Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka velja 1-50 Pin
OJ DOM
Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja mesetno enkrat. - Uredništvo in upravniitvo Je v Salendrovi ulici Štev. 6. • Telefon Štev. 2283. Oglase se raCuna po ceniku. - Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. - Odgovorni urednik Ivan Frelih.
štev. 9.	Ljubljana, 25. septembra 1931.	Leto XI.
Katoliška cerkev in privatna lastnina
Glavni Savez društev hišnih In zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije
vabi na
VI. kongres
svojine (lastnine)
in glavno skupščino, ki sc bo vršila v soboto, dne 10. oktobra t. I. ob 10. uri dopoldne in v nedeljo, dne 11. oktobra v Zagrebu (kraj zborovanja se bo naknadno objavil).
Za to skupščino se je določil sledeči dnevni red:
1.	) Izročitev legitimacij vseh delegatov in overenje istih po 3 overovateljih, ki jih imenuje predsednik.
2.	) Pozdrav predsednika, volitev zapisnikarja in 2 overovateljev zapisnika.
3.	) Poročilo o dosedanjem delu glavnega Saveza.
4.	) Blagajniško poročilo o pretečeni upravni dobi.
5.	) Poročilo nadzorstvenega odbora in podelitev absulutorija upravnemu in nadzornemu odbora.
6.	) Ustanovitev delavnih sekcij in volitev delegatov v te sekcije. (Za sedaj so predvideni sledeči odseki: odsek za organizacijo in komore, sekcija za gradbenost, sekcija za zavarovanje in ognjegastvo ter odsek za javne dajatve in kuluk.)
7.	) Poročilo uprave o došlih predlogih za VI. redno skupščino.
8.	) Volitev predsednika in nadzornega odbora.
9.	) Določitev letnega prispevka za leti :1931. in 1932., katerega imajo plačati zvezna društva upravi glavnega Saveza.
10.	) Določitev kraja, v katerem se bo vršil prihodnji občni zbor.
Predlogi naših društev po točki 7 se imajo do 1. oktobra predložiti naši Pokrajinski zvezi v Ljubljani, da jih izroči upravi glavnega Saveza.
V soboto, dne 10. oktobra t. 1. zvečer, se obenem vrši proslava dvajsetletnice društva hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu. ,
Na kongres kakor tudi na dvajsetletnico društva hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu so povabljeni zastopniki organizacij hišnih posestnikov iz cele države, zlasti pa tem potom vabimo vse posestnike iz Slovenije, da se v velikem številu udeleže teh važnih zborovanj in slavnosti v Zagrebu in s tem manifestirajo za svojo lastnino. Pokazati moramo moč naše organizacije, vsled česar bi bilo neodpustno, če bi nas malo pohitelo na skupščino in slavje v Zagreb.
Dne 15. maja 1931. je preteklo 40 let, odkar je katoliška cerkev jasno in odkrito izjavila svoje stališče napram socijalnim vprašanjem novega veka, medtem ko se do tedaj ni bavila intenzivno s takimi svetovnimi problemi.
Prvo inicijativo je dal genijalni papež Leon XIII. s svojo encikliko »Herum nova-rum«. Ta je izšla 15. maja 1891., torej 'v času, ko je bil moderni socijalizem v silnem razmahu in začel ogrožati vse države. V tej encikliki se trudi papež, da preišče vzroke socijalističnih pokretov in da opozori na vsa sredstva, s katerimi bi se izravnala socijalna nasprotstva poedinih stanov.
Ta spor je kot silno važen dogodek napravil silen vtis po vsem svetu. Zato se je letos v Rimu svečano proslavila 40-letnica dneva, ko je prišla enciklika v roke javnosti. Ob tej priliki je objavil papež Pij XI. jubilarno encikliko, ki se ravno tako kot enciklika Herum novarum bavi z društvenim redom in delavskim vprašanjem. Ona nadaljuje in temeljito preiskuje prizadevanja katoliške cerkve o reševanju socijalnih vprašanj in daje nova važna navodila, ki so se prilagodila novim prilikam. Papež Pij XI. je 15. V. 1931. objavil svojo encikliko »Quadrogesimo annoc v italijanskem, nemškem in francoskem jeziku.
Ta enciklika je obnovljena izdaja katoliške cerkve v prilog privatne lastnine, kot jo je objavil pred 40 leti papež Leon XIII. Privatna lastnina je po nauku katoliške cerkve naravno pravo posameznika, ki se ne osnavlja na državnem redu in državnih zakonih, ampak v prvi vrsti na naravnem redu sveta in božji volji. Šlo je tu za lastnino, ki jo je posameznik pridobil z delom in marljivostjo ali za lastnino, ki jo je dobil dednim potom, z daritvijo ali na katerikoli drug pošten način.
Pravo, o katerem se tu govori, je zato naravno pravo, ker izhaja iz prirojene težnje človeka za samoohranitvijo in ohranitvijo njegove rodbine, kakor tudi za čim lepšim in udobnejšim življenjem. Ker je ta težnja prirojena vsakemu človeku, zato je dolžnost posameznika in splošnosti, da prizna vsakomur po ljudskem in božjem zakonu pravico, bodisi na premično ali nepremično imovino, ki jo je pridobil z ded-ščino in daritvijo in jo skuša ohraniti in obdržati. Ako upoštevamo in spoštujemo lastninsko pravico v teh primerih, kako je ne bi upoštevali in spoštovali tam, kjer je prišel človek do imovine z lastnim delom in trudom. Taka lastnina rezultira iz težnje, pridobljeno obdržati, a uspeh zavisi od naravne sposobnosti posameznika, od njegove volje za intenzivno delo in od njegovega smisla za štedenje. Uspeh tega prizadevanja napravlja človeka srečnega in
zadovoljnega, tako kot n. pr. uspeh v znanstvu ali srečno zdravje. Kot je gotovo, da vsak človek teži za takim uspehom, vendar manjkajo mnogim prej omenjeni predpogoji, bodisi da nimajo naravne sposobnosti ali volje za delo, bodisi nočejo ali ne znajo pametno živeti in slediti. In največkrat ravno taki ljudje napadajo lastnike in jim zanikajo pravico do posesti. Ko bi jo pa tudi oni znali braniti pred tujim posegom, če bi bili sposobni jo pridobiti.
Ni pa priznanje lastninske pravice samo v prilog posameznika, ampak je največjega pomena i za ekonomski i za moralni napredek ljudskega društva sploh. Ekonomski napredek je v veliki meri odvisen od svobodnega udejstvovanja v pridobitnem življenju, ki pa je onemogočeno, kjer je socijalni sistem tak, da ima od dela posameznika koristi samo splošnost, a on tam šele kot član te splošnosti (obč-nosti). Pri takem sistemu dela posameznik samo toliko, kolikor mora, a ne kolikor bi on po svojih sposobnostih zmogel, ker dobro ve, da ne more imeti od svojega dela večjih koristi od onega, ki je od njega manj sposoben, bolj len in več troši.
Pa tudi moralni napredek je največji v oni ljudski zajednici, kjer se intenzivno dela in pametno štedi, kajti ravno delo in štedenje so največji protivnik! grdih razvad, kot pijančevanja, hazardne igre, nečistosti in drugih nemoralnih zabav, a kjer se človeku jemlje pravica do privatne last-, nine ali se ga oropa možnosti pridobivanja v svojo korist, sili se ga posrednje na brezdelje, a ta je ravno vzrok vsakega zla.
Zato je dolžnost državne oblasti, da ščiti naravne in pridobljene pravice svojih državljanov. Tako pravi tudi papež Leon XIII. v svoji encikliki: »Pravice vsakega posameznika morajo biti svete in javna oblast mora budno paziti na to, da ostane posamezniku to, kar je njegovo, odvračajoč in kaznujoč oškodovanja teh pravic. Pa tudi lastnik more razpolagati s svojo imovino v mejah omenjenih z zakoni. O tem piše dr. Schilling, profesor teologije na vseučilišču v Tiibingenu v svoji knjigi »Cerkveni pojem lastnine«. Na vprašanje, koliko more državna oblast omejiti lastninsko pravico, t. j. naložiti lastniku bremena, je odgovoril v tem smislu, da ima ta kompetenca svojo osnovo kot tudi svojo mejo v socijalni potrebi, ker država ne more omejiti niti svobode niti pravice lastnine bolj, kot to zahteva potreba. Zakon, ki bi bil v nasprotju s to striktno normo in ki nalaga žrtve, ki niso v skladu s tem, kar pojmujemo pod obče dobro, tak zakon bi bil krivičen in neobvezen.
Zato se ne dajo spraviti v sklad s cerkvenim pojmom lastnine komunistični in socijalistični posegi v privatno lastnino. —
Po cerkvenem pojmovanju se ne sme lastnina dobrin, zlasti zemljišča, socijalno tako vezati, da bi taka lastnina prenehala biti dominium in tako postala omejena, da ni več lastnina posameznika, ampak lastnina splošnosti.
Ta načela je papež Pij XI. ponovno potrdil. Papež utemeljuje, da je socijali-zem, ki se je hvalil, da je v stanu temeljito ozdraviti vsa socijalna zla, v resnici škodljivejši kot ono zlo, katero je hotel ozdraviti. Ta socijalizem je od časa Leona XIII. doživel mnogo dalekoglednih izprememb. Ena smer izvaja socijalistična načela do skrajnih konsekvenc. Ta smer je »komunizem«. Ta se seveda nikakor ne da spraviti v sklad z naukom cerkve.
Druga smer nosi še vedno ime »socijalizem r. Ta se je v svojem programu mnogo predrugačil in se vsaj v veliki večini točk približal tako zelo katoliškim socijalnim načelom, da se mnogi vprašujejo, ali med njima obstoji sploh še kako nasprotje. — Sv. oče se v tej stvari jasno in svečano izraža:
»Tudi po tem dalekosežnem popuščanju, in čeprav so mnoge njegovih zahtev popolnoma upravičene in jih zastopa tudi cerkev, ima socijalizem za osnovo društveno pojmovanje, ki je tako protivno pravemu pojmovanju ljudske družbe. Za vedno in za vse prilike je izključeno vsako edinstvo z njimi, kar je prišlo do izraza tudi v slavni objavi:	Ne moremo bi-
ti obenem dobri katoliki in pravi socijalisti.«
Nova obsodba socijalizma po cerkvi izključuje socijalizem vsake vrste, tedaj tudi religijozni in nacijonalni, in daje posamezniku popolno priznanje pravice svobodnega razpolaganja s svojo imovino*.
Vsem hišnim posestnikom, zlasti ljubljanskim I
Dan na dan čitamo v tukajšnjih dnevnikih ostre napade na hišne posestnike, da odklanjajo \ stanovanje vsako družino, če ima le par otrok. Nešteto pritožb beremo tudi radi pretiranih najemnin in velikega števila odpovedi. Ker ti napadi niso brez vsake podlage in nam je znano več slučajev, v katerih hišni lastniki brezpogojno odklanjajo oddajo stanovanj najemnikom z otroci in ravno tako tudi glede previsokih najemnin, smo primorani v interesu hišnih posestnikov tem potom na nje apelirati, da naj ne bodo ozkosrčni in naj sprejmejo v stanovanja tudi družine, če imajo tudi več otrok. Tri izbiri naj se prepričajo samo o tem, če otroci niso preveč razposajeni in če se najemniki^ ravnajo po hišnem redu in v redu plačujejo najemnine. Res je, da je največ otrok preveč razvajenih in brez vsake discipline, vsled česar so jih pričeli hišni lastniki upravičeno odklanjati, ker v njih hišah delajo preveč škode in uganjajo vsakovrstne razposajenosti. O tem poročamo tudi na drugem mestu.
V interesu hišnih posestnikov samih smo primorani priobčiti odločno svarilo, da v sedanjih težkih časih odpovedujejo stanovanja samo v najnujnejših slučajih, da v stanovanja sprejemajo tudi družine z otroci in da se nikakor ne zahteva za stanovanja kakor tudi za poslovne prostore previsokih, da ne rečemo pretiranih najemnin. Dandanes padajo vse cene in bodo padle tudi najemnine. Radi/ previsokih najemnin si vsakdo skuša napraviti lastni dom, četudi le leseno barako. S tem se bo nazidalo preveč stanovanj, ki jih ne bo mogoče oddajati več niti za primemo najemnino v svrho obrestovanja, radi tega marsikdo ne ho mogel več svoje hiše obdržati. S tem bodo začele ceni' hišam tudi v mestih padati, kakor se je to zgodilo
kmetskim posestvom. Za zgled navajamo, da je organizacija v Belgiji 10 let na vse strani svarila pred visokimi najemninami. Ker posestniki niso hoteli tega upoštevati, je prišlo sedaj do katastrofe, da je samo v mestu Brüssel na prodaj 16.000 hiš,
12.000	pa je praznih stanovanj za oddajo. Ravno take razmere so v Antvverpnu, Lüt-tichu, Gendu itd. Tudi v Berlinu je okrog
40.000	stanovanj praznih, v Budapest! pa okrog 8000. Tudi tam so cene hišam ogromno padle.
Neprijetno nam je o tem pisati in dajati svarila kakor tudi pouk našim posestnikom. Naloga vsake organizacije mora biti, dajati pravočasno nasvete in se s tem izogniti posledicam, ki bi lahko postale katastrofalne za vso hišno posest v Ljubljani in tudi drugod. Zato prosimo naše ljubljanske hišne posestnike in tudi v drugih krajih, uaj prav dobro premislijo o tem našem apelu, ki je napravljen z najboljšim namenom, da pa pri tem naši posestniki pogledajo malo okrog sebe in tudi po drugih državah, pa bodo takoj na jasnem, kak je danes položaj hišnih posestnikov skoro po celem svetu in koliko previdnosti in preudarnosti je treba, da tudi mi ne pridemo v enake neugodne razmere.
Poziv
k vložitvi prijav dohodkov od zgradb za odmero zgradarine za davčno leto 1932.
Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgra-darini (davku na dohodek od zgradb), je vložiti davčno prijavo v času
od 1. do 31. oktobra 1931.
Davčno prijavo je vložiti za vsak objekt, ki je v katastru posebej popisan, četudi ima dve hišni številki. Za več objektov se vloži le tedaj ena sama davčna prijava, ako so vsi objekti označeni samo z eno hišno številko in so podpisani skupno v enem samem katastrskem listu.
Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost, kakor tudi za one, katerih lastniki so prosti zgradarine v smislu §§ 11—16 zak. o davku na samce, ker so imeli istočasno 9 živih otrok.
Davčno prijavo izpolni ih vloži:
1.	) Dejanski posestnik in če je več posestnikov, vsi skupaj.
2.	) Za zadruge starešina.
3.	) Za pravne osebe vloži davčno prijavo njihov predstavnik, odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji, odnosno varuhi, in
4.	) za mase njihovi zastopniki.
Davčno prijavo vloži lähko tudi pooblaščenec, mora pa v tem primeru prijavi priložiti pooblastilo.
Prijavo je izpolniti v vseh razpredelkih po vrsti, kakor slede v obrazcu.
V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko.
Zelo važno je, da se točno izpolnijo razpredelki o dohodkih, ki so za ugotovitev davčne osnove merodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki. Točna izpolnitev teh razpredelkov je pa tudi v interesu davčnega zavezanca samega, ker se le na ta način reši nadaljnjega zasliševanja in izpraševanja kakor tudi eventualnih posledic.
Davčni zavezanci morajo v davčno prijavo vpisati, odnosno v davčni prijavi napovedati znesek letno kosmate najemnine, in sicer po stanju v času vložitve prijave.
Pod kosmato najemnino se razumeva vsaka odškodnina, ki jo napravi in daje najemnik hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo.
Kot odškodnina za uporabljanje zgradb se smatra:
•
1.	) Najemnina v gotovini.
2.	) Vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslova najemnine vrši, daje ali dolguje hišnemu lastniku.
3.	) Dajatve v naravi (Jerana, vzdrževanje in slično).
4.	) Stroški za popravila, ki jih je najemnik plačal sam ali založil za predelavo, odnosno popravo zgradbe (stanovanja), če vsled tega plača sorazmerno nižjo najemnino.
5.	) Namesto hišnega lastnika plačani davki, premije za zavarovanje itd.
Vrednost odškodnin iz točk 2. in 3. je pretvoriti v denarno vrednost in to vpisati v davčno prijavo.
Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali nje» del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogli dobiti za zgradbo, ako bi jo oddali v najem.
Na isti način je prijaviti kosmato najemnino za one zgradbe, ki v času vložitve davčne pri jave niso bile oddane v najem, nego so stale neuporabljive.
Pri zgradbah, ki so oddane v najem (v zakup) skupno z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 509 kvadratnih metrov, se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za vrt in zemljišče.
Prav tako se mora posebej navesti v prijavi najemnina za opremo, orodje in pravice, združene z zgradbo in slično.
Ako odškodnina za vrt in zemljišče v površini preko 500 kvadratnih metrov, za opremo, za orodje ali slično ni s pogodbo posebej ugotovljena, se mora v opombo vpisati, v kakšnem raz mer j iu j e pogojena najemnina /.a zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt, zemljišče, opremo in slično in kolikšna je površina vrta in zemljišča.
Pripomni se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hišo kakor tudi njihovi posamezni deli za pomožne prostore ter da se mora oddajanje prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v najem v davčni prijavi tudi napovedati.
Pri zgradbah, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se navede kot kosmata letna najemnina skupna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo.
V opombi davčne prijave se mora vpisati, ali ima davčni zavezanec še kakšno zgradbo in eventualno kje.
Razpredelki, v katerih se vpisuje število prostorov, se morajo na koncu vsak posebej sešteti, in prav tako raapredelki, v katerih je vpisana letna najemnina.
Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem razpredelku in po vrsti, kakor so navedena stanovanja (v najem oddani prostori).
Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, nego se v njo vpiše iznos najemnine, katero plačuje za zgradbo, stanovanje in obratne prostore.
Davčna prijava se mora vložiti osebno ali po pošli pri oni občini ali davčni upravi, na koje teritoriju se zgradba nahaja.
Kdor ne vloži davčne prijave v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka, in ako davčne prijave ne vloži niti na pismen poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10% osnovnega davka.
Ako se v davčni prijavi v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave, ali ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina), odnosno ako se zataji objekt, zadenejo davčnega zavezanca posledice iz člena 142. zakona o neposrednih davkih zaradi zatajbe.
Ako najemnik (zakupnik) podpiše in potrdi neresnične izjave, se ga kaznuje po Členu 138. zakona o neposrednih davkih s 50—500 Din.
Ako davčni zavezanec ne zna pisati ali ne zna davčne prijave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčni upravi ustno napoved na zapisnik, vendar morajo najemniki tudi take davčne prijave podpisati.
Vložitelju davčne prijave se potrdi prejem.
V svrho pravilne odmere samskega davka mora vpisati vsak hišni lastnik na prvi strani prijave sledeče podatke:
1.	) rojstno leto,
2.	) ali je oženjen, samec, vdovec, sodno ločen,
3.	) število zakonskih otrok,
4.	) pri sodno ločenih je navesti tudi, ali plačuje vzdrževalnino za ženo in otroke,
5.	) ako je zgradba solastnina, je navesti imena in poklice vseh solastnikov in s kolikim deležem je vsakteri solastnik zgradbe; nato pa je za vsakega solastnika navesti podatke pod 1—4. Inozemci, popolni invalidi, osebe pod skrbstvom so med drugimi oproščene samskega davka. Zato naj to okolnost na prijavi pripomnijo.
Stranke z otroki
List »Prerode piše v svoji 7—8a številki dobesedno sledeče:	»Strah pred
otroki. Po mestih se pritožujejo rodbine z otroci, da ne morejo dobiti stanovanj — radi otrok! Lastniki stanovanj, hišni posestniki in udomačene stranke brez otrok, da se boje otrok. In potem se naperijo na razne strani kalkulacije, očitki, obtožbe* radi — grozne brezsrčnosti in brezvestnosti — teh ljudi, ki se otrok boje. Povedati pa je treba, da je ves ta krik — streljanje mimo tarče. Tisti strah pred otroki namreč ni strah pred otroki sploh, ampak samo strah pred — nevzgojenimi, divjaškimi otroki! Teh se ljudje boje. Krotkih, pohlevnih, nedolžnih, ubogljivih, ljubeznivih, priljudnih otrok se nikdo ne boji, vsak se jih veseli, vsaj je srečen, če ima v bližini taka ljubka bitja božja. Vsaka hiša smatra za svojo čast in veselje in zaklad, če je — dom vzornih otrok. Pa naj bodo to otroci hišnega lastnika ali najemnika, bogatina ali reveža: dete je nekaj dragocenega in za vsako plemenito srce nekaj silno privlačnega. Pa ne samo radi svežega telesca, ampak veliko bolj radi — svetosti njegove duše! Pridite starši s krdelci pridnih, blagih otrok: nikdo se jih ne bo bal, nikdo branil, kar prosili vas bodo: K nam, k nam, družinica ljuba in draga, ki imate tako angelske otročke! — A zdaj? Velika večina staršev nima pojma ne o vzgoji ne o idealnem značaju otroka, ne o merah in mejah živahnosti in razigranosti otrok. Moderna otročad je kričava, razposajena, nagajiva, kljubovalna, brezobzirna, predrzna, maščevalna, surova, neotesana. Vse prevrze, vse pretakne, ne pusti ničesar pri miru, dela škodo, lomi, trga, maže, laže, taji, zmerja, kolne... Reci mu kaj, pa imaš biitaljo s starši! Suženj si pred tolpo norčajev in mladostnih strahovalcev! Ni čuda, da si res kulturni ljudje ne marajo takih divjačin naprtiti na dom! Več prave vzgoje, pa bodo otroci taki, kakor se spodobi, in nikdo se jih ne bo bal, povsod bodo — tisočkrat'dobrodošli !x *
Mislim, da bi marsikateri hišni gospodar tole v celoti z obema rokama podpisal. Navedem naj samo en primer iz lastne skušnje: Sem čevljar. Mati pride s Gletnim sinčkom naj mu pomerim čevlje. Toda kako naj to napravim, ko fant ni pri miru niti pet sekund, kaj šele celo minuto, ko-
likor je potrebno za vzeti mero. Končno ni bilo druge pomoči, kakor da ga je mati prijela kakor žival, ter ga držala toliko časa, da sem bil z mero gotov. Da po odhodu takega otroka ni v delavnici nobena reč na svojem mestu, niti ne govorim. Ali je potem čudno, da se hišni gospodarji boje otrok v svojo hišo?	I. K.
Uredba o ocenjevanju vrednosti državnih naturalnih stanovanj
Finančni minister je predpisal uredbo o določevanju vrednosti stanovanj državnih uslužbencev civilnega reda na osnovi paragrafa 29. uradniškega zakona z dne 31. marca t. 1. Uredba se glasi:
ti. 1. Državnim uradnikom civilnega reda, ki stanujejo y državnih ali za državo v zakup vzetih zgradbah, kakor tudi onim, ki imajo stanovanje v naturi od samoupravnih teles, se odbije vrednost stanovanja od osebne draginjske doklade.
Onim, ki po uradniškem zakonu nimajo te doklade (pripravniki, dnevničarji, honorarni uradniki), se odbije vrednost stanovanja od skupnih prejemkov (pavšala).
te pa mora samouprava po specijalnih zakonih plačati državnemu uradniku stanarino v denarju, je treba to vsoto v polnem znesku uradniku odbiti od osebne draginjske doklade, oziroma od njegovih skupnih prejemkov (pavšala).
tl. 2. Vrednost stanovanja (zakupnine) je treba določiti po mestnem draginj-skem razredu po tej lestvici:
I.	draginjski razred za sobo 250 Din, za predsobo, za otroško sobo, za kopalnico. za kuhinjo 80 Din, za postranske prostore, klet in sušilnico 100 Din.
II.	draginjski razred za sobo 180 Din, za predsobo, za otroško sobo, za kopalnico, za kuhinjo 00 Din, za postranske prostore, za klet, za sušilnico 75 Din.
HII. draginjski razred za sobo 80 Din, za predsobo, za otroško sobo, za kuhinjo, za kopalnico 40 Din, za postranske prostore, za klet, za sušilnico 50 Din.
Čl. 3. Določbe te uredbe se bodo izvajale s 1. prihodnjega meseca po razglasitvi v ^Službenih novinah«.
Razno
CIKOPI1A
Okusna in zdrava
le
KOLINSKA KAVA
novanje nakazano pri prihodu v Zagreb. Prijave z navedbo imen, naj se nam do-pošljejo najkasneje do 1. okobra t. 1.
Določitev cen za naturalna stanovanja državnih nameščencev. Na drugem mestu je natisnjena uredba o določevanju vrednosti za naturalna stanovanja državnih nameščencev, da bodo hišni posestniki lahko primerjali najemnine, ki jih določa ministrstvo financ v posameznih krajih za srednja stanovanja z najeminami, ki jih zahtevajo hišni posestniki. Ljubljana je v prvem draginjskem razredu, v drugi draginjski razred spadajo vsi kraji, v katerih je sedež okrajnega načelstva, v tretji draginjski razred spadajo vsi ostali kraji.
Dobro znamenje. Kakor čujemo je dal g. mestni načelnik in župan ljubljanski dr. D. Puc vsem mestnim uradom nalog, da izdelajo proračun za leto 1932. do 1. oktobra 1931. in da vse izdatke znižajo
VI. kongres in redna skupščina Glavne zveze hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije se bo vršila v soboto in nedeljo dne 10. in 11. oktobra t. 1. v Zagrebu. Dnevni red je objavljen na prvi strani. Vabimo vse posestnike z naše banovine, da se mnogobrojno udeleže teh važnih zborovanj, kakor tudi 201etnicc delovanja društva hišnih in zemljiških posestnikov v Zagrebu, katere proslava bo prirejena v soboto, dne 10. oktobra zvečer. Stanovska dolžnost nas veže, da počastimo zagrebške tovariše in jim priznamo z našim posetom zahvalo za njihovo vsestransko delovanje. Vsak stan se danes zaveda svojih stanovskih dolžnosti, zato ne smejo za tem zaostajati hišni posestniki. Dovoljena je za 25%. znižana železniška vožnja, ker dotični predpisi ne dovoljujejo večje ugodnosti. Pa za naše posestnike to ni preobčutno breme z ozirom na krajšo razdaljo. Legitimacije za znižano vožnjo pa se dobe pri naši Zvezi v Ljubljani. V Zagrebu pa so vsem udeležencem preskrbljena brezplačna stanovanja in bo vsakomur sta-
Vtavbemk	f
van-/ lokan 1
gradben©
.jubijoina
Koleztjska ulica šiv. 7.
Jk priporoča za vsa v oj pad beno stroko spadajoča dela.
Prizacmo solidna
izvedba.
za 20%. Tedaj bo v prihodnjem letu vendar le mogoče izvršiti to, kar je naš predsednik in občinski svetnik zahteval že pri proračunu za tekoče leto, kar se je pa takrat smatralo za nemogoče in neizvedljivo. Vedeli pa smo že takrat, da bo končno moralo priti štedenje tudi pri občinski upravi.
Naznanila oddaje praznih stanovanj davčni upravi. Hišni posestniki večkrat pozabijo davčni upravi prijaviti zopetno oddajo praznega stanovanja, Vsled tega opozarjamo vse posestnike, ki so svoječasno davčni upravi javili izpraznitev stanovanja, da ob zopetni oddaji vsakega stanovanja to javijo sigurno najkasneje tekom 14 dni, ker se kaznuje sicer posestnik po čl. 140. davčnega zakona z dvakratnim zneskom osnovnega davka.
Tiskovine za naznanila izpraznjenih stanovanj kakor tudi naznanila za zopetno oddajo stanovanj je založila naša Zveza in se dobe v društveni pisarni po nabavnih cenah. Na deželi naj naroči tiskovine društvo posestnikov, ali pa posamezniki. Priporočamo, da se vsakdo poslužuje edino teh uradno določenih tiskovin in se s tem izogne nepotrebnemu pisarjenju ali zasliševanju.
Prijave za zgradarino izvršuje naša društvena pisarna v Ljubljani, Salendro-va ulica 6.	*
Prijave za zgradarino se dobe v Ljubljani v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov, Salendrova 6, v trgovini Ivana Bahovca, Stari trg, Antonije Kotar, Spodnja Šiška, Medvedova cesta; v trafiki Sever, šelenburgova ulica in v Zgornji šiški v trafiki Unk. Nadalje se. dobe tiskovine pri vseh društvih hišnih posetnikov.
Pričakujemo, da bodo hišni posestniki kupovali edino od nas založene tiskovine, ter nas bodo vsaj na ta način malenkostno podpirali.
Državni uradnik mi je poslal anonimno pismo v slabi pisavi, v katerem se zgraža nad previsokimi najemninami v Ljubljani in zahteva, da bi se plačevalo za 1 sobo s kuhinjo 250 do 300 Din, kar se v starih hišah faktično plačuje; za 2 sobi pa samo 350 Din do 400 Din. Svetujem dotičniku, naj prebere naredbo ministra financ in izračuni, koliko se bo odtegnilo državnemu nameščencu za stanovanje 2 sob. Ce zna vsaj nekoliko računati, bo dobil za stanovanje 2 sob, predsobe in kuhinje in s 17% občinskimi nakladami nad 800 Din. Toliko bo tedaj država odtegnila svojim uradnikom za naturalna stanovanja, hišni posestniki pa naj jih oddajajo za polovico manj. Take najemnine bi bile tudi proti vsem predpisom, ker mora biti stanovanje oddano za isto ceno, kolikor je vredno, drugače ga davčna oblast uradnim potom zviša. Na druge neslanosti ne odgovarjam, saj je že s tem dokazana skrajna neinformiranost dotičnega pisca. — Predsednik.
Službo išče naš večletni in vnet član, po poklicu obrtnik in ga priporočamo našim članom za službo sluge, nabiralca itd. Poznamo ga kot dobrega in zanesljivega moža. Naslov se dobi v naši pisarni.
Priporočamo vrtnarstvo
IVAN ŠIMENC
Ustanovljeno leta 1879 Telefon št. 2553
Ključavničarstvo
Avgust Martinčič
Ljubljana, Rimska cesta št. 14
Prvo In edino podjetje za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji
priporoča napravo novih jeklenih valčnih zastorov in njihovo popravo po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču. Izdeluje In se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od preproste do najbogatejše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razno okovje, železna vrata in okna, okrogle železne stopnice, predpečnike iz železa in bakra Itd. — Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi!
Egidij Šušteršič
Ljubljana, Križevniška ulica st. 6
se priporoča za izvršitev
vseh slikarskih del
po najmodernejših vzorcih in
ugodnih cenah
HERAKUTNE
PLOŠČE
najidealnejše lahke plošče za vmesne stene, strope, podstrešja, izolira vlago,
, zvok In gorkoto.
Zahtevajte prospekte!
Zaloga:
»MATERIAL«
trg. dr. z o. z.
Ljubljana - Dunajska cesta 36
Telefon 27-16
IVAM KRIŽNAR
Ljubljana, Hr&nova ul. 9
Splošno krovstvo
Ferdo Primožič
mizarstvo in parketarstvo Ljubljana, Trnovski pristan št. 4
se priporoča ?a vsa v to stroko spadajoča dela, Dobava in polaganje parketov, popravila in struženje starih paiketov. Delo solidno!	Cene zmerne
Stavbeno pedjetje
MATKO CORK
LJUBLJANA MIRJE 1-3
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Telefon ttev. 2005
Stavbno podjetje
AJMAVRK
Ljubljana, Vegova ul. 2
Telefon 33-82
„TRIGLAV“
Generalno zastopstvo za Slovenijo
i Ljuliljaiii, Dalmatina 11.181.2329
priporoča članom društev zavarovanja vseh vrst osobito pa proti škodam vsled požara, vloma, razbitja šip ter zakonitega jamstva.
V poslednjih 5 letih izplačane škode Din 108,326.901'-. Polno vplačana delniška glavnica Din 6,000.000 -. Sklenite vedno vsako zavarovanje samo pri našem domačem zavodu
FRANC FUJAN
splošne krovstvo
Ljubljana, Galjevlca št. 9
MATIJA TERLEP
Ljubljana 7, Sv. Jerneja cesta
priporoča svoje podjetje, kovanje konj, vozov in kolarstva
BRATA ROŽIČ
sobno-dekoratlvno slikarstvo, stavbeno In pohištveno pleskarstvo
Ljubljana, Vegova ul. 8.
VZAJEMNA
ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA C.
je prva slovenska zavarovalnica
SPREJEMA:
v požarnem oddelku: Zavarovanje vseh poslopij in premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in eksploziji svetilnega plina, cerkvene zvonove proti razpoki, steklo in in zrcala proti ubitju, po znano nizkih cenah. V življenskem oddelku: zavarovanje na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanje na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.