja na Spodijem Štajerskem nimajo gospodje, ki delajo vedro in oblačno, nikdar potrebnega denarja; nikoli jim ga pa ne zmanjkuje za ponemčevalne šole me I slovenskim ljudstvom! O takem kričečem slučaju poročajo sedaj iz Slatine :j Pred leti je nemški »schulverein« vsilil na Slatini nemško šolo za tamošnje natakarje n renegate. Nemških otrok seveda še danes nimajo dovolj za redno šolo ter vabijo v šolo tudi slovenske. Nemški »4chalverein« pa si je za to šolo v mariborski hranilnici izposodil 20 000 kron ter dolguje še 16.713 K 80 Btot. To breme bi radi Nemci zvrnili na deželo, torej tudi na slovenske rame, in so naprosili dež. šol. svet, da to nemško šolo prevzame dežela v svojo upravo. Ker se pa občina Sv. Križ, h kateri sprada tudi Slatina, odločno protivi, da bi se Slatina izločila iz šol. okraja, sta štajerski dež. š*>l. svet m dež. odbor iskala primernega izhoda iz te zagate. — Kdor is5e, ta najde, in zvite glave so to le sklenile: Ker mora šolska občina Sv. Križ graditi novo šolo za 40.000 kron, naj bi kopališče Slatina prispevalo k tej zgradbi 10 000 kron, ako deželni odbor izključno nemško šolo na ^Slatini prevzame v svojo upravo ter plača tudi vse dolgove mariborski posojilnici Torej kar tri muhe z enim udarcem! Prvič se na slovenskih tleh za 33 baje nemških otrok na deželne troške ustanovi redna nemška šola : drugič: Slatina bi morala k novi šoli pri Sv. Križu prispevati 48*56°/0, to je 19.424 kron, a po tem sklepu bi dala le 10.000 kron. In tretjič dežela plača še nemškega »schulvereina« dolg v znesku 16.713 kron 89 stot. In to je brez debate odobril štajerski deželui zbor ! — Šest ženskih maturantov so imeli letos na državnem gimnaziju v Gradcu. Med istimi je bila tudi gospica Marijana Urbas, hčerka pok. profesorja Viljelma Urbasa, ki je bil dobro znan primorskim Slovencem izza dolge dobe, ko je služboval v Gorici in v Trstu. — Shod ekspertov za streljanje zo per točo bo od 20. do 25. t. m. v Gradcu. Na ta shod je c. k. poljedelsko misisterstvo odposlalo gg. Boh. S k a 1 i c k e g a in Fr. G o m b a č a. Brzojavna piročila. Zrušeni zvonik sv. Marka v Benetkah. BENETKE 17. (B ) Potrja se, da Markova cerkev in palača dožev nista trpela nikake škode. Pod ruševinami zvonika so našli mnogo skulptur, brone ter ornamental-nih okraskov v popolnoma nepoškodovanem stanju, ki se porabijo za novi zvonik tako, da ta ne bo imel le isto vnanjost, ampak bo tudi po velikem delu sestajal iz prvotnega materijala. Novi zvonik ne bo toraj toliko posnetek starega zvonika, ampak rekonstrukcija. Zakon proti kongregaeijam. PARIZ 18. (B) Višja duhovščina pa-rižke škofije se je včeraj sešla v nadškofijski palači v sejo ter se je odločila za odločen prigovor proti odredbam minister-skega predsednika, naperjenim proti kon-gregacijam. Italija in Fraueija. PARIZ 18. (B.) »Echo de Pariš« poroča, da se predsednik Loubet na svojem povratku iz Algerije dotakne tudi italijanskih tal, kjer se sestane s kraljem Viktorjem Emanuelom, kateri poslednji povrne potem obisk v Parizu. Nezgoda na železaiei. BELJAK 18. (B.) Ker je silno deževje poškodovalo železniški tir na progi Amstet-ten-Ponteba, je skočil a tira tovorni vlak št. 985., valed čeaar ao ae preobrnili stroj s tenderjem in ♦» voz. Od poslednjih so 4 porušeni. Jeden kurjačev je težko ranjen. Bazi ika v Vicenei v nevarnosti. BENETKE 17. (B.) Agencia Štefani javlja : Ker se je raznesel glas, da je Palla-dijeva bazilika v Vicenci v jako nevarnem stanju, je naučni uvnister Nasi pozval v Benetke inženjerja občine Vicenca ter se je dal od istega obvestiti o Btanju cerkve, da more kolikor mogoče hitro ukreniti potrebne odredbe za ohranitev zgradbe. Loterijske številke izžrebane dne 10. julija : Praga 41 21 76 64 8 *KKKKKKKX*KKKKKX Vesti iz Koroške- -f- V St. Jakobu bo prihodnjo nedeljo blagoslovljenje zastave tamošnjih slovenskih gasilcev. -f- Petdesetletnico družbe sv. Mohorja so praznovali v Celovcu z lepo cerkveno alavnostjo. Cerkev je bila natlačeno polna vernikov. Slovesno pontifikalno mašo je daroval družbeni predsednik, stolni prost Lambert Einapieler. Slavnostno propoved je imel tajnik družbe, g. Rozman. Razne vesti. Cesarska penzija gospej Rozi Holub. Cesar je odredil, da je udovi po slavnem pokojnem češkem učenjaku in raziskovalcu Afrike, dru. Emilu Hjlubu, iz državnega zaklada določiti penzijo letnih 2400 K. — Istodobno Be je dolgoletnemu slugi in spremljevalcu dra. Holuba, Ignaciju Lsebu nakazala miloščina letnih 600 K. Pruski major češkemu poslancu. Pruski majar v.m Alfack je pisal poal. K 1 o f a 5 u po njegovem govoru v prid Poljakom takole : »Klofač, češki pes, nehaj lajati, Klofač, češka svioja, nehaj kruliti. Ne udrihaj po Nemcih, saj vendar moraš biti hvaležen nemški kulturi, da znaš čitati in rabiti milo. Klcfač, leta 1866. sem pomagal na čeških bojiščih, mazati vašo umazano kožo, za kar smo dobili uši, ruše in kolero. — Nehaj torej lajati, strupeni pes, umazana češka avinja !c In ta prask: major je še ponosen na nevško kulturo ! x X X X X K X X X X X X X X X MIZARSKA ZADRUGA Y GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela m slov. zalop poMStva iz odlikovanih In svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera se nahaja v Trato, Via Piazza vecchia (Ronario) it. 1. (na desni strani cerkve st. Petra). Konkorraoa aemogoda, ker J« blago Is prve roke. X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXXXXXXXXXX~X*XK elikanska rastava pohištva in ® tapecarij. Izvenredno ugodne J it U U cene. HKief VILJEM DALLA TORKE • v Trsta, trg Glovanni 5. {Palača Diana.) 9 MoJe pohištvo doneaearečo. ■ ■ - st st 1 Msander Levi Minzi | ©J & & m m © (h © & Prva la aajvejja torama pohištva t teh Trst. TRST ZALOGB: af i Piazza Rosirie It 2 I (šolsko poslopje) © © §3 TOVARNA: Via Teta, vogal I (šolsko poslopje) ' Via Linltaees | In Via Rlberge it. 21 Tatefon it. 670. --NGM- Velik ti bor tapecarij, zrcal ln slik. Is-▼riuje n&ročbe tndi po posebnih načrtih. Cena brei konkurenoo. ILUSTSOTAIJ C111L Z13T0IJ II FB1IK0 Predmeti postavio se na pat obrod ali železnico franKo, ) Odlikovana v Rirru Odlikovana na Dunaju % se zlato kolajno in Vf se zlato kolajno in - —— častno diplomo. zasluznim križcem. Odlikovana tovarna za čopiče in ščetie Ivan Angeli ulica Canale 5 ^ n sproti cerkve sv. Antona novega. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna specijaliteta ćopićev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konkurenee glede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena. XXXKXXXXXKXXXXXKKKKXKXXXXXXXXXXX TOUflRNfl P0flI5TUfl| IGNACIJ KRONj X X x x x X X X X X X s X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) oo o°o o°e o oo o oo o oo za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagliano nečak pokojnega profesorja Hieronlma Pagrllano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. ra notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi iSq4 in na liigije-nieni narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieronima Pagliano izključno pravico postopati proti vsakem ur, ki l>i rarpečaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki v»e Bodne treske in odvetniške troske p rov z rečene do leta 1897. Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Pagliano ter hranimo njegove izvirne recept*1, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, po bili predloženi pristojnemu s< dišču. Poživljamo v^akogpr, da prekliče; to zadošča v dokaz reenice, kojo smo vedi o trdili in razkrili l rezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in »»vitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. Napolj 4-, C alata S. Harco X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Klag. irosp. Gabrijel Piccoli lekar dvorni zs.loi.nik Xj. sv. |U[W I.<-oria XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem >te-klenie Va-e tinkture za želodec. katero morern naj-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1V7.S in zmiraj mi je ko-" izbirno učinkujoče zdra-vilo služila pri želodčnih in t'revesn-h boleznih. Krmin, 13. maja 1>'.»7. Miroslav Leitner. c. kr davčni blagajnik. Z uporabo Vaše izborne tinkture za želodec sem rečen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter s^m popolnoma ozdravel, kar z lahko vestjo potrjujem iu to tinkturo za želodec le priporočani vsem, ki trpe na želodčni bolezni. Strasoldo i Primorsko), »'►. marca li?!»8. Karel grof Strasoldo. Razprodaja se v lekaruah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Pimorskem, Goriškem iu Tolminskem po stot. steklenica. £\ciri 5£ic;r.ik. UstrrcvJj. i£<8 TRST ul. Cassa
  • uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter jsee* aruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze. cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. i*" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * ^ostrežb« icčtui Gene nizke. m m r v v 14 — ITj-letnega jMjiročnika za v pr< dajaloico svinjine. 1-ti mora biti poštenih starišev in zmožtD slovenskima t« r laškfga jezika. Dečki iz G« r!<*e ozir. iz ]tro 393. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v~ ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke.. I Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Reliar. Zahtevajte povsod B Velikanski izbor naočnikov malih in velikih ^ voščiio (biks) najmodernejše in najnovejše vrste s čistimi lečami od pravega kristala, urielanimi v nik'ju. jeklu, aluminiju, z'atu in srebru, l>o zdravniških predpisih. Cene od 25 nvč. naprej. Jakob Kosmerlj -■TRSTB- ulica ss. Martiri Štv. 16 nasproti Komando Sarine. TRGOVINA -mm JestTin in kolonijalaeg-a biatra. delikate* in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v h lici Bastione Štv. S naeproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprtjeaaj« se t od i narofbt za razpošiljanje. Bogat izbor daljnogledov za gledališča, kopno in morje z akrrmatičnimi lečam?, kakor tudi barometrov in termometrov za na okna in za merjenje mrzlice. Cena od 25 nvč. naprej. IZBOR POVEKŽEVALNIH STEKEL mwm in velikaaska zaloga modernih LORNJET od 1 gld. naprej HM Jato nizfce cene. — Prodaja na debelo za razprodajte. — Sprejemajo se poprave. v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je naj.bo lje in najceneje. V Trstu je prodajajo gg. trgove J Prelog, Anton Furlan, Žgur & Popatnik. .Matija Milonig.^Andrei Urdich. Alojs Plesničar. Bambič Jakob, Kranjc Josip. Kocjančič Josip, Ivan Tomažič, Anton Cek. Emil Cutnar itd. Glavna zaloga: trrdka J. Drufovka v Gorici. Stavbinsko podjetje Stavbinsko podjetje G. TONNIES Ljubljana. Tovarna za Mizarsko orodje in parkete, stavfasfco in umetno tljnčarstvo. Delalnica u konštrukcijo železa itd. '•B Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna začele stavbe in izloena okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska kovaška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno i ta. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. prodajalnica izgotovljenih oblek = iOa citta di Trieste" = tvrdke n EDVARD KALASCH mm Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „ A r m o n i a" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.