233. številka.
Ljibljasa, ? sredo 11. oktobra 1005.
XXXVIII. leto.
Isfcaja rmak tan zvačar, taimil nacarja In praanfta, tet        po poitl prajeman na avstro-ograke dnini« na »aa lata « K, aa pni lata 13 K, na Satrt lata • E 60 h, na aa aanaa t K SO k.   Za LJubljano ■ poimanjem na dom na si« M K, na pol lata IS K, sa Satrt lata I K, u in manaa z K. Kdor hodi tam panj, plača na rt« lata ti K, aa pni lata U K, na fin trt lata 6 K 60 h, na «d meaen 1 K 90 h. — Za tuj« dežela tolik« »«Č, kolikor a&aSa poštnina.} 3a siračbe bron iatodobn« TpoSiljatr« naročnin« a« n« »aira, — Za oznanila ia plačuje ad peteroatopn« petlt-vrit« p« lt h, de a« aa eannnile tlaka enkrat, pe 10 h, Se aa dvakrat, in po 8 h, £e i«  tlaka trikrat ali  večkrat. — Depiai as) aa tavale frankovatt. — Bokopiii aa ne vračaj«, — Uredništvo In upravrtlilvo Je v KnnfloTih alinnh It. 6, le »ieer areaniitro v L nadntropje, apravni&tv« pa v pritličju. — Upravnifitva naj aa blagovolijo poSiljati naročnine, reklamnefjn,
ennaaila, t. J. administrativne itrart
.Slovenski Narod" telefon 8t. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
Državnozborska volitev na Koroškem.
Včeraj se je vršila dopolnilna državnczbGrska volitev za kmetske občine okrajev Calovec Feldkirchen-Velikoveo Dobrlavas Pliberk - Železna Kaplja. Izvoljen je bil kandidat n e m š k o n a c i j o n a 1 n e stranke Friderik Seifritz.
AH ta nemška zmaga je klavrna in Nemci nimajo prav nobenega vzroka se je veseliti. Nemški kandidat je zmagal samo z malenkostno večino 84 glasov. Z« Se fritzs je bilo oddanih 2253 glasov, ca slovenskega kandidata Grafenauerja pa 2169 glasov.
Razloček je tako majhen, daje nemška zmaga pač samo slučajna. Volitve bo bile direktne in naravno je, da je marsikak volilec ostal doma, ki bi bil sicer gotovo glasoval za Grafenauerja.
Vse okolnosti pri tej volitvi so bile nemškemu kandidatu ugodne. Vsa oblnst na Koroškem je v nemških rokah in vse oblestnije so s združenimi močmi delale za nemškega kandidata. Vsi inteligenca je nemškega mišljenja in kaj zamore doseči agitacija političnih uradnikov, sodnih uradnikov, odvetnikov, učiteljev itd., to ve vsakdo. V volilnem okraju so različna industrijalca podjetja in ljudje, ki imajo tam zaslužka, morajo četudi proti svojemu prepri Čanju voliti tako, kakor hočejo gospodarji.
Še druge okolnosti so vplivale v prid Nemoem. Njih kandidat Seifritz je jako ugleden posestnik in ima tudi med slovenskimi posestniki mnogo ugleda. Sploh je med koroškimi kmeti prav močno razvita stanovska zavest in je marsikateri Slovenec glasoval zoper Grafenauerja samo zato, ker je Seifritz posestnik velike kmeti e in praktičen kmetovalec, sicer vsega spoštovanja vredni Gra-fenauer pa ne.
Končno je pa tudi vplivalo na izid volitve to, da je Grafenauer veljal kot kandidat duhovščine, med slovensk mi kmeti na Koroškem pa klerikalni možje niso priljubljeni.
Da je vilic tem neugodiiim okolnostim, ki so vsa vplivale proti Grafenauerju, zmagal nemškonaoija* nalni kandidat samo slučajno, samo z uborno večino 84 glasov, to je tako znamenje za prihodnjost, da nemški hujskači in trinogi na Koroškem pač nimajo vzroka, s j izida te volitve radovati.
Uspeh, ki ga je dosegla slovenska stranka pri tej volitvi, je četudi ne pozitiven, vendar jako velik. Pripisovati ga je temu, da se je v zadnjih dveh letih začelo živahnejše politično gibanje in pripisovati ga je energični agitaciji, ki sa je razvila od slovenske strani pri tej volitvi. V prejšnjih časih se je zamudilo toliko, da tekom dveh let ni bilo mogoče vsega popraviti. Ali izid te vo litve nam kaže, koliko se da na Ko-škem doseči z delom in z agitacijo. Še Koroška ni izgubljena — če zastavimo zanjo vse svoje moči.
Kdo je kriv?
„Domoljub" št. 18. je prinesel Člančič pod zaglavjem „Ricmanje", ki potrebuje nekaj stvarnega popravka. Liberalci niso edini grešni kozli, mnogo krivicnikov se nahaja v kat. klerikalcih italijanske narodnosti. Blagopokojni škoi Šterk ni uvajal nobenih novotarij, in vendar se ga tožili v Rim, da podpira slaviziranje cerkve. „Piccolo", židovski list, je dobival najtočnejša obvestila iz Škofijske pisarne. „Piccolov" urednik je bil tam kakor domač, a isto-tako ital. gospodje duhovni v njegovem uredništvu, kjer so Šterka napadali m blatili. In vse to so verjeli v Rimu kamor se je moral iti opravičevat. O u žalosti je zbolel in umrl. Zdaj je bilo mesto izpraznjeno, in italijanski prost Petronio ni imel nujnejsega dela, kakor
da je slovanske duhovnike prestavljal, t. j. premetaval brez vzroka, v najhujši zimi in tako prouzioČil mnogo materijalne in moralne škode. A kaj se briga italijanski dostojanstvenik za ukaze krščanske ljubezni, ako je opit z iredentizmom.
Govori se, da je dr. Požar proti volji nemškega škofa dr. Nagla uvajal slovanščino v cerkev. Gotovo je bil dr. Požar zasledil kaj ostankov stare pravice, ki jo je imela ilirska metropolija. Pa ako se je s tem nameravalo bogo-ljubnost in kat. vero utrjevati, ni bilo tako silno napačno. Kako pa to, da so škofje, dalmatinski in istrski, tirali bo-goslužno staro slovenščino iz cerkve proti volji naroda, na kvar krščanske morale, proti papeževemu: Nil movetur? Bili so vladni dobro plačani agenti. Ko je bil odstranjen dr. P., zakaj ni ponehalo ono nasprotstvo v narodu ? Kako to, da se ne skuša te grozne rane iz-leciti ? Zato, ker je italijanstvo mnenja, da Slovencev ni treba v nebesih. Kako more Škofijstvo trpeti tako stanje, je neumljivo. Iz tega se da tolmačiti ali njegova boječnost ali malo vest nos t. Zdaj, ko so bili „slovenski" škofje v Rimu, ni bilo nikogar, ki bi bil stvari pojasnil sv. očetu? Littera occfdit, spi ritu8 vivificat — latinščina ubija, prava vera daje življenje. Zakaj se Ricmanj-cem jemlje Življenje od samega klera? Podrugod se uvajajo misijoni, a tu se slovenskim rojakom od samih višjih duhovnov jemlje krščanstvo! To je pregreha, ki vpije v nebo za maščevanje!
Kaže se, da je dr. P. zdaj v uredništvu liberalne „Edinosti". Ali ni bil dosti preganjan in denarno uničen? Tirali ste ga izmed sebe in tjakaj ste ga sami pognali! V Pazu več let ni položil cerkvenih računov. Zakaj? Ker je uvidel, da so se mu postavki črtali — krivično; tako ni imel prevelikega veselja do tega dela. Škode pa ni napravil nobene. — Nekdo mi je pravil ta slučaj. V cerkveni račun je postavil en goldinar za mašo zadušnico za pokojno cesarico Elizabeto. Črtan mu je bil in celo v — dohodek vpisan! Tako
postopajo gospodje, ki vlečejo iz c. kr. blagajn največje dohodke.
Montanus.
Deželni zbori.
Praga, 10. oktobra. S?jo je otvcrii deželni m ršal kr.-i Lobko-vio opoldne. Prečitalo se je več naznanil predsedstva, došle vloge in nekatere peticije. Potem sta se obnovili komisiji za bipotečno in deželno banko, zaprisegla sta se nova rektorja praških visokih šol, nakar se je seja odgodila do petka. Usoda zasedanja pa se odloči šele jutri. Pri nemških strankah še prevladuje navdušenje za obstrukcijo, zaradi tega niso hoteli v današnji seji predložiti nikakih predlogov niti peticij
L v o v. 10. oktobra. Deželni maršal grof B a d e n i je naznanil deželnemu zboru v današnji prvi seji, da dobi deželni zaklad vsled pogajanja z vlado dohodke propinacijske pravice, ki preneha leta 1909. Vsled tega se zvišajo doklade na pivo od 1 K 70 h na 8 K, kar bo donašalo deželi 6,426000 K na leto. Naložijo pa se tudi posebne gostilniške pristojbine, ki vržejo deželi na leto 7 milijonov K; skupno bo tedaj imela gališka dežela počenši z letom 1910 za 13 426 000 K več dohodkov.
Novi šolski in učni red za ljudske šole.
Dunaj, 10. oktobra. Prihodnje dni izide novi šolski in učni red, ki ga je izdelal bivši naučni minister vitez H a r t e 1 sporazumno z zastopniki učiteljstva. Novi šolski red se baje ozira na najmodernejše zahteve. Skrbljeno bo, da dobe slaboumni otroci posebne oddelke. Posebno se bo gledalo na mladinske igre. deških šolah se uvede pouk v goslanju za neobvezni predmet, dočim se bo na dekliških šolah poučevalo g o-spodi njstvc. Urede se odmori, a počitnice  se  določijo splo-
šno na dva meseca. Poskušalo se bo tudi uvajati samo dopoldanski pcuk. Za vzajemnost med šolo in domom bodo skrbeli »večeri staršev«. Prepoved telesne kazni se najstrožje obnovi. Ieogibati se je treba vsemu, kar zamore zbujati narodnostna ali verska nasprotatva.
Dopolnilne volitve na Dunaju.
Dunaj, 10. oktibra. Danes sta bili na Dunaju dve dopolnilni volitvi po umrlem Strobaohu. Pri obeh so zmagali krščanski socijalisti s svojim neprimernim terorizmom. Za državnega poslanca je izvoljen slovenski odpadnik profesor Jos S t ur m, za deželnega poslanca pa neki \Voiny. Volitve bo bile burne ter so se oeli dan krvavo pretepali krščanski socijalisti in soc. demokratje. Par pobitih so odpeljali v bolnico; nekemu agitatorju je bilo izbito oko. V 9 okraju so zaprli več krščansko socijalnih volilcev zaradi volilnih sleparij.
Kriza na Ogrskem.
Budapešta, 10. oktobra. V današnji seji magnatske zbornice je po prečitanju kraljevega pism«, t katerim se zasedanje cdgod;, po.;l. De« ziderij Pronaj ostro protestiral pr o ti opetovani odgo d itvi in proti nadaljnemu obstoju nepo-stavne vlado. Njegov protest sicer ni bil sprejet, pač pa nekoliko milejši protest posl. Beothvja.
Baron Fejervarj potuje že jutri k cesarju na Dunaj, a pojutrišnjem bo najbrže že zopet imenovano njegovo ministrstvo. V političnih krogih so uverjeni, da bo 19. decembra le ena seja drž. zbora, da se naznani razpust zbornice. Nove volitve bedo meseca maroa.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 10 oktobra. Mi-akva je podobna vojnemu taborišču. Celo mesto je zasedeno po vojakih, ki so jih posebno močni oddelkipna križiščih cest in ulic. Na točkah, ki jih
Silva.
Novela, spisala M. Hočevarjev a. (Konec.)
V njeni duši pa je ostalo nekaj, kakor koprnenje po življenju . .. nekaj kakor kesanje radi stanu, za katerega se je bila odločila ... A pozabila je polagoma vse gorje ... na njeno dušo je padla megla, črna in gosta, kakor pajčolan.
In sedaj je pazila na njegovo hčerko! Z bolestnim vzdihom si je zakrila oči. Zdaj naenkrat pa je pri-hrnla na njeno srce nevihta, ki ji je še ta težko pridobljeni mir izruvala, podrla. Njegov otrok! Torej je dobil službo in se oženil. Bog vedi, kaka 1* ona? Zakaj ne pride nikdar obiskat svoje hčerke?
V tihi noči je prestala še mnogo ooleati, šele jutranji žarki so ji pri-n*Bli mir in jo utešili.----
Operacija je bila končana. V temni eohi * ležlmlm mala bolnica, v kota i* j« sedela teatra Emilija. Trata *** io te natihoma odprla in v aobo
je stopil v spremstvu asistenta visok, širokopleč gospod. Pozdravil je eestro, ki je vstala. Vsa njegova pozornost je bila obrnjena na otroka, k: je mirno spal.
»Operacija se je izborno posrečila,« mu je zašepetal zdravnik, »profesor upa, da bode deklica v par tednih popolnoma okrevala.«
»Bog daj!« vzdibne oče, med tem pa zopet pogleda hčerko.
»Seveda od danes do jutri ne more biti zdrava in marsikatero hudo uro bo še otrok prebil, predno popolnoma okreva; toda najhujše je preBtala!«
»Ljuba Danica, in tako sama si morala vse to pretrpeti, ne da bi bil kdo pri tebi. Jaa se včasih opoldne komaj oprostim za kako uro.«
»Radi tega bodite popolnoma brez skrbi. Sestra Emilija je najbolj porabna pri otroaih in vaša hčerka se je je Že tako privadila, da ste lahko utolaženi. Dopoldne te ni hotela ločiti od nje. Sploh vse voljno pretrpi, ako je le teatra Emilija polet; nje.«
»Hvala vam, teatra! 8 tea tU aai od vitli teiko breme!«
»Protim,« te je odavala ia Ust-
nega kota Emilija, »storila sem le svojo dolžnost.«
»Oprostite, nimsm dalje Časa,« se je odpravljal asistent, »&ko hočete kaj več poizvedeti, lahko govorite 8 sestro Emilijo, ki je bila prisotna pri operaciji «
Ostala sta sama pri otroku.
»Ljuba sestra,« prične gospod Kogej, približavši se ji, »umirili sta bolno očetovo srce; le skrbite za otroka, ki nima matere « Presrčno ji je stisnil roko.
Trenotek je premišljevala, nato pa dvignila glavo in ga pogledala v obraz.
Stopil je korak nasaj in kri mu je šinila v obraz.
»Silva, Ti — Vi tu! Pri mojem otroku?«
Pokril je obraa a rokama. Trenotek je vladala v sobi tišina. Potem pa odgovori usmiljenka: »Dam vam zagotovilo, da bom pazila nanjo, ko likor bo v moji moči.«
Pogledal jo je boječe. »Silva, vi ate angel! Niaem zaalužil tega. Samo to mi ie povejte: Ste mi li odpustili ali ne? Govorite reanieo!«
Vilo ga je pogledala 2e njen pegled m« je pričal dovolj jasno, da
mu je odpustila. Vendar pa je pripomnila s tihim glasom: »Odpustila sem vam že davno. — In vi niste — srečni?«
Tihe, v nekaki zadregi ji je odgovoril: »Da, srečen sem v svojem poklicu . . «
Gledal jo je. Mir odpovedi ji je ležal na čelo, in spoinal je, da je govorila resnico.
»Zahvaljujem se vam.« Vzel je njeno roko in jo položil v svojo.
Vstopila je pestunja. Pogledal je na uro in zamrmral: »Jutri pridem zopet!«
Odšel je hitro skozi vraU.
»Ubogi gospod, tako mu je težko; saj je pa tudi lahko Žalosten, ker je tako sam,« ga je milovalo dekle žalostno gledaje proti vratom. »Danica je bila njegovo vse!«
»Ali ne živi več njegova gospa?«
»Seveda ne živi več!« je odgovorila pestunja tiho ter primaknila ttol bliže; »saj pa tudi . ,.«
»Ne, je dovolj!  Nočem več vedeti!« jo je prekinila sestra Ur sto pila k otroka, ki te je nervozno zganil.
Videla tU te od tedaj vsak dan; na zunaj tU občevala kot taja, a v
njem je ležalo nekaj mutnega, kadar je govoril z njo.
Danica je bila vedno boljša. Privadila se je sestre tako, da jo je ljubila bolj kakor očeta.
Doktor Kogej je jel bolj pored-kema prihajati. Kazal je nenavadno razburjenost in nepotrpežljivost. Kaj ga je neki mučilo? Videlo se mu je, kakor bi ga tlačilo težko breme, ki se ga pa ne more oprostiti. Tudi sestro Emilijo je mučilo, da ne ve skoro nič o njegovem življenju. Ali naj ga vpraša? Tega ne bi prenesel njen ženski ponos! A mučilo jo je vseeno. Kogej je zopet sedel poleg usmiljenke in tiho kramljal ž njo.
»Ne bodite hudi; iskal sem pri-ložnoati, da govorim sam a vami. Toda vi ste jokali,« je prekinil prvotno govorico  »Silva, šakaj?«
Kakor prisiljena od njegovega milega glasu odgovori zmedeno : »Slovo od Daniee bode težko — ker jo imam tako rada!«
»Ne veste, kaj mi darujeU a tami aolaami!« je rekel Koga j. »Kako dolgo že čakam priložnoati . .. Poslušajte Silva! OdvtemiU mojemu srcu Užko breme, ki me le Uko dolgo Uii. Dovolite mi, da te vam i a po vem!«
revolucionarji najhuje naskakujfjo, nastavljena je oeto artiljerija s to povi. Poštni in brzojavni urad je zasedlo vojaštvo. Pri včerajšnjem spopadu med revolucionarji in vstaši je bilo ustreljenih 10 oseb, med njimi štirje policaji. Nad Moskvo se najbrže proglasi že jutri obsedno s t a n je.
V Radomu je neki gimnazijalac vrgel bombo proti nekemu častniku. Policaj je hotel mladega atentatorja zgrabiti, a ta je ustrelil policaja ter si potem prerezal vrat.
London, 10. oktobra. Iz Irkut-ska je došla vest. da se je tam s puntal polk, ki bi bil moral odriniti v Mandžurijo. Puntarji so pomorili več častnikov in podčastnikov ter se zabarikadirali v vojaščnici, odkoder streljajo v salvah, &ko se jim hočejo približati kozaki. Puntarske ideje se prijem Ijejo tudi ostale čete ter se je bati splošnega punta cele garnizije.
Ločitev Norveške od Švedske.
London, 10. oktobra. Norveška zbornica je sprejela s 101 glasom proti 16 glasom dogovor med švedskimi in norveškimi delegati v Kari stadu, da se državi ločita.
Kako se je gradil viž-marski vodovod.
„Ta vodovod se je zgradil, ko je bilv g. Anton Belec župan v Št. Vidu in gosp. Josip Arhar občinski svetovalec v Vižmarjih itd. itd."
Te vrstice vidi slehrni romar, ki gre na Šmarno goro in sploh vsak, ki ima kaj opravila spodaj vižmarskega klanca. Komnr niso znane razmere v naši občini, si lahko misli: Presrečna vas, ker imaš tako vrlega župana in Še bolj vrlega podžupana, po katerih prizadevanju se ti je zgradil tako imeniten vodovod! V resnici pa ni vse zlato, kar se sveti in tako je, žalibog, tudi pri našem vodovodu.
Leta 1900. se je zgradil ta vodovod z državno in deželno podporo, ki nam je pa bila že za časa županovanja vrlega župana g. Fr. Ježka zagotovljena. Ko nam je bil vodovod, oziroma pri spevek 16.800 K dovoljen, je nam poslalo ministrstvo nekak poziv, na katerega naj se podpišejo vsi, ki žele vodo. PodklanČani in Malovižmarci se takrat niso hoteli podpisati in so se izjavili, da ne marajo vodovoda, ker imajo dobre in zanesljive vodnjake in studence. Posledica temu je bila, da se nam je sestavil manjši načrt in dobili smo od prej namenjene podpore le 12.000 K. Kakor hitro je pa prispela ta podpora k nam, so se pa pri- j javili PodklanČani in Malovižmarci, da hočejo tudi vodo. Par razumnih mož ! se je temu seveda uprlo ter predlagalo, naj se gradi vodovod po prvotnem večjem načrtu, ter prosi za prvotno i večjo podporo. Toda velomodri možje z Belcem in Arharjem na čelu so »sklenili," da bo vodovod tudi po drugem manjšem načrtu dajal dovolj vode za vso vas. PodklanČani so se sprejeli, brez obveznosti, plačevati večje stroške, Malovižmarci pa so se zavezali, plačati za povečanje rezervoara 2000 K in si nabaviti potrebne cevi na lastne stroške.
Potem se je volil stavbni odbor. Predlagani so bili možje, ki uživajo
splošno zaupanje in bi bili vso stvar gotovo dobro izpeljali. V ta odbor bi pa ne bila prišla župan Belec in njegov adjutant Arhar. To jima je zasmrdelo. Zato je pa župan Belec vso stvar tako pomečkal kar je samo v Št. Vidu mogoče, da je po njegovem navodilu šentvidski občinski odbor Vižmarcem nsilil stavbni odbor za njihov vodovod. Vižmarce pa, ki so bili edino upravičeni odločevati v tej izključno svoji zadevi, so preglasovali odborniki iz daljnih vasi, katerih vsa zadeva ni Čisto nič brigala. To se je zgodilo seveda zato, da sta prišla v stavbni od bor župan Belec in njegov adjutant posiljeni Arhar, in končno, kar je glavno za ta moža, na kamnito ploščo sredi vižmarskega klanca, kar bi sicer gotovo ne bila. Župan Belec ima to slabo navado, da se v vsako stvar utakne, Če jo razume ali ne, zato je pa videti po vsi fari toliko spomenikov njegove „fretarije" in njegovega zveri ženega sloga. Ako mu skuša kdo kaj ugovarjati, takoj pride s svojim znanim: „Ja, veš to je pa drgač."
Kadar pa Belec to izgovori, tedaj je Že treba gledati, kje so vrata.
In zdaj je začel ta Vižmarcem usiljeni odbor delati. Prvi dokaz nezmožnosti tega odbora je bil ta, da je zavrgel prvotni, od ministrstva potrjeni načrt za vodovod, ter delal po Wagen fiihrerjevem načrtu, in tako prevzel nase vso odgovornost za vse poznejše kozle. Delo se je oddajalo nepravilno. Zmenjeno je bilo, da vse jarke za polaganje cevi udeleženci vodovoda s tlako izkopljejo. Toda preimenitni vice-župan Arhar je, ne da bi koga o tem obvestil, najel delavce za dobro plačo. To so bili veliki nepotrebni stroški Dova-žanje peska se je poverilo Članu stavbnega odbora, ki je za veliko vsoto do-važal blato, mesto peska, Ugovarjati se seveda ni smelo temu, kajti „t o je seveda v s e d r g a Č.u Delavci pri gradbi rezervoara so pa trdili, da tako slabega materijala niso rabili Še nikjer. Vprašamo: Zakaj se ni oddalo to delo na zmanjševalni dražbi, katere bi se udeležilo več vižmarskih posestnikov, ki bi bili pod kontrolo stavbnega o bora morali voziti dober materijal ? Odgovor je lahak: Stavbni odborniki so hoteli tudi nekaj zaslužiti.
In ko je bil vodovod zmašen, je bila glavna skrb stavbnega odbora, kje bosta ovekovečena njegova glavna voditelja, Belec in Arhar. Ker je vodovod v zemlji, je bilo treba postaviti perišče sredi klanca ob deželni cesti, vanj pa vzidati ploščo, na kateri se bosta lesketali imeni: Belec in Arhar, da bi ju poznejši rodovi še po vel ičevali kot graditelja tega vodovoda. Toda to se ne bo zgodilo, pač pa je to nagrobni spomenik njihove slave.
Nasledki nezmožnos-i našega stavbnega odbora so se kmalu pokazali. Takoj prvo leto smo bili parkrat brez vode in to se je ponavljalo potem večkrat. Pa to smo, Četudi težko, vendarle še potrpeli. Letos nas je pa presenetil glas, da rezervoar na sedmih krajih pušča. Tu se je pokazalo, kaj se da iz blata napraviti. Popravljanje je stalo zopet mnogo denarja. Vprašamo: Kdo je to zakrivil? Odgovor je na dlani: Tisti, katerega dolžnost je bila, delo nadzorovati — in to je bil stavbni odbor!
Sedaj se spominjamo besen, katere je na veliko nevoljo župana in podžupana govoril neki vižmarski mož pri dotični seji.
Rekel je, da bode vižma.ska vas pri tej napravi zelo zapeljana. In danes smo res zelo zapeljani. Vse letošnje poletje smo bili ob največjem
dela in najhujši vročini brez vode. Pozno zvečer smo morali voziti iz Save vodo, ker podnevi nismo imeli Časa zaradi preobilnega dela. Sedaj je sicer rezervar za silo popravljen, toda za koliko Časa pa? Danes ali jutri lahko začne puščati na drugih mestih in nekega lepega dne zopet ne bo vode. Torej popravljanje brez konca in kraja. To so dejstva, katerih ne moremo in ne smemo zamolčati. Toliko denarja stane ta naprava ter toliko truda in kaj imamo danes?! Stavba je jako nesolidna, stroški pa tako ogromni, da stavbni odbor ne upa niti računov položiti. Minula so že štiri leta, odkar je vodovod dogotovljen, računov pa Še danes nimamo. In govori se, da jih stavbni odbor niti sam sestaviti ne more. Čemu pa zavlačujete obračun, če imate vse v redu, gg. odborniki! ?
Govori se, da je stavbni odbor predložil deželnemu odboru nekak račun v potrjenje. Če je to resnica, tedaj nujno prosimo slavni deželni odbor, da se v tej zadevi dobro pouči, predno kaj ukrene.
Mi smo na stališču, da naj plača nerodnosti tisti, kdor jih je zakrivil In to je zopet stavbni odbor! Mi bomo storili primerne korake, da ne bomo zavoljo nerodnosti stavbnega odbora preveč trpeli ali pa še celo trosili svoje trdo zaslužene krajcarje. Zahtevamo torej natančne račune, katere strokovnjaki in v to prizadeti posestniki lahko pregledamo.
Čujemo, da bo gosp. Arhar zahteval nagrado za trud, ki ga je imel pri tej stvari. Zakaj se je pa usiljeval v stavbui odbor. Mi bi bili lahko izvolili iz svoje srede može, ki bi bili vestno vodili to stavbo ter rade volje žrtvovali svoje moči tej prepotrebni napravi brezplačno.
Dovolili smo vodo za kuho in živino vsakemu gospodarju, za pranje pa le tedaj, ako bi je kaj preostajalo. Vse druge pravice do vode, kakor n. pr. za kuhanje žganja, za zidanje, za gašenje apna ali za uporbbo pri kaki tovarni, se se takrat izrecno izključile. Sklenilo se je, ako bi vode za omenjene nujne potrebe preostajalo, da bi se šele takrat oziralo na razne prošnje v sporazumu z vsemi odjemalci.
Toda poglejmo, kako se to danes upošteva. Neki tukajšni mizar „alstonw Markčev Francelj, je zgradil strojno delavnico, postavil več strojev in ne ne zmeneč  se dobiti do vode pravico, uravnal in napeljal  iz vodovoda vodo za vso delavnico. Strokovnjakom je gotovo znano,   da porabi taka delavnica : veliko vode. Lahko  bi se torej pripetilo, da bi ob  času suše zadostovala /oda iz vsega vodovoda komaj za njegovo   delavnico.  Za  to upeljavo smo Šele sedaj izvedeli, ko je že gotova. Vedla  pa  sta  za  to Belec in Arhar, i Toda ta dva in MarČkev Franci zavijejo oči kvišku in mislijo, kaj nas brigajo drugi, da je le za nas ! Arhar je bil načelnik  mizarske zadrege v Št. Vidu,  katera  mu pa danes tako malo zaupa,  da ga niti v odbor ni več volila. Zato je izstopil iz nje in ker ne mara   prijeti  več  za oblic, namerava postati agent „alstouu Markčevga Fran-clna.  Od tedaj izvira ta velika prijaz- i nost med  tema nekdanjima nasprotni- | koma.  Da  si   torej   zagotovi   službo i agenta, dovolil je svojemu prihodnjemu J šefu vodo iz našega vodovoda, seveda j s pritrjenjem g. Belca. Saj to lastnikov vodovoda nič ne briga!
Toda Franci in Arhar se bosta to pot urezala. Mi naj žrtvujemo vodo zato, da bo mogel Markčev Franci delati konkurenco mizarski zadrugi in da bo mogel Arhar še nadalje na lov hoditi
ali pa r Kuropatkina" v restavraciji igrati ? 1
Opomnimo še to, da je Markec v Malih Vižmarjih. Te se branijo sedaj plačati obljubljenih 2000 K k vodovodu in vodovodne cevi. Markčov Franci jih pa v to ščuva.
Tudi mizarska zadruga bo potrebovala vode, ker ravno sedaj gradi strojno delavnico. Upamo, da bodo sedanji voditelji zadruge postopali sporazumno z ustanovitelji vodovoda in ne delali zase, kakor Arhar in „alston" MarkČov Franci.
Toliko za sedaj merodajnim krogom v pouk. Govoriti smo bili prisiljeni resno besedo o tem. če to ne bode zadostovalo, bomo pa govorili vse drugače!
Dnevne vesti
V Ljubljani, 11. oktobra.
— Čuklje   se  hvali« Ker
drugi ljudje ne hvalijo Sukljetovega plitvega govorčka o izseljevanju s Kranjskega, se je mož v »Slovencu« sam pohvalil. Ko je končal svoj govor, so mu kranjski klerikalci ploskali; Žitnik mu je stisnil roko in Pfeifer mu je čestital z milim pogle rtom. To je zabeleženo v Btenogra fiŠnem zapisniku in b tem stenografi Snim zapisnikom renomira zdaj Šuklje in di kazuje, kako velik uspeh je dosegel s svojim govorom — pa Id pri Pfeiferju in pri Žitniku. Dalje pravi Šuklje, da ima o izseljevanju še silno mnogo gradiva, zanimivega, poučnega in važnega gradiva, da p« ga ni hotel porabiti, ker ni hotel grešiti na potrpežljivost parlamenta. To pa drži. Pri izseljevanju se gre za življensko vprašanje kranjskega kmetijstva, zlasti dolenjskega; Šuklje je spravil stvar na razgovor, a gradiva, zanimivega, poduČnega in važnega gradiva, ki ga ima, tega ni hotel porabiti, da bi ne grešil na potrpežljivost parlamenta. To je ros imeniten poslanec. Povedal je pač ntkaj, kar se je govorilo in pisalo že sto in stokrat, zbrano gradivo pa je zase pridržal — menda da bi mu ne ušla še Ž tn.k in Pfeiier, katerih prisotnost je b»ia potrebna, da je prišla v stenograOčni zapisnik opomba o ploskanju in o čestitanju. Naše mnenje pa je, da mora poslanec, če govori o tako važni stvari, kakor je irseljevanje, ne glede na potrpežljivost kranjskih klerikalcev podati vse gradivo, kar gs ima in stvar vsestransko pojasniti, ker le tsko stori kaj koristnega. Šuklje pa tistega zanimivega, poduČnega ki važnega gradiva, o katerem pravi, da bi lahko govorii šest ur, samo zaradi tega ni podal — ker ga nima.
— Velika hinavščina. Pojasnili smo, kako nasprotje vlada med besedami hofratha Šikljeta in med dejanji klerikalne stranke. Šuk ije je na Dunaju zahteval, naj vlada gradi železnice in daje podpore za kmetijske namene, pravil je, da propad« kranjski krr?p* in beži v Ameriko, ker nima teh podpor, vzlic temu pa dela klerikalna stranka v
»Saj sem vam že odpustila vse!«
»Ne, Silva, ne tako!« je rekel proseče. »Končno mora bti jasno med nama. Oikrito vam hočem priznati avojo krivdo in potem šele bodete lahko povedali, ali mi odpustite ali ne!«
Nalahko jo je posadil nazaj na kiop, sam pa je stal pred njo, kakor obtoženec pred sodnikom.
Tiho je sedla sestra Emilija in gledala venomer v Danico.
»Ko sem se tisto nesrečno in težko uro poslavljal od vas in pozneje odšel, tedaj sem eiino premišljeval, da bi bil prej ko mogoče nastavljen, da bi se z vami, ki sem vas strastno ljubil, poročil. Kaj sem vse poskušal, kaj vse žrtvoval, ste l&hko sprevideli iz mojih pisem. Čakaj! Grenka beeedn ljubečemu srcu! Kadar vse vemo, in smo preverjeni, takrat je potrpežljivost težka in žalna, zlasti če je tre-notok zaželjene izpolnitve že blizu, kajti takrat je čas najpočasnejši in želja najhujša. Ali če moremo čakati, pa ne vemo kaj in kako, da je vse le na drugih ljudeh, vse na slučaju, le na slepi usodi, in če mora človek le na to misliti, kako bode čez ne koliko ur, kako nenadno spremeno porodi usoda: ali srečno ali nesrečno,
to je muaa, tafca, da no vem, ali je na svetu enaka ali ne.
Zdelo sa mi je, da potiska kruta usoda mojo srečo v ozadje in najina združitev se je vedno bolj umikala v daljavo. Tedaj sem po nesreči spoznal mlado deklico, edino hčer boga tega tovarnarja. Jel sem pogosteje zahajati v njeno družbo. Bila je lep*, in veselega značaja. Ugajala mi je, toda po pravici rečeno, ljubil je nisem. Njen oče se je jel zame zanimati. Prijatelji so me nagovarjali, naj bodem pameten. Skušnjava se me je lotila in me slednjič premagala. Osem dni po najini poroki sem postal pod-ravnatelj njegovih tc?arn, akoravno tega skoro nisem bil zmožen in pred tremi leti, ko je umrl, sem postal njegov naslednik Sedaj sem imel, kar sem si želel. Veljavo med svetom, bogastvo in lepo ženo.
Mislil sem; da sem srečen — a varal sem se — grozno varal. Sam sebe sem zaničeval, vest me je težila. Ona se je hotela samo zabavati; bil sem ji predolgočasen, ker se je meni samemu zdelo ob njeni strani dolgo« časno; istotako ji moja resna narava ni ugajala.
Prvi otrok nama je umrl takoj
po rojstvu in tudi Damo* j« bila vedno slabotna. Kriva je bila m no*'o ena, ker je bila ravno tako brezvestna mati kakor meni slaba soproga. Nekega dne nas je zapustila in ni je bilo več nazaj. Iz G . . . sem dobil njeno pismo, v katerem je zahtevala s?ojo prostost nazaj. Ločitev nama je bila dovoljena in izplačal sem ji do zadnjega vinarja njeno premoženje. Takoj sem dihal lažje. Lansko leto pa sem izvedel, da je umrla, čast je zahtevala, da sem skrbel od tedaj sam ca otroka, in Bogu bodi hvala, to sem prav lahko in vestno storil«
Njegov glas, ki je le proti koncu postal sočuten, se je jel tresti. »Kaj sem prestal zadnja leta na strani brezsrčne ženske, to vem edino le jaz! Veliko sem zakrivil, a tudi veliko pretrpel.« Molčal je . . .
aiilva je držala roko na obrazu, da je ni mogel videti.
»S Iva! upovedal sem se; ah mi hočeš odpustiti?«
Obrnila je soline oči nanj. »Ubogi Franjo!«
»Silva, ti odpustiš?« je veselo zaklioal, prijel jo za roko ter jo poljubil. »In ie nisem zadovoljen: bodi velikoduina in resi mi, da zopet za-
upaš name, tako zaupaš, !a mi slediš na moje samotno posestvo in prineseš seboj ljubezen in srečo!« T?*sel se je po vsem životu in vpra< čujoče je uprl vanjo svoj pogled.
Podprla si je glavo in se zamislila. Ali so res ta dolga Štiri leta bila le sanje? Li niso med dišečim)! mamljivimi cvetkami? To so vendar tisto oči, ki jo girdajo ravno tako ljubeče kot takrat! To je ravno oni ljubevnjivi glas, ki ji je nekdaj dušo miril z upom, s sladko uteho. . .
Tu se prebudi Danica. »Danica, ljuba hčerka, prosi seBtro Emilijo, naj gre z nama in naj postane tvoja ljuba mati!« . . . Napol v sanjah je gledala enkrat očeta, enkrat Silvo. Nato pa stegne ročici ter zakliče z milim glasom: »Mama, ljuba mama!«
To jo je omililo. Vstala je, poljubila Danico in sašepetala: »Ljuba Danic?, biti ti hočem mati.«
Roko v roki sta sedela na klo-pioi, ki sta se po dolgem času zopet našla. Delala sta načrte in sanjala o srečni ljubezni ... Po drevju pa so skakljale ptičice in milo prepevale ... On pa je vstal, da sporoči profesorju, da mu bo za vedno odpeljal sestro Emilijo.
kranjskem deželnem zboru obatruk oijo in onemogoča, da ne more in ne sme ne dižava ne dežela ničesar dat*. Imenovali smo tako postopanj« hinavsko, k« r ima oč tni namen pre. varati naša kmetsko ljudstvo. Sukljate je pač hudo speklo, kar src0 povedali, ali odgovoriti ni mogel ni. česar stvarnega. Namesto, da bi bi] pojasnil nasprotje med njegovimi besedami in dejanji njegove stranke se je skliceval na Žitnika in Pfei. ferja, češ, da sta mu ploskala. To ni odgovor. Poživljamo Šukljtti naj nam jasno in določno pojasni, kako je mogel zahtevati od države podpor, ko ve, da jih država po zakonu ne more in ne sme dati, dokler ni konec klerikalne obstrukoije, k i j o j e Su k 1 j e izrecno in slovesno odobraval. Pove naj nam ps tudi, kako naj se imenuje poslanu, ki na eni strani odobrava obatruk cijo in odjeda kmetovalcem podpore, na drugi strani pa joka: vlada, daj podpore, mi umiramo. Mi stao namreč v veliki zadregi, ker za taktgi poslanca ne najdemo izraza, ki bi bil primeren, a ne v nasprotju s kazen* sitim zakonom.
— Obstrukcija med ob. strukcijonisti. Pojasnili smo t soboto, kako nasprotje je nastalo med klerikalnimi poslanci zaradi obstrukoije. Eni so za nadaljevanje obstrukoije, drugI zahtevajo, naj ee obstrukcija ustavi. Razprave morajo biti jako burne, kajti različne okolščine pričajo, da je med obstrukotjonisti nastala obstrukcija in se ne rabi, samo umetveni argumenti, nego tudi taki, ki imajo svojo težo in pra? pekoče lastnosti, kakor n. pr. petrolejske svetilke itd. Kaj več o 1 *. bo vedel morda povedati zast: gorenjskih kmetskih občin, poslanec Pogačnik, ki je menda po obraza in po rokah ves opečen in cž^-.... tako da niti lurska voda nič ne pomaga, nego ie bil primoran poklicati zdravnika. Opekline so tako hu4c, da Pogačnik še na prevažni shod v Otšiš&h ni mogel prit*. Spita gi menda dlje časa ne bo na izprega-ri, ker pri »nesrečf«, ki ga je zadela — iz čegavih rek pa jo priletela ta ce« sreča? — so trpele tudi njegove b.^e tako hudo, da bo poteklo zopet mi časa, predno jih bo vovič n tako koketno vihati kakor prej Tudi o dr. šusterŠišu se Čuje, da je * liko opečen, iu sicer si to pot opekel samo prstov, česar je že ?a-jen, marveč tudi druge dele telesi. Naravno je, da kombinirajo Iju da sta Susteršič in Pogačnik d i te opekline medtem, ko sta drug drugega prepričevala o koristi on-roma o škodi obstrukoije. Vprašanje je razburljivo. Dr. ŠasteršiČa smo večkrat videli v deželnem zboru, ko je svojo obstrukoijo podpiral z argo« menti, kakršni so debele knjige, tint-niki in usnjene torbe.   Mogoče je
WV Dali* * ppalooff- ^bV-
Na devinski skali.
Zgodovinska povest.
Drugi del. iDalie.)
Hasan je hitro izvršil povelje jega gospodarja in za malo časa M bili Juri, Hasan in Zulejka iz mestncgi območja. Jezdili so naravnost proti malemu samostanu, s katerim je bilo združeno zavetišče za potnike in begune. Juri je potrkal na vrata in ker je vztrajno in močno trkal, je naposled vendar dosegel, da so se vrata odprla in se je pragu pokazal bradat nicuib.
„Jaz sem plemenitaŠ," se mu j* predstavil Juri. „Prihajam v vaš samostan prosit zavetja zase in za svoji spremljevalca.41
„Kdo si?u
»PlemenitaŠ sem in mislim -» govorim s plemenitašcm," je dejal Jun. „Moja Častna beseda Vam lahko zadošča, da mi odprete vrata."
„Nisem plenienitaš, marveč navaden frater," je odgovoril menih jezno „Kar je med nami bratov plemskeg* stanu, se vsi prikažejo le tedaj, če j* treba sprejeti kakega imenitnika; kadar je treba sprejemati berače ia p*'
Priloga „S-ovQr*sRemu Narodu" št. 233, dne 11 oktobra 1905,
torej, da je hotel Pogačnika b kako petrolejsko svetilko prepričati o po trebi obstrukoij«*. Pogačnik pa je škodljivost obstrukoije dokazoval a pcdobnim argumentom, ki ga je vrgel dr. Šusteršiču v glavo. Ker smo prepričani, da se stvar vsestransko pojasni, iirekamo za danes obema ranjencema samo s človeškega stališča svoje sožalje in jima svetujemo, naj se nikar zaradi obstrukoije ne razburjata, saj odločil bo itak le škof Jeglič.
— Odlikovanje. Cesar je podelil komandantu deželnobrambov-ekega voj« št. 27 v Ljubljani g, polkovniku H u o p-. S c h m i d t u v priznanje njegovih izbornih zaslug kot vojni komandant red železne krone tretjega razreda.
— Šolske vesti. V Stari Log pri Kočevju pride kot suplentinja absolvirana učiteljska kandidatinja R o z a Ermacora. Na mesto obolele učiteljioe Marijane Jamšek, ki je dobila za pol leta dopust, pride v Domžale kot suplentinja absolvirana učiteljska kandidatinja Marija J e k o v e c.
— Slovensko gledališče. Noviteta: »Dobri sodnik«, burka v 3 dejanjih. — Sr»oči smo se prav iz srca smejali. Satirična burka, ki je Bnoči šla preko našega odra, je iz z vala prave izbruhe smeha. Ne more se sicer ponašati z veliku duhovitostjo, ima pa mnogo situaeijskega in še več besednega doviips. Da ni bre« pikanterije, to se pri francoski burki umeje ob sebi. Igralo 89 |e zelo dobro. Vsak posameznik je snoČi storil, kar se je sploh dalo napraviti iz njegove vloge, tako da ne vidimo povoda, imenovati posamezna imena. Pozdraviti nam je le na domačem odru dobrega naš?ga znano?, gosp L i e r a. Kakor je vsak posameznik vrlo dobro rešil svojo nalogo, tako je bila tudi skupna igra prav dobro ubrana in zaokrožena. Bilo je na odru prav veselo vrvenje, ki je tudi občinstvo spravilo v dobro voljo, da je z glasnim krohotom šlo preko vsih plitvic, ki jih brani ta burka. »Dobri sodnik« je igra. ki zadovolji vsakogar, ki Be hoče prav srčno nasmejati in za par urio pozabiti dnevne težave. Zato upamo, da nam napolni »Dobri sodnik« še parkrat gledišče, kakor ga je napolnil »noči.    F —1.
— ,Russki kružok' v Ljubljani« Pcuk 'z ruščine ee začne dne 23. oktobra ter se bode redno nadaljeval ob navadnih dneh in urah in sicer v mali dvorani »Mestnega doma«. Začelo se bode z drugim kanom in zato se vabijo oni, ki so že obiskovali prvi kurz in žele učenje ruskega jezika nadaljevati, da se zgiase pri predsedniku »Russkega kružka« g. dr. L. Janku. Poučevalo se bode po Blosfeldovih knjigah gramatiki in vajah) in zato si jih naj vsakdo pravočasno preskrbi. — Oni, ki so si izposodili iz »Kružkove« knjižnice Blos-feldovo knjige in ruske slovarje ter j i n ne rabijo več se prosijo, da jih zopet vrnejo »Kružku«. — Začetek pouka v pr vem kurzu se bode pravočasno na-snanil.
— Knjižice „Slava Prešernu" je naročila: Posojilnica aa Bled in okolico 50 vezanih izvodov. — Upamo, da  najde še
več posnemovalcev med našimi denarnimi zavodi!
— Za podraženje mleka
se je na ljubljanskem trgu posebno poganjal neki CvetreČnik. O njem se nam piše: Slučajno sem imel priliko gledati, kako io je ubral v soboto a trga »slikar« CvetreČnik. Tega mo žakarja poznam že dolgo in poznam tudi njegove zanikarne raimere. Ta se fretari ponajveč od klerikalnih in drugih »dobrodelnih« odpadkov. In takšen človek gre potem potegovat se za podraženje živil? To je že od sile! — A še nekdo drugi je na trgu ščuval kmetiae, naj podraže mleko in naj se nikakor ne vdajo To je bil »delavski tajnik« G o stinčar. Razvnel se je tako, da je priš o med njim in nekim elegantnim gospodom do burnega prisora. Gostinčar — vodja krščansko socialnega delavstva — pa ščuje kmete, naj delavcem podraže najpotrebnejše živilo, namreč mleko. To je pa ras lepo in to je jako značilno. Na shodu v »Union« je Moškro še i*rbal ljudi, par dni pozneje pa se Gostinčarju to že ni več zdelo potrebno in očitno je pokazal, kako mu bije srce za bedno delavstvo. — Župan na Jezici, g Vilfan, p. d. Aleš, se je napram nekemu ljubljanskemu gostu izjavil: »Vnebo-vpijoč greh je, prst«viti v Ljubljano liter mleka za 20 vinarjev.« — Končno bodi še omenjeno, da je bil krčmar gostilna pri »Slepem Janeza« eden največjih agitatorjev v naši okolici za podraženje mleka. Mle-karioe je podil nazaj domu in katera se mu ni vdala, je od nie kupil mleko, samo da ga ni v Ljubljano peljala. Naj mu Ljubljančani, od ka terih ima veliko dobička, povrnejo s tem, da nobeden ne zahaja več v njegovo gostilno. AU nima na tem dosti, da slabo vino toči, pri katerem ima veliko dobička? Camu še mleko podražiti? Vsaj krčmarji, ki največ žive od ljubljanskega občinstva, bi se imeli agitacije zdržati.
— Podraženje mleka. Akcija za podraženje mleka se je popolnoma ponesrečila. Zdaj se je tudi Se-liškar ločil od kmetov in prodaja mleko zopet po 16 vinarjev liter. Tudi baron Codelli že vzdihuje in ponuja večjim odjemalcem, da jim bo mleko dajal po 14 vinarjev. Kmetje ljubljanske okolice so poraženi, tisti, ki so jih speljali v boj, pa so jih pnstili na cedilu in jim zdaj skušajo odvzeti stare odjemalce.
— Učiteljski dobrotniki. »Društvu  za   zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« so darovali: Županstvo v S p o d n j i Š iš k i pri Ljubljani 200 K; g dr. Viktor GregoriČ, zdravnik v Sežani, nabral med rodoljubi v Bazovici pri Trstu 10 K; gdč. Franioa Peter-nelova na Bledu 32 K 50 vi-., na branih ob uprizoritvi igre »V L ubij-no jo dajmo«; g. Jožef Klemen čiČ, c kr. učiteljiščni profesor v p. v Ljubljani, 10 K; gosp. dr. Vinko Gregorič, primani i dr. v Ljubljani, 10 K; g M L e v s t e k, lekarnar v Ljubi a n-. 10 K; vrhniškoučitelj-atvo 10 K mesto venca na grob vrle šolske prijateljice gospe Berte Komo tarjeve;  g. Ivan Demšar, naduči-telj v Šoaarjeti, nabral v veseli družbi beiocerkovškega učitel,stva in prija teljev 6 K; neimenovan iz ^ >dr>. žtoe5K; sr.Fran Sk vari iz Šzooi jana pri Divači 4 K; gdč. L. Koše-nini,  učiteljica v Mokronogu, nabrala ob priliki blagoslovljena novega šolskega poslopja 10 K; Smar-sko-rogaško  učiteljsko dru-
štvo 12 K namesto venca na grob tovariša Pilika; g. Fran Bogataj nadučiteij v K >bar du, nabral * bo telu »Devetak« v Kobaridu 10 K; goapioa Zlata iz Metlike nabrala v veseli »frtkaraki« družbi 12 K Živeli učiteljski dobrotniki in naslednik*!
— Kaplan Oblak v Bohinju je, kakor se nam piše od ondod, velik čestileo Marijinih devic in skrben prijatelj konsumnih dobičkov. Zato je napravil na Mali Šnaren po deseti maši procesijo ii farne eerkve v konsum in ob polu 2 aopet nazaj v cerkev. Tej procesiji so nesli na čelu zastavo Marijine družbe, aa njo so pa korakali va' v Mtrijino družb<-spadajcči m žje, fantje in devic*-; zadnji oddelek ao tvorile konaumar eke kelnarioe. Med procesijo sem in tja so v zvi n ku nabijali kot ob Te lovem, v konsumu so pa pili kot na Martinov dan Io če se je kak Marijine družbe član obotavljal piti, češ da ni kon«umni ud, potrkal mu je smeje se Oblak na ramo rekoč: Prijatelj! nič se ne boj, le popij ga en literček brez skrbi; mi imamo d ovo ljenje od glavarstva. Koliko je na teh besedah resnice, naj se pobrigajo gostilničarji, ki morajo za svojo obrt velike davke plačevati, pa tudi okr. glavarstvo samo naj posveti nekoliko v bohinjski konsum, kjer ae popiva po cele dneve in noč1, čemur slede večkrat precej krvavi pretepi. Vendar upamo, da se te razmere v kat-kem ublaže, ker odide kaplan Oblak 17. t. m iz B »hinja Morda bo potem konec procesij v koneumu in bode ostala Bohinjcem v spominu le Obla kova vražja dela Oblak pa se bode smejal in zaljubljeno stiska! svojo mošnj > prenapolnjeno z denarjem, ki Be ga je nalezel v Bohinju. B -hinjoi mn pa kličejo: 01rm' iz naš'g* kraja preč ne maramo te videt' več!
— Oderustvo. Strajno klerikalni DoDrep ići bo prišli s »sveto materjo katoliško cerkvijo« v navzkrižje. Od nekdaj bo redno dajali »cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega« Knstue pa gotovo ni slutil, da bodo prišl' njegovi »nasledniki« z zahtevo: Kar pa ti od oesarskega in božjega davka pre ostane, to pa daj v mojo malho! Dobrepoljčani kot »dobro katoliško ljudstvo« so tudi ta neprostovoljni davek odrajtovali, a zameril se jim je sedanji kaplan, ki zahteva vso bero za d v a kapi »na, Češ, da oprav lja posel dveh kaplanov. Pobožni kmetje rentačijo. Potemtakem bo lahko tudi moj hlapeo zahteval plačo za dva hlapca!
— Vljudna prošnja. Mnogim še ic Apnence dobroznana blaga duša, Jože Košir, leži že tri četrt leta ves preležan in v veliki bedi ter se ne more ganiti ne i rokami, ne z nogami. Suši se mu hrbtenica. Tudi Vam, g. urednik, in drugim cenjenim čitateljem Vašega lista je siromak znan, ker ste o njem poro čali, da se je na smrtni postelji pred pričami moral odpovedati »Siov. Na rodu«. Opomni se še, da leži revež v neki baraki na prepihu in ima še troje malib, nepreskrbljenih otrok. V tem obupnem položaju mu bo gotovo kak prijatelj ali inanec, ali sploh kak blag dobrotnik priskočil na pomoč, ker tudi on je v prejšnjih boljših Časih mnogo in rad žrtvoval Vsak, tudi najmanjši dar bo spreiel in oddal svojemu namenu — Fr. Papler v Borovnici.
—   Litijska podružnica „Slovenskoga planinskega
drustf/a'1 ]e priredila dne 8. t. m. svoi druffi izl*t tekom  svpj?tc& tri
svita te luči je spoznal Juri, da stoji pred njim menih Dominik. Ta se ni zmenil za Jurja, nego je motril Hasana, a čim je spoznal, da v dolgi plašč zaviti mož ni Galeogano, se je mirno obrnil in je odšel.
„AIi je ta menih sedaj predstojnik vašega samostana?" je vprašal Juri vratarja in mu stisnil v roko Še nekaj denarja. „Ali je Član vašega reda in kdo je?"
„Sam bog vedi, kdo da je." Men h je pri teh besedah globoko vzdihnil. „Jaz vem le to, da se mu globoko klanjajo tudi bratje plemskega stanu. Iz našega samostana ni, pravijo pa, da je poklican na koncil škofov, ki se bo v kratkem vršil."
Menih je odprl na koncu hodnika ležečo celico in naznanil Jnrju, da je to edino prenočišče, ki mu je more ponuditi.
„ŽaI mi je, plemeniti gospod," je dejal menih, „da Vam ne morem po-streči, „ali nocoj je prišla semkaj de-vinska vladarica z znatnim spremstvom in zato se morate zadovoljiti s to sobo." (Dalje prih.)
mesočnetra obstanka čez Presko na Priraskovo. Izlet je uspel v vsakem ozi'u izvrstno; udeležilo ae ga je preko 50 članov in prijateljev podružnice, slasti obila je bila udeležba iz Llubljane, Hrastnika in Šmartna pri Litiji Ko smo dospeli vrh sedla, kjer stoji znana »Jenkova klopiea« smo obstali in pred nami odprl ae je krasen in veličasten razgled; v žaru jutranjega solnoa za smejale bo Be nam kamniške planine, veličanstveno gledal je na svoje male dolenjske brate naš oče Triglav in zablestel nam je tudi nasproti s svojo snežno glavo notranjski Snežnik Hribolazoi, ki so vajeni planinskih krasot, biti so očarani o tem razgledu. Ko smo se naužili te naravne krasote, ubrali smo pot med vino grade ter se ustavili pri prijaznem hr*mu načelnika podružnice gospoda Jvana J*nka. Ta je postregel vsem izletnikom s slovansko gostoljubnostjo, ter nalašč opustil potrgati grozdje z brajde, ki se vije po hramu zato, da se izletniki razvesele nad samolastno trgatvijo tega grozdja. Na to krenili smo po zložni in prijazni poti na Primakovo, kjer smo se divili lepemu razgleda na naše dolenjske grič« in še enkrat občudovali kras planin. Oj 2 uri popoldne vrnili soao se v krčmo Franceta Drakslerja na Kopačij', kjer smo ae ..okrepčali z d br rn kosilom, katerega so nam napravile marljive iu prijazne Sonarčanke. Temu sledila je prosta, odkritosrčna planinska zabava; peli, vriskali in še plesali smo ob zvokih harmonike, ki nam jih je ubiral vrli naš krčmar Franc Drak-sler. Prehitro minil je veseli čas in prerana bila je ločitev. Ljubljančani krenili bo prct Radohovi *asi, ostali uiarili smo jo pa proti Šmartnem, kjer smo ure, ki so nam bile še na razoolago, prebili v prijazni krčmi g Ivana Rob&vsa, ki si je za prireditev tega izleta atekel g svojo vse* stran ko skrbjo znatno zaslugo. — Srčna hvala vsem udeležnkov; le tem in vsem neudeležnikom pa kličemo: Hodite po krasnih planinah, pridite pa tudi k nam spomladi, ko cveteti breska in marelica in v jesani, ko trgamo plemeniti s d našega trsja!
— Nova društva. V Kranjski gcr: se je ustanovilo te ovadno društvo »Sokol«, v Tržiču društvo »Narodni dom«, v Podbrezju pri Jesenicah pa prostovoljno gas-ino društvo.
— Vaditeljski zbor Sokola v Idriji naznanja, da se vrši telovadba po sledečem redu: v ponedeljek, sredo in petek od 9 — V2H ure zvečer za člane, v torek, četrtek in soboto od 1/26 —7 ure zvečer za Ženski oddelek, v ponedeljek in petek od 6 —Va8. ure zvečer za učence, v sredo od 6 —1 a8 ure zvečer in v nedeljo od 12ll—12 ure dopoldan za dijake, v nedeljo popoldan od : 4 do 5. ure popoldan za obrtniške vajence, v četriek od 1 29 —10. ure zvečer pripravniški Učaj Ker se že vadijo preste vaje za vseslovanski so k 1 - ki zlet v Zagrebu, ki se vrši pri hodnje leto, in se v kratkem sestavijo tekmovalne vrste, se elani, ki se nameravajo udeleži i tega zleta, opozarjajo, da se priglase m redno udeležujejo telovadbe. Tudi bi se pri članski telovadbi osnovala vrsta sta rejših bratov, če bi se za to cglaailo dovoljno število članov. Nazdar!
— Vodja socijalnih demokratov in tajnik socijaldemokra-tiČnega delavskega društva „Union" v Trbovljah, Ivan Mlakar je, kot smo že poročali, aretovan. Pri reviziji blagajne in knjig se je pokazalo, da je Mlakar večkrat stegnil svoje prste v blagajno in spravljal mnogo denarja v svoj žep. Kot se Čuje, je Mlakar trem revizorjem zagrozil, da jih ustreli, če bi ga ovadili. Taki ljudje so delavski voditelji!
- Kdo je obreuoval Ra-tečane ? Omenili smo nedavno, kako nesramno so nemški listi obrekovali slovenske Ratečane, Češ, da so pri zadnjem velikem požaru klicali „uem škim" gasilcem iz Trbiža: „Vam Nemcem nočemo pomagati (pri gašenju.) Zakaj pa ste take neumni, da delate Va Pozvali smo nemške obrekljive lažnjivce, naj povedo imena. Tega seveda nemški junaki nc morejo storiti, pač pa je poslal trbiški župan Drcyhorst nemškim listom dopis, v katerem ponavlja tako obrekovanje, a imena nc ve nobenega povedati. Dobro, da vemo, kdo je ta nesramni obrekovalec. Ali bi ga ne kazalo privleči za ušesa k sodišču.
— Upor nsi avstrijski bojni ladji. Včeraj so listi, ki preže vedno na senzacije — in med temi je seveda tudi ljubljanski „Slovenec" — raznesli vest, da je na avstrijski bojni ladji „Panther", ki se mudi zdaj v avstralskih vodah, nastal upor V oficijal nih krogih ne vedo o tem uporu nič in da na vsej stvari prav nič ni, kar bi bilo vsaj senca kakega upora, dokazuje dejstvo, da niso došla od kakega častnika na „Pantherju" ali od ondotnega konzula nobena poročila, in da se mornariČna sekcija niti telegra-
fičoo ni obrnila v Aucklaud v Avstraliji, ker ne pripisuje celi stvari nobenega pomena. Ves „upor" — po listih — je nastal le vsled tega, ker se je podčastnik Gerič mm rti 1 vsled raznih šikaa svojih predstojnikov. To pa smo mi včeraj poročali in to je tudi cela vsebina vsega „upora".
— V službo državne železnice sta vstop U k •* nrti i^š, aspiranta Iv. Majdič v S>. I^m^iu in Fr. Sitar, ki je dodeljen prometnemu uradu v L ubltarri.
— Strašanska naglost političnih oblasti. Kakor se poroča „Domovini", je dostavilo okr. glavarstvo v Mariboru slovenjebistriški čitalnici 4. t. m. odlok, s katerim se dovoljuje uprizoritev diletautske predstave pri veliki narodni slavnosti dne 2 7. avgusta t. 1 , in sicer s pristav-kom, naj se drugikrat take predstave prirede Šele po zadobljenem dovolile. 18. avgusta, torej 9 dni pred slavnostjo, se je prošnja vložila in od okrajnega glavarstva takoj odposlala na naraegt-ništvo. In poldrugi mesec je potekel, predno je došla rešitev, akoravno se je prošnja tikala čisto nedolžnega igrokaza! Potem pa se že grozi s kaznimi, ako se ni zaradi te neodpustljive počasnosti celi slavnostni spored vrgel v koš in se ni s slavnostjo počakalo, da so gospoda blagovolili rešiti tako primitivno prošnjo !
— Gibanje ,Proč od Rima1 na Štajerskem. V mesecih juli, avgust in september je prestopilo k protestantizmu okoli 300 oseb. Od teh jih odpade na Maribor 163, Gradec 56, na Ljubno 20, tudi v Murzzuschlagu in Celju jih je vec prestopilo. Od novega leta 1905 ima Štajerska skupno 650 prestopov.
— Uboj. Vmičar Šef*n Nerad in bajttr Lasa Krneža iz Zg rnjega S-vnakeg* sta se že dlje ć»s* errdo ul«?dala varadi neke gotove Marije Jizbec. V soboto je pa prišlo med njima do pretepa in poboja Nerad je tgrabil puafco dvooevko in ustrelil najprej na Krn^Ževeg* zaveznika Ro-žička, katerega pa ni nevarno ranil. Ker je Kr..» i viht*»l s sekiro proti njemu, J« uitreltl N »rad vanj in ga zadel v prsi, da je par minut pozneje izdihni'. Ncr*rla so zaprli
— Predrzna tatvina. V so
boto popoldne se le iz p s*rne komunalne plinarne v Trstu odstanil blagajnik za cie^ t mirut er zaprl v predal večjo s*oto deaarja z* izplačevanje delavcev. Tuli oboje vrata je zaprl za seboj. Ko s^j je pa vrni!, bil« so vrata odprta, iz predala je pa isginila sveta 1530 K O storilcu nt sledu.
— Poskusen samomor, Iz
neznanega vzroka se je 9. t. m. popoldne ustrelil v Trstu s samokresom v desno sence tajnik tržaške sekcije društva avstrijskih industrijalcev, Demetrij Topa 1 i. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, a najbrž ne bo okreval, ker ima zdrobljeno senčno kost. Topali je bil jako priljubljen in vesten uradnik in je živel v prav dobrih gmotnih razmerah. Tudi njegov oče se je ustrelil.
— Mednarodna panorama*
Na Nemškem in sploh v sevtrn b deieUh je moderno, da prenaožni sloji prežive vro*i Ie»ni čas v morskih kopališčih. Oo S-vem.»m morju je v.ird ttga nastala cela vrsta rat-košno urejenih kopališč, kakor Borit u m , Nordenev Hel gol a n d, Amrara, Wyk, W e 8 t e r 1 a n d i. t d In vsa ta zanimiva kopališča b krasitimi hoteli in rizoosajerjim vrvenjem na morskih obal.h so ras stavljena ta teden v čuiovtto iep'h posnetkih. Mednarodna pano. rama, ki ima svoje p o d r u ž -niče po celem svetu, pi tudi žrt7U!e ogromne avots, da si nabavi povsod najlepše posnetke, je v tem oziru pač nedosefn*. H%v-n^kar obhaja to umetnišiso podjet,e 25ietnioo ustanovitve lev se lahko ponaša, d a ima nad 100000 najlepših posnetkov po celem svetu. Prihodnji teden se razstavi slikovita Tirolska, iu s oer zanimivo potovanje v B o 1 o a n in okolic v
— Panorama-kosmopama.
Vkljub vedno bolj znižanim potovalnim cenam je pot v Ameriko še precej draga in mnogo izmed nas jih je, ki bi si radi ogledali ameriške znamenitosti, a si jih ne morejo, ker jim gmotna sredstva in druge take neprilike ne dopuščajo. Pauorama-kosmo-rama na Dvorskem trgu je pa temu zlu odpomogla ta teden, ko je razstavila prekrasno serijo slik pod naslovom „Cikago in Sever na Am erika". Ne pretiravamo, ako rečemo, da si boljših ni mogoče misliti. Za borih 30 vinarjev vidiš tukaj razne obrežne dele ob Michiganskem jezeru, slikovit in obsežen Linkolnov park te navduši za umetne nasade, pokrajina Arizona te pa seznanja s svojimi prelepimi znamenitostmi, ki se dado le videti, ne pa opisati. Kakor je to vse novo za nas, ki Še nismo videli ameriških tal, ravno tako nas ameriško velikomestno življenje prijetno iznenadi in z zanimanjem opazujemo razne pri-
tepuhe, takrat prepuščajo vso skrb nam drugim samostancem."
„Najbrž ker ne znajo biti odurni, kakor si ti," je odgovoril Juri. „Odpri vrata; kaj jih držiš tako priprta, da bi še lakota skozi ne prišla. Ali je to gostoljubnost tvojega samostana?"
-Hiša je polna," je zdaj surovo zavpil menih. „Spravite se torej dalje in iščite drugod zavetja."
Juri je naglo stopil med vrata, tako da jih menih ni mogel zapreti. Na noben način ni hotel prenočiti na polju, ker je bil izmučen in počitka potreben. Ali previdnost mu je velevala, naj bo z menihom prijazen.
„Nisem ne potepuh ne berač," je dejal mirno menihu. „Tu imaš zlat — mislim, da je s tem dobro plačano prenočišče v samostanu."
Menih je najprej natančno ogledal zlat, potem pa hitro na stežaj odprl Vrata in z največjo ponižnostjo povabil Jurja naj vstopi.
«Ne zamerite, plemeniti gospod," 8^ je opravičeval menih, „da sem bil tako neprijazen. Ali ponoči moram biti *elo previden, ker se  klati  po svetu
o -tepuhov in razbojnikov, da se ni ubraniti."
V tem hipu je prišel na hodnik drug menih in je nejevoljno vprašal, zakaj vratar še ni pustil tujcev v samostan.
„Hotel sem se prepričati, če niso tujci nevarni potepuhi," je dejal vratar.
„To tebi nič mar, kdor potrka na ta vrata, temu se odpro in prost mu je vstop, da je le kristjan."
„Jaz sem kristjan," je odgovoril i Juri. Ugibal je, kje da je že slišal ta j glas, a ni se mogel domisliti.
„In kaj sta tvoja spremljevalca ? , Sta li tudi pravoverna  kristjana  in ne morda krivoverca, kakršnih je pri nas vse polno?" je  vprašal  menih resno, kakor bi nekaj sumil.
Juri ni mogel takoj odgovoriti, kajti vedel je, da sta Ilasan in Zulejka Mohamedove vere iu da se ji niti za ceno svoje prostosti nista hotela odpo vedati. Ali omahoval je le trenotek, potem je odločno rekel:
„Prisegam na sveti križ, da moja spremljevalca nista krivoverca, kakor jih je tod vse polno."
„Potem vstopite," jc odločil menih in napravil prostor pri vratih.
Na hodniku je brlela treska, za ' taknjena  v zid,  in   pri rdečkastem
zore v Čikagi, ki so kot nalašč izbrani za to, da nam pokažejo tip ameriških velikih mest. Nekaj posebnega je med drugim tudi nadcestna električna že leznica. V oblake segajoče ameriške hiše smo videli doslej le ua slikah, a v naravni velikosti jih vidimo šele tukaj. Kakor rečeno, ta serija nudi v resnici umetniški užitek za vsakega obiskovalca, zato jo priporočamo vsem, ki se zanimajo za vse, kar je posebnega in nevsakdanjega. — Prihodnji teden se razstavijo kranjske, štajerske koroške  in   titolske planine.
— Ena domača trgovina več. Brata Rus, v društvenih krogih dobropoznata pevca, sta otvorila na Emonski cesti št. 2 trgovino z deželnimi pridelki, moko, Žitom in drvmi.
— Nasilni prisiljenci. Včeraj popo dne je pri zgradbi dorao branske vojašnice brez vs»ke^a po voda naskočil prisiljeni c Karel HiUen-tbaler Toiniesov.~ga poiirja Matevža Mirjaka, ga zgrabil za vrat in ga začel daviti. Ko je to videl Marjakov tovariš Andrej G*tnik, mu je priskočil na pomoč in ga rešil. Sedaj je pa napadla cela gruča prisil|enoev oba poiirja in gotovo bi se jima ne godilo dobro, ko bi se ne bil M*rjak skril, Gatnik pa jim še pravočasno ušel. — Istfga dne sta pripeljala k zgradbi Deghenghijeve hiše na Dunajski cest« Kugova hlapca J z f ž%-gar in Ivan Cof cement Prisiljenje Mihael Kestner ju je zsčel takoj obdajati z »Windi£che Hunde« in dr. Ko ga ie Žagar opomnil, da nsj \u pusti v miru, ga je Kestner naskočil z odprtim nožem, mu zadal v prai več snnkov in ko je videl, da nož ne doseže kože, ga je obrezal za pestjo desne roke, kjer mu pa k sreči vendar ni prerezal žile, ampak ga samo lahko telesno poškolova1. Nato je priskočil na pomoč paznik Kri;č in podrl Kestnerja na tia. Ta g* pa sam rsi mogel ukrotiti, ampak sta mu morala pom*g*ti še MaptC C f in paznik Berdajs. Ko so Kestnerja odvedli g«, in o v, »e začel pofetajati rab;-jaten tuli prisiljenec Spiro Kukovica, da je moral priti pazn kom na po moč še stražnik in vsi stupaj so ga komaj uklenili. To je res lep cret In dobe se še ljudje, ki hočejo ta človeški izmeček zagovarjati.
— Radodaren deček. Dae 7. t. m. je neki majhen paglavec ukradel iz prodajalmce branievke Ivane Sečnikove n* Časti na L ko št. 8 26 K denarja, ga razdelil med svoje tovariše, ki so ga pr.iem skupno zapravili na slaščicah.
— V deželno bolnišnico so
včeraj pripeljali z južnega kolodvora s rešilnim vozom delavca G Jambro-viča, ki je padel pri zgradbi radovljiške hranilnice 13 m globoko in se na glavi tako močno poškodoval, da je malo upanja, da bi oireval. D i Ljubljane  e bil nezavesten.
— Lfubljanska društvena
godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za čiane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Mestna blagajnica ljubljanska- Zaradi snaženja prostorov bo jutri mestna blagajnica za promet s strankami zaprta.
— Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja v Ljubljani v mesecu septembru. V primeri s prejšnjim mesecem je došlo v tem mesecu enako število delodajalcev, a znatno več delojemalcev, vsled tega je bilo mogoče mnogo večprostih služb in dela oddati, osobito pri ženskem delu, polovico več kakor prejšnji mesec Tudi v primeri z lanskim letom enakega meseca, je dešio tako pri delodajalcih, kaker pri delojemalcih nekoliko več oglasil in je bilo tudi več v delo in službe sprejetih. Ker je došlo v tem mesecu zadostno delojemalcev, je uspeh posredovanja splošno, osobito pa pri ženskem delu znatno boljši. Primanjkovalo je le obrtnih delavcev in kmetskih poslov. Oglasil za vajence ni došlo. Stanovanj je bilo nekoliko oddanih
— Jugoslovanske novice. Dalmatinski poslanci na državnem zboru proti reški re-soluciji? Dunajski listi poročajo, da bo dalmatinski državni poslanci silno ogorčeni radi brzojavke, ki se je poslala z Reke Kossuthu. V tej brzojavki se pravi, da je bila resolucija sprejeta z veliko veČino glasov vkljub silnemu trudu agentov dunajske ka marile. Vsled tega je nastalo med poslanci tako silno ogorčenje, da bodo marsikateri izmed njih baje preklicali svoj podpis na resoluciji. — Ne vemo če je to res, vsekakor pa je to le pobožna želja dunajskih političnih krogov.
— Hrvatska koalicija? Stranke, ki so sprejele reške sklepe, so se dogovorile za vzajemno postopanje pri bodočih volitvah v hrvatski sabor. Po sgledu ogrske koalicije se združijo tudi hrvatske opozicijske stranke, a pri tem obdržc posamesne
stranke svoje programe. Namen koalicije  bo, vreči vladajočo narodno
stranko.
— Program slavnostne otvoritve vseučilišča v Bel t? rad u 15 t. m. se otvori, kakor smo že poročali, na svečan način srbska univerza. Za slavnrst je določen tale program: 1. Pozdravna pe sem kralju in Ob ,\ ć va himna; 2 Kralj otvori h posebnim govorom vseučilišč*; 3 govor naučnoga ministra; 4 govor vaeučiliškega rektorja; 5 govor raznih  odposlancev;  6. Peaem
• Obilic««: Vivat AkadamU;  7. vse u< ! 8Č     i polože vence na »pomen k Pančić* in Din 5 ći Zvečer ob osmih je banket, ki ga prirede veučiliščmki na čast s ojim gostom.
— Srbski poslanik v Pe-trogradu, Nov a kovic, je šel v pokoj. Na njegovo mesto pride baje m nitt~eki pred*^dnik Pašić
— Za razmerje med Bolgarijo in Srbijo ne govori posebno ugodno deistvo, da Be je pretečeni oetek vozil knez Ferdinand skozi Belgrad, a ga ni pričakoval ua kolo dvoru ne kralj ne sploh kdo z dvora.
— Izvirek pe tr o 1 e j a je našlo v Pogan ci pri Lepavini »I hrvatsko rudarsko društvo it Zagreb?«. Dos» daj so izvrtali 32 m globoko luknjo, ki je do 20 m napolnjena s Čistim petrolej* m.
— Proti reški resoluciji divja dr. Frankovo »Hrvatsko Pravo« a čtmdalje večjo besuoatjo  V tčeraj šnji številki  skuša tuli naš list za plesti  v to homatijo ti r  k< t verni zavecn'k našib »Siovenčevoev« meče okoli  sebe s »Švegljevtmt šv&bami«, »djetina to politiko« itd. Na megdan pa n»s pritlikavci vkljub temu bev skanju ne izvabijo, ker bi r> 1 to sme š**n   d »oboi   »pedenj-človek. laket-brada«. — S or pa  s&mo korštatu-lemo.  i . bo v napadanju reške konference »čisti« edini s klerikalci (»H <?*Utv< •) m m -djaroni (oD.ievnt list«) To p >vi» d^v^lj
— 50000 kron za hrvatsko gimnazijo v Pazinu Na shodu narednih voditeljev na R**ki se je sklenilo, da se izroči 50000 K kot prebitek, nabran povodom velikega g bar. j a proti banu Khuen-He Jerva »y u, aonviktu hrvatske gimnaeje v Pazinu Ddoar je bil svojeČasno na bran sitmo v Datmaoiji za žrtve na Hrvatskem, a se ni porabil, temuč ga je vestno upravljal dr Trum bi ć
* Najnovejše   novice« —
Dražba zapuščine kraljev Milana in Aleksandra se je pričala včeraj na Dunaju ter bo trajala šest dni.
— Velika nesreča na Donavi. V Buiapešti je zasebna .prevozna ladja zadela ob ladjioo, na kakršnh prevažajo sadjarji sadje. Sidjsrska lad a, na kateri je bila 20 oseb, se je razbila. D»si so mornarji takoj priskočili ponesrečenim na po moč, so rešili ie devet oseb, a še n ei temi so bile trt že mrtve.
— Zaradi raz žaljenja veličanstva so v Piznu zaprli urednika čtškega narodno-sociialističnega lista »Naše snahy«, Fr. K a i 1 a. RszŽaljonje vohčanBiva je bilo v podlistku
— Nežna grofica. V Oierzu pri Milanu so zaprli gr fioo Eieonoro di   Colialto,  ker je  hotela umoriti svojo mater tez je neusmiljen > pre tepala svojega očeta.
— Novo mesto. Casar je podelil občini Liesing  mestne p avice.
— Na trnek je ulovil soma
• Cerkvenioi armenski duhovnik Červy. S^m je bil l1/* m dclg.
— Grof Lev To isto j se preseli s a nezai časa v Petrograd, da prouči svoborino g banje za večje literarno delo.
* Zavidanja vredni uredniki. Biti urednik časopisa, to je kajpak izreden užitek. Ako ima list mnogo inseratov, pravijo naročniki, da je malo Čitan, ako pa ima malo inseratov, pa zopet govore, da list ni priljubljen, da torej ni nič vreden. Ako je urednika Često videti na ulici, pravijo, da je postopač, ako pa ni neprestano vsemu svetu pred očmi, marveč dela pridno doma v svoji sobi govore ljudje, da ni za nobeno rabo, ker bi sicer hodil med ljudi, da bi izvedel kake novice. Ako zamolči kak mučni dogodek, se govori o njem da je bojazljivec, ako pa spregovori o dogodku, pa pravijo, to je urednik, ki ima največje veselje s škandali. Ako zamolči urednik iz sočutja ali vsled prošnje ime kakega grešnika, kriči vsa ulica: aha, podkupili so ga; ako pa priobči celo krivčevo ime pravijo, da je surovež. Ako priobčuje veati in poročila o ljudeh, s katerimi ae srečava, dnevne dogodke in vesti ispred sodišča, potem urednika takoj obsodijo, da jc podla klepetulja, ki brodi v blatu človečke dražbe; ako pa pile bolj im širic občinstvo, pa to čitateljev ne zanima. Ako smelo odkriva in biča propaloBt, nepravičnost in nasilstvo, je revolver žurnalist in de pride radi te borbe sa dobro in pravilno stvar
pred sodišče, se mu krohotajo ljudje in kriče: prav se mu godi, zakaj pa je tako pisal! Ako se pa po bridkih izkušnjah premisli in neče več jemati kostanja is žrjavioe za druge, je navaden pisar, ki nima zmisla sa kaj višjega, za ideale Ako pa črta v to-krp su; ne razume ničesar in si nakopava sovraštvr; če pa ničesar ne črta, takisto ne razume ničesar, sioer bi ne dovolil pisati p sega, karkoli kdo hoče. Ako posname kaj po drugih listih, pravijo: s škarjami «■ pomaga, najraje bi ničesar ne delal. A*o citira svoj v r, govore: ah«, zavarovati se hoče, ako ga p« ne na vaja, kriče: To je ukradel pri đrug'b! — I i vpnč'i tega na} še kdo dvomi, da nima urednik uajfcr«snejšega Življenja pod božjim solocem!
* Z manevrov Prusk> 51 top
ntČarakl polk je pri h t šoj h velikih vajah imel nalog, zgrabiti nasprotnika pri Naudorfu Ker pa je bil Bvtt wrrmič..at, nista se suvražaika videla. 51. polk je vsled tega ie stre Ijal v smer, od koder je prihajalo grmenje sovražnikovih topov. H -poma se pojavi pred polkovnikom brigadir ter ga vpraša: »Na kaj strel|a polt, gospod polkovnik?« — »Na topuištvo pri N*udorfu« je bil odgovor. — B ittadir: »AU pa sploh vidite sovražnika?« je vprašal nemiiostno general. — Polkovnik: »Ne, goBpod general.« — Brigadir: »AU nioiate za to ir kakih pripomočkov?« — Polkovnik ae je zaiti ozirati ter zaiazi skupino topolov. Veselo vzklikne: »Topole, gospod general.« — »N j, te d»j opazovalce na drevje!« je zaklical gen^ml. Ttpoli pa so bili visoki io giadki, in po daljšem iskanju se je dobil vrl t ipniČar, ki je znal izvrstno plezati. Ko je po hudem naporu splezal na vrb, zaklcal mu je general: »Kaj opazite o sovražniku?« — »NiČ, gospod general« — »Z »kaj ne? vpije razkačeno general. — • Kratkoviden sem   gospd general«
* Radij  postane cenejši.
Geolog D*mming iz H.rrisburga je razkril v Koloradu velike ftktadnioa neke rude, v kateri se n&h&ja tako dragreeni radij Vsled tega bo oena radija znatno padla ter ho unca radija vel|»la »lame« 1 miiijon dolarjev, dri m velja sedaj še tri milijone. 2400 ton imenovane rude ima v sebi šele eno unoo radija. Ruda pa se vrhu tega debi le v veliki visočini ondotneura gorovja.
* Sumljiv   razgovor« N nemških srednjih šolah,  kjer bi naj vladala prava svoboda, uganjalo profesorji skrajno pruderijo.   V Frank furtu so se trije oirastti gimn»z<jci prepirali, odkod pride človek. Elen, ki je uganko zadel, je bil ovaden in pr fesorski zbor ga je hotel sprva sploh izključ ti, pozneje pa se je zadovoljil a strogo disciplinarno kaz m j a   V spričevalo mu je rektor za-p 8*1  slab red,  zraven   pa opazko: ■Njegovo vedenje je bilo graje vredno, zaradi udeležbe pri zelo sumljivem razgovoru je dobil kazen.«
izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Dne 15. prosinca t. 1. se je v Železnikih vršil občni zbor tamošnjega konsumnega društva. Zapisnik o tem zborovanju predložil se je tudi tukaj-šni C. kr. deželni kot trgovski sodniji, podpisan od načelnika Janeza Lot riča, posestnika v Železnikih, zapisnikarja in tačasnega revizorja „Zadružne zvezeu Dragotina Šeliškarja; tu je bilo potrjeno, da je bil zbor sklepčen, ter da se je razdruženje zadruge soglasno sklenilo, zakar je bil Seliškar likvidatorjem izvoljen. Tri dni po tem dogodku vložilo je več zadružnikov pri tukajšnjem c. kr. državnem pravdništvu proti načelniku Lotriču ovadbo, Češ, da ni bil občni zbor pravilno sklican, da ni bil sklepčen, in da večina zadružnikov sploh ni bilo zadovoljnih za razdruženje. Vršile so se v to svrho sodne poizvedbe, ter dognale istinost ovadbe. Priči, župan Košmelj in občinski sluga ste potrdili, da je občinski sluga na Novega leta dan pred cerkvijo razglasil po Lotriču izročeni oklic, glasom katerega se je društvenike obvestilo, da je sklican občni zbor na 14. prosinca. Po pričah je bilo potrjeno, da v tem razglasu ni bilo na dnevnem redu niti najmanjše opazke glede razdružitve društva. Dne 15. prosinca je pa dal Lotrič nov oklic razglasiti, da se bo isti dan ob 1. uri popoldne v zadružnih prostorih vršil občni zbor, in v tem oklica je bilo v 5 točki dnevnega reda navedeno o razdružitvi konsumnega društva. Ker zadružna pravila določujejo, Čas, kraj in dnevni red občnega zbora najmanje 14 dni popreje po krajevni navadi in tudi v Časopisu razglasiti, je dokazanim imeti, da občni zbor ni bil pravilno sklican. Krivda pa edino le zadene Lotriča, ki vse to priznava, a se zagovarja na pomoto. Druga neresnica, ki je v zapisniku potrjena, je ta, da je bil občni zbor sklepčen. V smislu zadružnih pravil se
more o razdruženju zadruge le tedaj sklepati, ako je v to svrho sklican izvanredni občni zbor in tudi le tedaj ako je navzočih tri petine vseh Članov ter se je o tem sklepalo z večino dveh tretjin glasov. Će se v poštev jemlje, da je imela dne 15. prosinca t. 1. za druga 168 Članov, od katerih je bilo le okoli 50 pri občnem zboru, je Lotričev zagovor, da ni poznal dotičnib pravil in da se je motil, prazen. Sodišče je Lotriča pregreška po § 89 zakona z dne 9. aprila 1873 št. 70 drž. zak. krivim spoznalo in ga na 40 K denarne globe obsodilo.
Marijana Stare, posestnikova Žena v Fatincu je dne 31. m al. srpana odšedši na travnik, oddaljen kakih pet minut od njenega doma, pustila svojega 2 in pol letnega sinčka Antona in 61etnega Janezka brez vsakega varstva sama doma, vsled česar je mali Tonček zašel v komaj 5 metrov od hiše oddaljeni potok Belca in utonil. Obdol-ženka pravi, da ima več otrok, in zato ne more imeti vedno vseh pred očmi. Obsojena je bila na 5 dni strogega zapora.
Martin Jurički, delavec na HruŠici, je ponoči okoli 1 ure na Hrušoi delavci Simona C grovskrga z nni«m sumi v hrbet, obenem pa tudi K>r lu Jutrišu zadal ž njim dve Uhki pešk d bi. J žilo ga je, da sta mttala proti njemu kamenje, za to ju je napadel. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe.
V tajni razpravi je bil 15 let stari Janez Železnikar, hlapec v M ižanoib, zaradi oskrunjenja neke 5 let stare deklice obsojen na 4 tedne ječe.
Miha Skerianc, pcaestnice mož iz Z-»gradca. France Jane žičin France Okom, oba tesarska pomočnika, prvi i* Vel. Mla-čevega, drugi iz B)št*nja doma, ter Anton Si peli iz Mal. Mlačevfgt so prišli n^ki večer pr*»d stanovanje Janeza Ztbukovc* v Mal. MlaČevo; tsm so praskali po zidu, trkali po oknih in razbijali po vežmh durih Da bi jih prepodil in napravil mir, je stopil Z<bukoveo iz hiše, a t so g« cbrto ženci napadli in pretepi'; pri tej prihki je bil na orlavi težko ranjen. Kakor ie bilo dognano, se Šipelj ni udelež 1 tepeŽa Obdolženci, ki so bili neko! ko žganja opit', so bili na Zibukovca jezni, da je pri pijači nekaj z nožem rrgovihl Sker ianc je bil obsojen na 6 mesecev. Janežč in Okorn vsak na 2 meseca ječe. S plja je Bndišče oprostilo.
France Mlakar, delav€0 v Ljubliani, je v svojem stanovanju na Trnovskem pristanu sodnega sluga tukajšnjega okrajnega sodišča, ko ie pri njem rubil. ia mestnega stražnika, ki je pri tem interveniral krt asistenc* rasŽalil i raznimi psovkami. Sadnega sluga je vlekel za roke do vrat češ, da nima pri njem ničesar opraviti, nato zamahnil z vrati, ki jih je snel z neke omare proti sodnemu slugi, straŽuika pa, ki ga je držal za roke, da bi Bluga mogel izvršiti uradno opravil?, butal ob postelj in pri tem večkrat rekel, da ga naj izpusti, da bo slrgi ub'1. ženi je ukazal, da naj spravi ki od omare, da ne bosta kaj pokradli. Tudi je slug*, ki je bil odkrit, vrgel kapo raz mizn, češ, da jo mora v roki držati. Makar je bil hudodel stva javne sile krivim spoznan in obsoien na 3 meetce težke ječe.
France Klemen, hlapec, rojen v /. »gonu, pristojen v Postojno, je tujemu imetju jaku nevarna oseba. Ker ni maral deliti, se je blttil od vasi do vasi in kradel. D ikazanib mu je b lo več tatvin, ki jih je priznal, le glede tatvine prt Mariji Te hovnik v Breziu pravi, da je izmak nil le 2, ne pa 6 steklen c žganja in pri Mariji Petrovčic v R -žni dolini zan*ka, da bi M vzei poleg drugega tudi 3 kose mila. Ods jen je bil na 2 leti težae ječe. po prestani kazni pojde pa v prisilno delavnico.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Brat proti bratu Josip Buko v ni k, brivsti poslovodja v L)ub-Ijani, in njegov brat hlapec Maks Bukovnik st« se 19 p m. močno naarkala alkoholovega atrupa. Tisti večer sta skupaj trčila, se sprla in končno je Josip svojega brata Maksa dvakrat po glavi udaril in ga lahko poškodoval naje z.'.to, ker ga je Maks prej psoval a frizersko barabo. Sj-dišče obsodi J Bukovnika na en dan aapora • postom.
»Trebuh ti bom z nožem prerezal« Josip Smon, sodarak 1 pomočnik 8 Črnuč, je 24. p. m. v pijanosti napadel Job. Merkuna in mu zagrozil, da mu bode nož v trebuh zasadil, njegovo ženo Marijo Merkun je pa Šmon na tla vrgel ter je lahko poškodoval. Joie Smon je bil obsojen na tri dni zapora a postom.
S kamnom bo ga pozdravili.   Jože Snoj,  Fran 1 lov ar in Fran MihelČič, vsi iz Sneber jev, so napadli dne 8 p. m. iu pretepli ■ kamni po glavi mesarskega
pcmočnika Al. Soiaria in ga lahko oškodovali. Sodišče je obsodilo vsa« kega na tri dni zapora a postom.
Telefonska is brzojsvua poročila
Praga 11 oktobra. Češki krnetski poslanci so imeli včeraj sejo, v kateri so sklenili, da bodo glasovali proti splošni volilni pravici
Praga 11. oktobra. Grof Sternberg je objavil izjavo, v kateri cbžaluje vse, kar je govoril proti češkim poslancem in časnikarjem, češ, ker so se vse Češke stranke zanj zavzele, ko se mu je zgodila krivica, si šteje v dolžnost, da jim da zadoščenje
Dunaj 11 oktobra, Danes je dobi Fejervary poziv, da pride k cesarju, in kakgr poročajo iz Budimp šte, se je tudi ža odpeljal na Dunaj.
Budimpešta 11. oktobra. Ko alicija postopa z največjo rezervo. Poziv, naj pride Fejervary k c: sarju, se  tolmači tako,  da bo jutri Fejervaryj e vo ministrstvo reaktivirano. Nalog1, ki jih prevzame Fejervary bodo precizirane v posebnem cesarskem res^riptu, spisanem v obliki ma nifesta.
Budimpešta 11. oktobra. Tre tjeletniki morajo ostati do 31. decembra v vojaški službi   Ako bi kriza trajala še po novem leta, pokličejo se nadomestni rezervi v p polnitev stilne armade.
Crnovce 11. oktobra. Pri d polnilni volitvi v državni zbor črnovške kmečke občine je b*l izvoljen kandidat združenih Rumu-nov dr vitez Onciul.
Osek 11. oktobra. Mitrovv županija je sklenila, da se izvede rekrutiranje  novincev,  da Ur letnikom ne bo treba služiti čez čas
Petrograd 11. oktobra se je, da bodo delavske revolte v Moskvi vplivale na tukajšnje de lavce. Iz Moskve so prišli agitatorji, ki nagovarjajo delavce ca upor V nekaterih tovarnah se je začelo močno delavsko gibanje
Varšava 11. oktobra. V Radonu je neki dijak vrgel na nekega oficirja bombo, ki pa ni eksplodirala. Ko je redar prijel dijaka, je ta ustrelil redarja in samega sebe
Varšava 11 oktobra. V vseh cukrarnah na Poljskem se pripravlja stavka
Berolin 11. oktobra. Rimski dopisuik „Berliner Tagblattau poroča, da zasleduje rimska kurija z velikimi skrbmi razvoj avstro ogrske krize, ker je Avstro - Ogrska dandanes edina velika država, ki je Rimu še pokorna. Rim se b da bo Katolicizem posebno na Bulkanu hudo trpel, če se uvede personalna unija Napram nekemu ogrskemu ka alirju se je pa; bridko pritožil, da madjarska duhovščina v tej krizi ne zastopa cerkvenih interesov, marveč interese Madjarov.
Madrid 11. oktobra. Pri otvoritvi obeh španskih zbornic bo kralj v svojem prestolnem govora predložil zakonski načrt za vezni vojaški pouk kot predpripravo za splošno vojaško obveznost
Poslano/*
Odgovarjajo na dopia v listo »Jeseniška straža« i dne 7. t. ni. it kjer je omenjeno, da le edino i"1 jemljem sifon od gotp. Paara s Save« opomnim, da mora biti dopisnik teff* dopisa groien lainik ali pa airaatai pijaneo. Dokaiem pa lahko, da ae v vseh petih gostilnah na Dobravi prodaja g. Paarov sifon in mu podpisani izreka vso čast sa njegovo točno postrežbo. |*T7
Nadalje jemal bom se Paarov sifon, Posimi tud' pil* ga bodo mal pri Piko*-
S spočtovanjem
Jožef Pikon
•) Za vsebino tega spisa je uredr^B*** odgovorno le tenko, kolikor določa
O it u J n   In   vloma vanir ""■j (»lat jiiiff HVmIiv Litvin) Etil »un»l XVII 3. 6
-  * •- *  80 000 *ffl       »  n,>.i .'i lata 1880 l/>.lelok j^Aiil^sJ prve vrste, ki ne je obneael sijajno Ceneje nego povsod drugod. Pofrilja se franko na vsako postajo Avstro Odrske. 2851
Za prebivalce  mest,  uradnike I. t. d.
proti tsžkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duSev-ae^s dela je nprav neobhodno potrebno do-□ zdravilo pristni „Moll-«v Šeidlitz-prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno ni uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dara fekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagate T aa DUNAJ 1. Tnchlauben 9- V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varaostno znamko in podpisom. 3 7—14
1 L. LUŠER-jev obliž za turiste.
j Priznano najboljše sredstvo proti kur-j $85       jim očesom, žuljem Itd. 33
»   L---"" Vil - »a"-S> ;
Glavna zaloga:
L
Dun^J-Meidling.
Dobiva so v vseh lekarnah.
Popolno prepričanje
da sta lekarn ari a Thierryja  balzam in centifolijsko mazilo
nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule >n poškodbe Pri naročbi balzama ali pa na žeijo posebej se pošlje zastonj knjižica s tisoči original« jih zahvalnih pisem ki.t domači svetovalec. 12 majhnih aH 6 dvojnatih steklene balzama 5 K., 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 3175-60 2 lončka centifolijskt ga mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Ponarejalce :n prodajalce prensredD bom sodno zasledoval.
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod st i i iii m kemiskim nadzorstvom.
Destilerija
m CuulM
Tret-Barkovlje.
1 , steklenica 15*-, ;, st&-il&clc* K Z'60      Ha prodaj * bfiiišlD tnjovi'ial. 86
Kožu h ovi na I
za gospode in dame v najbogatejši in največji izbiri.
LEOPOLD KLEIN
DUNAJ, L, 3013-7 Dominikanerbastei 19.
Najboljše in najcenejše nakupo-vaiišče za damske plašče, žakete in moške kožuhe.
Ilustrirani katalogi gratis in franko.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz nSlov. Naroda".)
Lična brošura obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski punt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri.
Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin.
Dobi se edino pri
L. Schvventnerju, knjigarju
' Ljubljani, Prešernove ulice.
„Le Delice"|
cigaretni papir, cigaretne stročnice i
Dobiva se povsod 1079-14] Glavna zaloga: Dunaj, I, Predlgsrjasse 5.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje nuj boljnr prlzu»na
TaDuo-ciiiB mM
katera oltrepettje lttHlMCte, odstranjuje lufslte in prepr«»iuje Izpadanje l»t§.
1 etelaleoleia z navodom 1 14.
Razpo&ilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rešljiva cesta St. 1
poleg novozgrajenega Pran Jožefevega
mbiL mosta 21—41
Darila,
Upravništvu našega lista so poslali: Družbi sv. Cirila   in  Metoda: Gospod Ig. Kline iz  t momlja poslal 6 K, katere je nabrala vesela družba na Stražnem rhn. Skupaj 6 K. Lepa hvala IŽiveli darovalci I
Umrli so v Ljubljani:
Dne 7. oktobra : Valentina Klostermayer, gostija,  i4 let,  Cerkvene ulice 2;, Carcinoma.
Dne 9. oktobra : Marija Lužovec, delavčeva hči, 4 uies., Orlove ulice 3, Catanhus in-testin. — Ivan Kralj, čevljar, 56 let, Krakovske nliee 6, Cm. oesopaghii.
V deželni bolnici:
Dne 6. oktobra: Josip Markon, delavec, 40 let, Conquas cerebri. — Marija Kopač, po-sestnikova hči, 6 let, Status epilepticus.
borzna poročila.
Ljubljanske .Kreditna banka" v Ljubljani.
leteorologično poročilo.
Vtttaa uad morjam SO«*.   Br*lo}1 mšnt tlak 718-0 mnm
Uradni koral dno. bors« 10 oktobra 1U06. t majeva renta
i°.0 irebrna renta .   . . l*/0 av*tr. kronska roata 1%     r    »lata „ ;c L ogrska kronska „
1°
siau
, posojilo dežela Kranlhk« .
, posojilo mesta SpSJet '•"o       .        m      Zadar . i'/V o bos.-her«. žel. pos. 1902 l9 c češka, dež. banka k. a. .
■*/«•/• P™* K**- «L h»P- *>• Ll/C pest.   kom.   k.   o. a.
10% pr.......
i4/,0 c saat. pisma Innerst. hr. v . ■' ,    »      ,     ogrske cen.
dež. hr. ..... .
»' tv,o *• P18* °8r hiP- bmn» • t' „ o obl.   ogr.  lokalnih io-lecni« a. dr,   ... .
V t* t obl. češke ind. banka . i: , prior. Trst-PoreS lok. žal.
I /j p nor. uol. Žel.....
IVo . Inž. žel. kap. »/,*/, . i1/,1"^ avst. pos. aa žol. p. o. .
1860
■   • 1864 .   . .
tisske .... sem. kred. I. »misij« .
9gr. hip. banka .
srbska a (rs. 100' -
turSk«......
sasilika        areSka .   . .
vreditns m ....
InomoSks m
krakovske „ ....
Lajnbljansk« «
*.vst. rud. kriis , ...
3gr.    w     9 m ...
Rudolfov« .
3aleborSks B ...
Dsnajska kom. B . .
JaŽis iztisni««.....
Državne Žel^snia« .... A.vstr.-ogrnfeft bsn6na dalala« . avstr. kreditne bsnka Ogrska B , ... oimostensk« „ ... Premogokop v Mostu (Bros) .
A.lptnaka montao.....
Praak« žel. in dr. dr.....
Bhna-Morany1 , . ... Tr bo vijake prem. dražb«     . .
V »str. orožne tovr. družb« . . 0«šk« sladkorn« družba    . .
vsđatta.
0. kr. sekm.......
10 fraakl........
tO mark«........
Sivereigns.......
«1 ark«.........
Laiki bank«v«J......
Bcbljl.........
Dolarji.........
100-40
100*30 100-50 11940 96915 114 75 60-99 100*60 100/ -100*76 100-35 100-25 101 20
1C6-50 ! 100-60
100" —
100 —
100-— 10075 9990 99-50 318 —
101 45
.90 75 S97 — )65 — 801 — 803-— S67 — 1C3 — 146 75 25 80 476 — 78' — 91-65 — 64 50 B4 75 «2
74 — 636 —
116 680 662 6 8 787 «47 680 638 2768 648 298 683 167
40
75 f.o &0
75
100-60
100- 50 100*70 119 60
96 35 114 95
ior
101 60 100 —
101- 75 10040 1C0-40 10210
107-60 101-60
10040
ICO 90
10f-101-76
l oo- -320 —
102 45
i 92 75 299 — 167 -812 -313-«74 -111 147 1
27*8 i 484-50 83-98 60 70 60 6650 36 26 «6 — 7rt — 646 - -
»17 — 681*40 1662 — 679 75 788 50 SI49- — 684— 639 76 — 1768 -26' 649 25 —I 302 — 687*--—I 168'—
11*86 19 18 23-48 »3*98
117*40 »6-50J
163 75 4-84
11-40 1918 13-65 240 i
117 60 96*70
164-60 i-—
Žitne cene v Budlmpeiti
Dno 11. oktobra 190». TersatiB.
Psanlaa aa oktober PK«niaa . april 1906
„ april . . . r oktober . . „ maj 1906 . ii oktober . . . april  .   . .
Efektiv.
10—16 vin. vUJe.
sa 100 kg. K 16*14
Rt as K Oves
100 100 100 100 100 100
16-82 13*74 18-10 13 38 13*44 13-54
)ber	čas	Stanje baro-
	opazo	metra
O	vania	v mm
10	$ 2*7	7315
11	7. T].	730 2
•	2 n.ip	°32 5
ž«
O rt
Vetrovi
Hebr-
65 7 1
si. j vzhod al jzah.
ti 5 al jjzahod
oblačno
oblaCno dež
Sredfja vflar*vsnla t«mperatrirar 60 , nirm-il*»   114°.  —  Padavina v mm 0 0
Mlad
trgovski pomoćnik
mešane  stroke,   vešč  slovenskega in nemškega  jezika  v govoru in pisavi ter nekolik italijanščine želi z 31. okto brom službo premeoiti. 3268-1 Naslov pove upravn.  „Slov. Nar."
Dobro ohranjene
štelaže
za špecerijsko trgovino, se ceno prodajo. Kje —   pove  upravniŠtvo „Slov.
Naroda".
3272—1
Učenec
in
mizarski pomočnik
za pohištveno delo se takoj sprejmeta pri M Klemenč.ču, mizarju na Vrhniki Stara cesta št. 104. 3270—1
Sprejmem takoj
čnffljarskBga pomočnika
in
učenca.
3265-1 Jernej Žitnik
Ljubljana, Kongresni trg 3.
Sprejme se s 15. oktobrom
prodajalka
v večjo trgovino na deželi.
Vešča mora biti popolnoma v prodaji mešanega blaga. — Prodajalke z večletno prakso in dobrimi spričevali imajo prednost. Plača po dogovoru.
3237-3Kje? pove npravništvo tega lista.
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg. = Ta teden razstavljeno i =
Zanimiv obisk kopališč v nemškem Set ornem morju:
hm, Hcrdercey, lelgDlanl, km, Wyk, Westcriand.
3264
Notarskega
pisarja
popolnoma veščega slovenskega in nemiikrgi jezika v govoru in p snn u, iiuriene^a v narekovanju » cbeh ju zikib in v lostrscji zeml- štie knjige brez organi^ne napake sprejmem 8 1. novembrom t. I. 3271-1
Janko Hudovernik
c. kr  notar v Kranjski jror*.
Kontoristinja
zmožna obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi, z lepo pisavo, ki more dokazati, da je knjigovodstvo že izvrševala, dobi s 1. novembrom t. 1. v tovarniški pisarni v Ljubljani službo. — Začetnice se ne sprejemajo. Lastnoročno pisane ponudbe s kratkim popisom dosedanjega poslovanja (izpričevala in priloge se žele) naj se pošiljajo na poštni predal 46 Ljubljana.   3266 1
Najfinejši
prosekar
se dobi
3273-1
v Tinami ,M belem toM
Ljubljana
Wolfove nlice štev. 4
99
SLOVENSKI NAROD"
se prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah:
Ljubljana:
Bizjak L,   Vodmat, Bohoričeve
ulice št 10. Biaznik L., Stari trg št. 12. Blaž M., Dunajska cesta št 14. Dolenc H., južni kolodvor. Elsner M., Kopitarjeve ulice 1. Fuchs H., Marije Terezije cesta,
nasproti Kolizeja. Hinner Alojzija, hotel „Union". Kališ A., Jurčičev trg št. 3. Kane A., sv. Petra cesta št. 14. Kos L, Kolodvorske ulice št. 26. Košir Julija, Hilšerjeve ulice št 12. Kristan lv.f Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv. Petra cesta št. 52. Mrzlikar A.f Sodnijske ulice št. 4. Pichlar L, Kongresni trg št. 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št. 18. Svatek J., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10. Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8.
šiška:
Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru.
Lavrenčič M., trgovec v Šiški.
Cllnce pri Ljubljani:
Traun Janko, trgovec.
Kamnik:
Ažman Marija, trafika.
Škofja Loka:
Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34.
Kranj;
Florian Kari, knjigotržec.
Radovljica: Homan Oton, trgovec.
Zgoše, Begunje pri Lescah:
Jagodic Matija, posestnik, trgovec in gostilničar.
Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled:
Pretnar Ivan, trgovec.
Hrušica (Gorenjsko): Podpac Štefan.
Bohinjska Bistrica:
Grobotek Mijo, trgovec.
Jesenice: Mesar J., posest in gostilničar.
Sodražica:
Moro Peter, trgovec
Ribnica:
Lovšin Ivan, trgovec
Novo mesto:
Kos Josip, knjigovez.
Boštanj pri Redni:
Dermelj   Alojzi],   posestnik in trafikant
Krško:
Stanzer Henrik, trgovec.
Raka pri k.      t: Varšek Ivan, trgovec.
Vrhnika:
Gostilna Mantua (Fran Dolenc).
Logatec: Japel Makso, trgovec.
Črni vrh nad Idrijo :
Lampe Ivan, trgovec.
Cerknica:
Kravanja   Anton,   trafikant in
trgovec ; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Karolina, trafikantinja.
Begunje pri Cirknici:
Stergulec Ivan, hišna št. 31.
Staritrg pri Ložu:
Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec.
Postojna:
Marinšek Jakob, prodajalec.
Št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez.
Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka
Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežini:
Lucija od Švara, trafika. Zidani most:
Peterman Mary, trafika na kolodvora
Celje:
Miklauc Marija, trafika v „Narodnem domu*.
Maribor:
Krapek H., trgovec s papirjem.
Celovec. Sowa Josip, časopisni biro.
Gorica:
Gabršek A., knjigotržnica Kvebelj Peter, Kapucinska ul 1. Leban Tereza, Corso G. Verdi št 21.
Rauniak Marija, trafika na kolodvoru.
Sluga Marija, Via Corno št. 22. Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
Bevk M., Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št. 1).
Lavrenčič Mihael, Piazza Ca-serma št 1.
Majcen M., ulica Miramare št 1.
Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8
Opatila:
Tomašič Anton, trafikant.
Pulj:
SchOtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora
Reka:
časopisni biro „Globus", via
Adamich št 2. Degan Peter, časopisni bir6 Potošnjak A, Via del Molo. Sikič GjuraJ, trgovec, via An
drassy št 7.
Dunaj:
Hočevar Helena, trafikantinja, Vili. Alserstrasse št. 0.
Veliko skladišče
v notranjem mostu, z direktnim, pripravnim vhodom, se da v na
jem z novembrom tudi na več let. Več v obl. konc. pisarni za promet z realitetami, 3231-2
EDVffMltnl   v LJubljani na Sv. Petra • DlUlIlLCIf nasipu Št. 37.
Išče se
učenka
iz boljše hiše, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in nekoliko vešča šivanja. 2345—2 Naslov: Anton Ogrin, manu-ak t urim trgovina v N ovem mestu.
Sprejema zavarovanja dloveakega divljenja po o aj raan o vratnoj 5ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drags savarovalmca. Zlasti Je ugodno zavarovanje aa doživetje m smrt t* amaniSajoCimi se vplačili.
Vsak: &an ima po pretoka petih iot pravico do dividendo
«
v 25 m j & xtl r*. s& za^aro^iiina Dan       t Prag-Rez. fondi: 31,865.386-80 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 82,737.159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m **«*Nk«/l »tlovantiho • narodno upravo. 6—118 Generalni aeaston v LfubSjani, 6&n*r pisarue ao v U«tn«*| baučnej b 5i
aVaVaVaVaVaMHHHaVHaVi
zavaruje poa!opja in premičnine proti požarnim fikodam po najnižjih cenah 8kode cenjuje takoj in najkulaotneje Oživa najboljši sloves, koder posluj
Dovolj a jo iz čistega dobiCka izdatne podpore v narodne m občnokoristne namene
Iščem takoj v najem ali na račun
gostilno.
Če mogoče kje na Spod Štajerskem.
IVI. HAFNER v Zagrebu
Ilica štev. 235. 3213—2
? Anton Sare
v M^fublfanl
na Sv. Petra cesti št. 8
Zaloga ces.
kr. tvornice
faJO
co
za platneno, namizno in  damastno blago
Norbert Langer & sinovi . . —   na Moravskom ------
platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete. garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke. žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Švicarske vezenine.
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje.
Opreme za neveste od K 350 - naprej.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Šare
Sv. Petra cesta št. 8
v Ljubljani. 2215—14
i 1 i i 1 i i 1 i i i X T)K
Javna zahvala
zavarovalni zadr-ngri
I„CROATIA" v Zagrebu ki je našo škodo vestno precenila in odškodnino kron 26.257-19 kulantno izplačala, brez vsakega odbitka. Lokve, dne 27. septembra 1905. ISTIl^ola, Tiarl2.oTrIć s. r.       rotori IBolf s. r. IFeta.r G-ašparac s. r. 3259
Največja zaloga "Vi
kožuhovin.
Moški kožuhi za mesto in za potovanje, moški mikado
z različno podvleko od divjačine. Damski pristni kožuhovinasti koljerji: skunks, perz. seal-skin, nutria (bobrovina), vvalabijin iz mačje kožuhovine,
preproste do najfinejše oblike. Pristni damski tlgaro, jopiči In paletoti iz različne kožuhovine. — Največja Izbera moške in ženske konfekcije.
ffjor   Čudovito   nizke   c-    n ^ .
^Angleško  skladišče obl 0R0S£*U 3ERJ¥*70UJĆ
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 5.
k"
3206 3
Absolvent mojstrske šole tehnološkega obrtnega muzeja na Dunaju želi vstopiti kot
risar ali Iclmtja
v kako večje mizarsko podjetje. Naslov   pove   upravuištvo „Slov. Narodaw. 3226-4
za postelje in puh
priporoča po   najnižjih cenah 1* m   HITI   1433 24
3Pređ. škofijo št, 20.
Znnanja naročila se točno izvršujejo.
Več izurjenih kovaških in kolarskih
pomočnikov
in učencev
nad 14 let starih, sprejme takoj
IVAN DEMŠAR
podkovski kovač in izdelovalec vozov v  Ljubljani 3294—2 Marije Terezije cesta štev. 6.
Pristni dobri
brinjevec
sc dobi pri 3019-5
L.SEBENIKUvSp.Šiški.
Takoj se proda
ali da v najem pod ugodnimi pogoji dolgo let vpeljana
trgovina z deželnimi pridelki
na dobrem kraju z velikim Številom odjemalcev, s pripadajočimi skladiščnimi prostori in ostalimi pritiklinami. Več pove obl. konc. pisarna za promet z realitetami 3230-2
E. Brachtel v Ljubljani,
na Sv. Petra nasipu št. 37.
vaja I na
L LEKARJA PICCOLI-JA
h-        v LJUBLJANI
F pospešuje prebavo in odperrje 1 L   telesa        Ccntft brezpfaćno. A
I steklenica 20 vinarjev.
23 Naročila proti povzetju. 1521
Ces« kr. avstrijske
državne železnice
C kr. ravnateljstvo dri. ieleznice v Beljaku.
X2s^crocl iss Trozaauegm reda*.
Veljaven od dne i. oktobra 1906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE faš. kol PBOGA NA TRBIŽ. Ob li*, ari M dr p^r>fii oso*:* vlak »r Trbiž, Beljak, Celovec; Mali Glodnitz, Franzensfefte, 1 no m ost, Monakovo. JLjnbno fin Belithal t Aostu, bolnograd, če* Klei^-Keitting v  Kteyr   v Liac.  aa   Danaj   via Amutett^L
— Ob *. uri 5 d fijutrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mnraa, Manteru«! Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, tt* tielztha v 8olnograd, inumost, eea Klelu-Heitiing v Stejei \ Line, Budeievice, Plzen, Marijine vare, Heb Francovi vare, Prago, Lipsko. čez Amatettor. .Ja Dunaj, — Ob 11. ari 44 m dopoldne o*cbn v\a\ * Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selzthal, Bolnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, luotnoat, Breg ene Curich, U reva, Pariz, čez An stetten na Dunaj. — Ob i. uri bb m popoldne osobni vlak * Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, ^rauzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno, 6ez Klem Beifiing v Steyr Lino, BudeJT/ice, Plzen, Marijine vare Heb, fr'rancove vare, Karlove vsre, Prago (v Prago rektni voz I. in II. razr.; Lipoko, aa Dunaj čez Amstetten. Ob 10. uri ponoči osobri vfi*k v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomcat, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz 1. n Ii razreda PHOGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob L uri 17 tt snutraj osebni vlak % Novo mesto, Stražo, Toplice,   Kočevje,  ob i on 6  m pop iatotabo.
— Ob i. uri o m zvečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJDBUANO juž. kol, PROGA IZ TRBIŽA Ob 3, ori M3 m zjutraj oaobnr vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovr. (Monakovo-Tist direkt. voz 1., n. raz). Inomost, Franzensfeste bolnograd Line, Steyr, Is] AuHsee, Ljubno, Celovec Mali  Glodnitz, Beijuk. Ob 7. uri \'£ m zjutraj osobni vlak iz Trbiža
— Ob 11. uri 10 m dopoldne o&obm vlak % Lbcaja čez Amstetten Lipsko, Prago (z Prage direktni voz 1. m U. razred-*;, Francove v*re, Karlove vare, Heb, Mariine vare, Plj'en, Budejevice. Line. Steyr. Pan.^ Ž*;ntjy»*, CuriU, Bregeu« Inoujusi, Zeli ob Jezeru, Bad Gastein, Solno^r^d, Ljabuo, Celovet, Sjaohor PontAhai. - Oi « tu 2H m popoldne mti vlak z Dunaja.. Ljnbna, Seizthala, Beljaka Calavoa, Malega GoJuitza. adoua«. i«e^a, larmosti Franzeuflfesta, Pontabl^ — Ob H. ari 06 a* zveoer o«obin vtat t Dauaja, Ljabaa. Beliakf* M1'-rana Malega Glodnica, Celovca, Pontabla. tez Seizrbal od Inomosta in Solnograda, čez Klein-Reifin g iz Sttyra Lirca, Badejevic, Plzna, Marijinih v-*rov, Beba, Francovviu vnrv.v, Prage, Lip^kega. — PROGA u NOVEGA MESTA IN KOĆKVJA. Osobni vlaki: Ob 1 uri 44 m iiutraj osobni vlak iz Novega mesta u Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m evečer istotako. - ODHOD IZ LJDULJANF. drž. kol. 7 KAMNIK. Me&ani vlaki: Ob 7. ur 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob ?, uri 10 a zvečer. — Ob 10. uri 4f> m ponoč samo ob nedeljah in praznikih in le v okt bru. — P KI. HOD V LJDBUANO drž. kol. 12 KAMNIKA Mešam vlaku Ob o, an 4* m zjutraj, ob 10. uri m dopoldne, ob 6. uri 10 m zveče- Ob uri 65 m poaooi sarn ofi edeljab praznikih  in le v oktobra.   —  Hrednlecvropaki  čas *• »£ 2 mic   9tm\ t;r3i;-vuim  časom v
Liv >t » 7g
I.
Etoblissement za moško obleko po meri = in zavod za uniformiranje =
Jos. Rojina,
Uelika zaloga elegantno izvrše uc moške 3087-5       in deške konfekcije.
Bogato izbrana zaloga izrecno angleškega biaga.
Za diitike znižane cene.
-1 i—
Zaloga koles
486 45 in motorjev
iz znane tovarne J. Puch v Gradcu. X dveletnim JMamStiom.
FRANC ČUDEN
urar in trgovec v LJubljani
Prešernove ulice, nasproti franč. samostana Filialka: Mestni trg, nasproti rotovža.
Drugiti vrst kolesa od K120 — dalje.
===== Z enoletnim jamstvom.2===
Velika zaloga šivalnih strojev.
Cenovnikl  zastonj  In  poštnine prosto
■
ijar~ V soboto, dne 30, septembra 1905. leta se prične zaradi takojšnje popolne opustitve trgovine "96
POPOVO prodajo vsega še nahajajočesa se HlomifoRtumejO MOSO
narejene moške obleke. Muz in površnih Jopic zo dame, preprog, posteljnih garnitur, perila, posteljnih odej itd. (nasproti luMlelsRemu mostu)    tj LjUbljOM, HO RCSljCUI CeSti ŠteU. 3    (nasproti luhllejshemu mostu)
Prodajajo se tudi umu ceno večje partije zimskega blaga na debelo gg. ^ trgovcem v okolici.
gaf^"   Istotako se daje prodajalna v najem.
al**-*
TL
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
Filijala za Avstrijo a
Dunaj, Lf Giselastrasse št. 1
2717-3
%' IiImI druMtvn.
Društvena aktiva dne" 31. decembra 1904 ... .......kron 216,608.894*39
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1904 ....... „ 32,391.311*51
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za povratne kupe itd.
od obstajanja družbe (1848)............... 491,748.86743
Med letom 1904 je družtvo izpostavilo 6803 poiic z glavnico    ...     „ 46,087'478'74 Kot varstvo za avstrijske  zavarovance je vlada pripoznala nastopne vrednosti: Zaleea družbe pri c. kr državni centralni blagajni na Dunaju je
znašala............ .......K 26,416 938 10 nom.
Posestvo na Dunaju..................*»   1,060 000'—
Posestvo v Pragi...................»      490.100 —
Izplačana posojila zavarovancem............ 3,8'.0.249 38_
K 31,797.18748
prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
generalni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani« na Franc Jožefovi cesti 17 pri GVIDONU ZESGHKO. -»
■a manufakturno trgovino v Ljubljani se takoj sprejme.
Pismene ponudbe pod „Proda-jalka" upravn. »Slov. N.« 3198—3
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2681 16
l 11«-.« atev« lO.
vrn?-
i fcj Ustar-ovljcna leti 1842.
Va> ČRK05LJK4RJA, SUKAKJA * NATISOV IN vKBOV
rus
NB. RavDotara se tudi sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki.
„Goriško vinarsko društvo"
(registrovana zadruga z omejeno zavezo)
-T7-   0-0X101 ======
ima v svojih zalogah in prodaja
ncrauna in pristna u|hq
iz Hrd, z V i p a v s-* U ega in s Krasn. I Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. — Vzorce
vin pošilja na zahtevo. 315/-2 Cene zmerne, postrežba točna in reelna.
i Sedež društva: Gorica, ulica Barzelini štev. ZZ,
S^BvanaaasKasamanaaoaasnDcanaroBnaMBHSSBaaanaaam«
32Č8-1
Zimski kurzi za stavbna obrtnike
na c, kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani
se prično v petek dne 3. novembra I905-
Tem kurzom je namen, pomočnikom (in eventualno tudi mojstrom zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta podajati ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga za boljše in uspešnejše izvrševanje teh obrtov. Osobito pa imajo kurzi tudi še namen, pripravljati pomočnike za zakonito predpisane mojstrske izpite v stavbnih obrti h.
Zimski kurzi se za vsakega izmed navedenih obrtov dele v dva tečaja, ki Tajata vselej po 5 mescev in se pričneta 3. novembra,  končata pa 31. marca,
Pomočniki in mojstri, ki se iz enega ali drugega vzroka ne morejo udeležiti pouka v vseh predpisanih predmetih, in ki žele svoje znanje izpopolniti le v nekaterih točkah, se sprejemajo kot izredni učenci fhospitantjei, dokler je kaj prostora na razpolago.
Pouk je brezplačen, pač pa je pri vstopu odšteti vpisnino 8 K, za katero pa obiskovalci dobivajo vse risarske potrebščine brezplačno od zavoda.
Obiskovalci kur zov morejo dobiti ustanove v mesečnih zne skih od 20 dc 40 kron.
Za vstop je treba prosilcu dokazati, da je star 18 let, in da se je izučil zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta. Prednost imajo imajo prosilci, ki so dovršili kako obrtno nadaljevalno šolo. Na take se tudi pri oddaji ustanov najprej ozira.
Zglasila za vstop se sprejemajo v drugi polovici mesca oktobra pri podpisanem ravnateljstvu.
Ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole.
Naznanilo.
Slavnemu mestnemu občinstvu vljudno naznanjam, da svojih prodajalnih prostorov novoustanovljeni mlekarski zadrugi za okolico Ljubljane nisem odstopil, kakor tudi, da nisem s taisto v nobeni zvezi.
Obžalujem, da sem bil dosedaj v zvezi s kmeti ljubljanske okolice glede podraženja mleka, izjavljam pa, da bode moje prihodnje delovanje glede mlečne cene merilo ravno nasprotno.
Ceno mleku je kakor prej
16 vinarjev liter
in jamčim za popolno pristnost In najmanj 3'5°/o
tOlŠČobe.    Najvljudneje se priporočam
3274
Karel Seliškar
trgovec z mlekom.
j BRATA EBERLl
IY1ftllHNH Miklošičevi cesti It 6. —•
guDLjnnn, iqriske uiice it 6. =
Telefon It. 154.
Enonadstropna hiša
ki je v njej cfolgo let vpeljana trgovina   z   deželnimi pridelki,
s 5 stanovanji, velikim skladiščem, dvoriščem, hlevom itd., na najlepšem prostoru v mestu se proda takoj pod ugodnimi pogoji. — Pojasnija daje naravnost kupcem obl. konc. pisarna za promet z realitetami. 3229-2
E. BrucMel,
v Ljubljani na Sv. Petra nasipu št. 37.
Za vsako rodovino važno , ilustrova.no knjigo o premno :jem blagoslovu z otroki raz-pofilja s prepisi več tisoč?* zahvalnih   pisem  tajno za 90 h v avstr. znamkah gospa A. KUPA ' Berolin S. W. 220
Uindenetrasee 50-
Kot vajenec se išče inteligenten in|zdrav, okoli 15 let star mladenič, ki J bo dobival skozi 41etno učno dobo potrebno stanovanje, hrano in obleko. Tovarna se s pogodbo zaveže, da se učenec v štirih letih v stavbi klavirjev popolnoma izobrazi.
Ponudbe:  Henrik Bnemitz,
c. kr. dvor. zalagatelj klavirjev v Trstu, Boccaccio trg št. 5. 3172-4
Pariška svetovna razstava 1900.
Sveiovnoslairna ustna voda.
OodIv« a» povsod. 1446—47
Izšla je
številka
socialne revueje 3223-3
Ml zapiski/'
z literarnimi prispevki najboljših mlajših slovenskih pisateljev: dr. Iv. Prijatelja, Iv. Cankarja, O. Zupančiča, Joe. Regelija in dr. o Prešernovem spomeniku.
Cena 2% pole obsežnemu sešitku b 3 iluBtr. 80 h. — Posebni odtiski predavanja drja. J. Prijatelja „Drama Prešernovega življenja" po 40 h.
Celotna naročnina na mesečnik „Nafti Zapiski" znaša 2 K 80 h.
Oproonlflvo »Hrtih zapiskov".
O
EP
O
Izvir. moči za vse,
ki se Čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je
anatoge ra.
ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela, dobiva se po lekarnah in drogerijah Brošure
go&ilja gratis io franko Biner & Cie, Berlin W. 48   G i ne ral ni zastopnik za Avatro-Ogrsko C. Brad/, Dunaj, I. FleiecbmarKt 1.
Obj
etuet.
poleži! 5c mi jc tol<o vi$c\ pridcbninslrj daucl< (cKeli 3500 Krcn na leto), da bi 5« za dalj ča^a ne mcgel braniti l^cnHarza. Zate naznanjam 5i>cjim cenjenim cdjemaleem, da bcm 5 1. januarjem 1906 5ucjc ueletrgcuinc z uinem v Zagorju ob $wi opustil. 1    •     «r> •
3162—7 voleirgovec 5 vinom v Zagorju ob Savi-
Nova tovarniška  zaloga  suknenoga, platnenega, perilnega in modnega blaga
^$r« Jos. Petkosig
s---- " Ljubljana
se priporoča za jesensko in zimsko sezono.
Vzorci se na zahtevo dopošljejo.   Cene nizke. 2826—9
"Nikoli še kaj takega!
Zrn 20 gld.:
zimska suknja, toplo podvlečeria, zimska o "bloka., zimske 2aJLa.se še pcselooj In. 3ZCLOC3.T1.1, telOT7n.11«:,
Povrh nikljasta idoča ura-remontoarka. 8*38—8
Zimska suknja jc sama vredna tega denarja. — Zunanja naročila se izvršujejo samo po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Neugajajoči komadi se zamenjajo.
Največja izbira najfinejše izdelane moške in ženske konfekcije.
Vge  po  čudovito nlzltil.  rriiuli!
.Angleško skladišče oblek'
Oroslav Bernatović
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
I
grnest Hammerschmidta nasledniki 3474-4«
1, *W"CrTa022.SR & So.
trgovin* zelrznin In kovin
Valvazorjsv trg št. 6 — Idubijana — Prešernove ulice št. 50.
Vela zaloga Majskega orodja in otšne oprave.
I
44
13
Otroci ob tem izvrstno uspevajo In ne trpe na motenju
prenavljanja.
Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, Črevesnem kataru, driski itd.
Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih
zdravnikov.
moKa Zc
olroKe
Najboljše živilo za zdrave in na želodou
bolne otroke.
Naprodaj po lekarnah in drogerijah.
Tvornica diet. živil R. KUFEKE, Dunaj L, in Bergedorf—Hamburg.
vvaani IrZrJL* e o c h r a n
ANTON ŠTIRN
čevljar v Spod. Šiftki *t. 22
sprejme takoj
3262-1
pomočnikov.
Učenec
ii dobre hiše se takoj sprejme v manufakturni trgovini v Ljubljani.
Kje, — pove upravnifitvo »Slov Naroda«. 3100-3
—-
se za termin november orH« Po'r silila v gostilni Resljeva cesta 22
J(rasno izbero
za dame m deklice
K
x x
x
x x
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
1_ t. d_
P »'P
tata Schslsr
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
najboljši čaj na svetu.
Sbn 3 6
Dobi se povsod.
Indra Tea Import Company, Triest.
xxxxxxxxxxxx>j»ocxxxxxxxx
Solidno blago. x  Nizke cene.
^>>^xxxxxxxxxxx<xxxxkxx>>:>-
s
Pravkar leglo:
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23 — 11*3 Ko je bil začel Trdina v L letniku ^Ljubljanskega Zvona" 1. 1861. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga Širšemu svetu, ponarodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer:
„Banovi huzarjl in Iliri"
broš. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s poštnino 4 K 70 h.
Verske   bajke   in  Bajke in povesti o Gorjancih. I.
Droš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino.3 K 40 h. Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete igano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo, kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrtino, namreč kave 1583- 43
Prve ljubljanske velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa".
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
O
<;
2
<
<
o
w
00
s5 <
N
w 2
NAJFINEJŠE DrtRYE ZA UMETNIKE
DRfl. SCKOEUTKLOfl A KO. V DGSSELDORFU
FINE OLJNATE BdRYE ZA
5TUDUE   DAjL SCHOEMFELDfl & KO. V DOSSELDORFU ***** 20 vw.) - MEClLfl,
APARATE, BflRVE IN PREDLOGE Zfl
ŽQdLNO 5LIKdNJE
VELIKO IZBIRO
LESENIH IZDELKOV
FC    E0ŠČINE    Zfl VŽIGflNJE IN POSLIKflNJf: im^ti
DRfITfl EDERL
TOVRRMP, OUNRTIrl BftRV, LAKOV 1« RRNEŽEV
niKLOiltEVfl CE5T/1 6 UUBUAItt.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
H
C
C/J
SLIKARSKI PflFIR PLATNO, tOFltE IN VSE DRUQE
2 O N
m š
I Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar   Fr.: Rokovitjač? uglasbil Viktor Parma, kom pletno K 10-70.
Po8 amezno:
1. Onvertura za klavir   .   .  F. 2^
2. Kuplet za moški glas s klavirjem......„1
3. Zora vstaja, za sopran s klavirjem......., 1 -
4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran), z mešanim zborom ob s prem-ljevaDJo klavirja   .   .   . „2
5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje  .   .   .   .   „ 1l
6. a Oj zlata vinska kaplja j ti, sam- -spev z moškim zborom. M 3 —
b) Povsod me poznajo, sa- j mospev iz ,,Zdravic"
Govekar  Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K II-20. Posamezno:
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pese za k<■ pran s klavirjem   . K ;
2. V petju oglasimo, moški zbor s klavirjem   .   .   . „ T8C
3 Knplet za moški glas s
klavirjem......„ 1*—
4. Romanca, samospev (tenor) z moškim zborom ob spremljevanju klavirja   .   „ 180
5. Ptička, pesem za sopran 8 klavirjem.....„ 120
6. Skoz vas, koracnca. Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem adiibitum) „ 120
7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz ,,Zdravic".....„ 3 —
Dalje: *MB-
Viktor Parma: Mladi vojaki, koračnica s petjem ad libitum. Že i
daja.........Ki.
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre    .   .      .   .   .   .  „ 1 -
Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpouri po slovanskih napevih  .  .  .   . „250
Viktor  Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih
Dapevih.......„ 2 l
Viktor Parma: Zdravite, za petje in klavir ...... 3 —
Žlrovnik Janko:  Nnrodnt* i
z napevi,  I. zvezek K 120 po pošti K 1 30. Žirovnik Janko :   Narodu«- \ z napevi, II. zvezek K i po pošti K 110.
Največja zaloga mnzikalij v I^juldjani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica mnzikalij obsega 10.000 številk. Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi na zunaj
Oton Fischer
trgovina z muzikalijanii v Ljubljani.
Odlikovan z najvišjo odliko „GrrandL Piri
Svetovna razstava St. Iiouis 1904.    i i *5-6
Učenec
(M
cm
■GLOBUS^?5:
PUTZ-
■°-\myfIŠ&mili   ITMtmM I ll*hllA
Zahtevajte samo
Čistilni ekstrakt
kakor ga kaže polegstoječa podoba
ker ponujajo mnogo ponaredb.
Edini izdelovalec   Frlt*. NcIiuIk Jun. deln. dr. H»»l» in Llpuho.
Brata RUS
Ljubljana Emonska cesta 2 Ljubljana
oaznaDJata »lav. občinstvu v mesta iu na deželi, da sta otvorila
f trgovino z žitom, moko, deželnimi pridelki in drvmi m.
ter m vljudno priporočata za cenjena naročila.
I
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
drofierijl Anton Kane
Ljubljani, Šelenburgove ulice 3.
ropa m
s 3 večjimi, b manjšimi stanovanji, z opremljeno gostilno (lastna koncesija), z dobro vpeljano pekarijo, kletjo, dvoriščem, hlevom itd. na prometnem krajn v mesto, se proda takoj pod ugodnimi pogoji.
Pojasnila daje naravnost kupcem obl. konc. pisarna za promet z realitetami
E. Brachtel v Ljubljani,
na Sv. Petra nasipu št. 37. 32*8 2
Nanovo   otvor jena
trafika
v hotelo „UNION".
Dobivajo se vse smotke, cigarete, vse vrste tobaka, koleki in poštne vrednostnice ter najbolj čitani slovenski in nemški časopisi, razglednice, pismeni papir in vse v to stroko spadajoče predmete. 3248—8
ranejožefe
\ grenčica* 1
Lpiavzaprav reprezenfanf grenele'
(V medic.odd. splošne bolnice naJDunaju.)
FELIX TOM AN
stavbeni In umetni kamnoseški mojster
Ljubljana,  Resljeva cesta štev.
Največja zaloga - velika
Izbira vsakovrstnih nagrobnih spomenikov.
Lastni izdelki.
Piramide in obeliski iz črnega švedskega granita, sijenita in labradorja. Nagrobni križi iz belega kararskega krastalskega in kraškega marmorja.
ajaal [
Naprava in prestavljanje
kompletnih rakev in monumentov.
Solldnl^proUvod z najcenejšimi pogoji.
Načrti in proračnni brezplačno.
Isaaiaftelj i» oegoroeni areaalk: Dr. Ivan Taviar.
LiikaM fta Mak JMbaJhi tfakara«'
C^8C
85
KD