bletarec" je delavski list za misleče čitatelie Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glaiilo Jugoslovanska Socialistična Zveze GLASILO* PROSVETNE MATICE J.S.Z. IT. — NO. 1400. —Srtf""? "V""' Pn1?^ C IIMI7, .« tka po«i afffla« -J^l-Lr^?**-,1"-' «fco Aal mt ( ...irr., «f M «re* Srtf. I MTV. CHICAGO, ILL., II. JULIJA (JULY II), 1934. ai» PuMlkhrd wfrkly at W. MIh lt. LETO — VOL. XXIX. LJUT BOJ KAPITALIZMA2 delavskega sveta ZOPER DELAVSKE UNIJE LASTNIKI BOGASTEV SO ZDAJ EDINI, KI IMAJO RES KORIST 00 ROOSEVELTOVE ADMINISTRCIJE Delavci so v stavkah brez vladne zaslombe kljub obljubi, da bo protek-tirala "pozabljenega človeka". — Brutalni vpadi milice proti delavcem Boj proti stavkarjem v San Franciacu. — napetost v julnem lllinoisu. — Nove in poravnane stavke. — Še ena "bratovščina" železničarjev PREDSEDNIK Roosevelt ie prepričan, da M delavcem danes veliko boljše godi «I J kakor pred letom. Delavci, kolikor jih je sposobnih misliti, so drugačnega mnenja. Milijone je razočaranih, ker so resno verjeli obljubam demokratske stranke. Ne zanikajo, da se razmere danes nrecei razlikujejo od histerične panike marca 1933. Kapitalisti sami so bili tedaj v prav resnih skrbeh; bankirji —- vsi od kraja — so bili pred pragom splošnega poloma svo*ih zavodov. Tedaj je prišel v vlado Roosevelt in i izjemnimi ukrepi podprl velike bank* in polagoma tudi veliko industrijo. Ljudje, ki posedujejo bogastva te dežele, so torej edini, ki so Roosevel-tovi administraciji lahko popravici hvaležni. Delavci, ki tedanje kapitalistične igre in niso sapopadli in še verjamejo, da delujejo v Washing'tonu le v prid ljudstva, pa naj si prikličejo predse prisore iz stavk v tem letu. Čemu zvezna vlada nu.-^sar ne stori v obrambo pristaniških de!avccv ob Pacifiku, ki so na stavki že mnogo tednov ? Dva tisoč < vojakov je bilo oos'anih proti njim. Stavkar-je, ki piketirajo v mejah zakona, razganjajo S bombami, kre«>eljci in bajoneti. Oblsiat protektira gangsterje v prid skebstva in pobija delavce, ki bore ta pošteno unijo in človeške razmere nri delu. V vseh večjih stavkah v tej dažoli skozi prešlih 12 mesecev so padle delavske žrtve. Niti v enem slučaju ni prišlo vojaštvo na pomoč delavcem. Bilo je poslano v boj edino proti stavkarjem. . Delavci, ki ne zahtevajo drugega kakor dostojne plače, da jim bo mogoče živeti kakor sc za človeška bitja spodobi, so po kapitalističnem tolmačenju zločinci. Krepeljci bijajo po njihovih glavah, pljuča jim napolnjujejo s smrdljivimi in strupenimi plini, tlačijo jih v policijske vozove in mučijo na policijskih postajah. Naobratno pa ja zakon na strani tistih, ki ropajo delavce in njihove družine in jih tišče v sužnost. Delavec živi v neprestani negotovosti. Če ima delo, nikoli r.e *e, koliko časa ga mu bodo pustili. Ako ga nima, ga č.estokrat išče zamanj mesece in mesece. Skrb mu je stalna spremljevalka v obeh slučajih. V teh neznosnih razmerah je delavec prisiljen nekaj storiti v svojo obrambo. Začeli so trumoma pristopati v unijo, v sv.^sti si, da jim bo vlada v slučaju kompanijskih intrig in zlodejsftev bossov priskočila na pomoč. Mar ni vlada sama predložila kongresu zakon, ki določa, da se delavci smejo organizirati in da jih ne sme nihče preganjati zaradi unije? Danes je vsakemu očividno, da jo lckalna in državna oblast odkrito na strani trustov, zvesna oblast pa ji je tajno ali pa rezervirano naklonjena. Nedavno so imeli v Chicagu konvencijo industrijalci, združeni v Council of American Industries. Edini namen tega njihovega koncila je borba proti unijam. Oni zahtevajo odprto delavnico. Zase hočejo pravico združevanja in vlada jim jo uveljavlja. Delavcem jo odreka in oblast pošilja vojaštvo proti njim. New Deal je sprejel v svoj program določbe, s katerimi je primoral industrialce vsake posamezne stroke v združenje za svoje koristi. Delavcem pa isti zakon milostno dovoljuje, da se smejo organizirati v unijah. Kapitalizmu je profit edina svetost. V pohlepu za čimvečjimi dobički so trustjani pripravljeni izkoriščati kogarkoli do skrajnosti. V svoji maniji grabeštva ne zapopadejo, da so privedli deželo na kant in milijone ljudstva v bedo. Delavci skušajo mizerno «tanje omiliti s pomočjo stavk. Vlada, ako ki bila res ljudska, jim bi morala pomagati. Toda ve obljubuje, pomaga pa tistim, ki so povzročitelji kriza. Kapitalisti korumpirajo javno mnenje s svojim ogromnim bizniškim časopisjem. De-moralizirajo unija a ageuti provokatorji. V unijah podpirajo raketirje in preganjajo poštene voditelje. Prizadevajo si utrditi kom-panijske "unije", katere zalagajo z denarjem in jim dajejo razne "ugodnosti". Glavni organizator kompanijske unije v tovarnah jeklarskega truata ima $40,000 na leto plače in "stroške". Med stroški so vključene podkupnine, podkupovanje časopisov in sploh sftrošk*, ki jih družba nočejo javno označiti. Ameriškemu delavstvu se torej ne godi boljie, ampak slabša ko kdaj prej pred to krizo. New deal mu razmer ne bo dosti izboljšal. Nemogoče je vladi služiti dvema razredoma hkrati. Ko d.elavstvo to resnico spozna, se bo trumoma odvrnilo od demokratske stranka in od kapitalističnih politikov sploh ter se organiziralo za pre uredbo družbe na podlagi socialističnega programa. Rooseveltov "New deal" pa ni socializem. _ V San Francisco so kon- združene v A. F. of L., cirkuli prošleira tedna navozili rajo med volilci peticije za od poklic župana I. S. Meyersa ker je zlorabljal svojo službi za šikaniranje piketov med tem ko je bil na uslugo priza detim kompanijam bolj kako pa zahteva zakon za protekti ranje privatne svojine. — V industriji kavčuka, posebno v Akronu, O., kjer sc glavne tovarne za izdelovanje gumijastih obročev za avte, se A. F. of L. zelo prizadeva or ganrzirati delavce. Kompani-je, ki so deležne podpore vseh magnatov avtne industrije, se branijo unije z vsemi sredstvi. Stavka v industriji kavčuka v F»etroitu traja že dolgo. Pri General Tire kompaniji . v Akronu stavka enajst sto delavcev preko dva tedna. Kom-panija pravi, da bo lažje vztrajala kakor pa delavci, ker ima v zalogi 11,500,000 avt-nih obročev. Organizatorji u-nije so kljub temu uverjeni, da bodo družbe v Akronu v do-glednem času prisiljene pogajati se z unijo. — V železniški industriji je nastala nova bratovščina, eva-na Brotherhood of Railroad Shop Crafts of America. Konvencijo je imela nedavno v Chicagu. Predstavniki bratovščine pravijo, da je že 62% delavcev v železniških delavnicah organiziranih nji. Ameriški -delavski federaciji se ne bo pridružila, češ, da lahko svoje zahteve izvojuje brez take afilacije. Ta bratovščina je nastala največ iz prejšnjih kompanijskih unij, ki po novem zakonu, tikajoč se odhošajev med železnicami in njihovih delavcev, niso več odprto protežirane. cem policiji in milici toliko strojnih pušk, kakor da preti mestu co-vražna armada z invazijo. V resnici je vse to oboroževanje naperjeno proti stavkujočim pristaniškim delavcem. Dva tisoč mož državne milice straži "privatno svojino", protektira slcebe in raz;gaAja pikete. Nekaj stavkarjev je bilo ubitih in veliko ranjenih. Stavkarjem so se zadnji teden pridružili tudi vozniki (teamsters). — A. P. poroča, da so dne 7. julija Štirje maskirani moški razstrelili prezračevalne ventile premogovnika Capitol blizu Springfielda. 111., last Peabody Coal Co., katera o-bratuje svoje rove na podlagi pogodbe z U. M. W. 360 pre-mogarjev je bilo na d*»lu v Času tega napada na ventilacijo. Vsem je bilo sporočeno, da naj gredo nemadoma z dela. Kompanijski uradniki zatrjujejo, da so ta din izvršili pristaši Progresivne rudarske unije. — V tovarni za traktorje v Peoriji so bili 7. julija štirje Uavkarji ranjeni. V utavki je >rizadetih 750 delavcev. — Med kompanijami, ki la-♦tujejo avtotaksije v Cleve-!andu in med stavkujočimi šoferji je prišlo dne 7. julija do premirja. Stavba je trajala okrog dva meseca. — Delavci v zvezni službi, katerim je bila skozi to krizo plača znižana 15 odstotkov, so dobili 1. julija 5 odstotkov zvišanja. Prvih 5% zvišanja so bili deležni februarja t. 1. Njih plače so torej samo še 5% nižje kakor pred krizo. — Unije v Akronu, Ohio, DOLLFUSSOVE MAHINACIJE NAJDEJO TRDNIH TAL Odstavljeni socialistični župan Kari Seitz odklanja "amnestijo". — Lazi v časopisju RAZNOTEROSTI IZ INOZEMSTVA Pomanjkanje v Nemčiji. — Izgredi brezposelnih v Amsterdamu. — Monotoni iurnalizem v Hitlerjevem "rajhu". - V Turčiji preganjajo zide — V Nemčiji je nastalo ve- pričela v brazilskem glavnem liko pomanjkanje krompirja in drugih živil. Krompir je Nemcem "narodna hrana" veliko bolj kakor pa kruh. Pro-šlo soboto so se morale ženske v Berlinu prvič po 10. letih spet spraviti v vrste pred trgovinami, da si kupijo odmerjeno količino krompirja, ki se je zelo podraži|. Ker so ženske pretile z izgredi, jim je vlada obljubila, da bo naročila dovolj krompirja iz Holandske. — Diktator Hitler, ki je o-sebno nadziral eksekutiranje svojih bivših prijateljev, je postal živčno tako izmučen, da se ga je lotila histeričnost. Poslali go ga na odpočitek v Alpe. — V Amsterdamu na Nizozemskem so se dogodili izgredi brezposelnih, katere so baje nahujskali v ulične boje s policijo komunisti. Devet ie bilo ubitih in mnogo ranjenih. V boj proti demonstrantom je bilo pozvano tudi vojaštvo, ki M j« odzvalo z vojnimi tanki. — V začetku julija ae je * u k mestu Rio de Janeiro stavka pristaniških delavcev. Zastav-kali so tudi klerki v bankah. Stavka se ie nato razširila tudi na mesto Sao Paulo. Delo so ustavili v protest proti novi penzijsl^i postavi. _ V republiki čile so se vsled neznosnih razmer uprli kmetje. Iz Santiago poročajo, da je poslala vlada proti njim vojaštvo. V bitkah so mnogo kmetov pobili. _ "Naloga žurnalistov v Nemčiji je delovati za politiko 'd«Hr fuehrerja' (voditelja Hitlerja)", je dejal na zboru časnikarjev šef nacijskega no-vinarskeja udruženja dr. Otto Dietrich. časopisi v Nemčiji smejo priobčevati samo to, kar jim dovoljuje vlada in ob enem morajo objavljati vsa njena nropagandistična poročila. Žurnalizem v Nemčiji ni bil še nikdar na nižji točki kakor je danes. _ V Monakovem na Bavarskem so prepovedani vsi ino slanik v Berlinu Paul chert je vložil pri nemški vladi protest, ker mu ne dovoljuje prejemati listov iz svoje dežele. Posvaril jo je, da bo Nemčija trpela posledice, ker odbija od sebe simpatije svetovnega tiska. — Delavec Georg Reitmann v Nemčiji je bil obsojen na pet let zapora, ker se je izrazil "žaljivo" o Hitlerju. — Tudi v Turčiji 30 pričeli preganjati Žide. Iz vzhodne Tracije je bilo stotine izgnanih. Pob »mili so večinoma v litanbul. Vlada jim obljubuje protekcijo, če se povrnejo. Nedavno ?o časopisi po svetu, inspirirani z Dollfussovo propagando, pordčali, da so dunajski socialistični voditelji v zameno za osvoboditev iz ječe Dollfussovi vladi obljubili, ne bodo več pečali z revolucionarnimi aktivnostmi, da ne bodo prejemali prepovedanih časopisov, ne rabili telefona, in da se bodo dnevno javljali policiji. Med na ta na-Dini-!čin "pomiloščenimi" socialisti je bil v poročilih označen tudi odstavljeni dunajski župan Kari Seitz. Ampak po nekaj tednih so isti kapitalistični dnevniki poročali, da je Kari Seitz še vedno v ječi. David Darrah poroča iz Dunaja, da mu je Doll-fuss dne 7. julija znova obljubil "pomilostitev", pod pogojem, ako prizna» da ga je vlada legalno odstavila in če obljubi, da se politiki ne bo več udejstvoval. Isti poročevalec dalje omenja, da je stari Seitz "ponudbo" odklonil in izjavil, da se smatra še vedno za župana mesta Dunaj, ker mu je mandat poverilo 700,000 dunajskih volilcev. "Ne podpišem ničesar", je dejal. Več sto socialistov je še vedno v zaporih, par tisoč pa je bilo izpuščenih. Amerika časnika agencija A. P. poroča iz Dunaja dne 7. julija, da so vesti o zblaznenju nekaterih socialističnih jetnikov resnične. Alfred Sever je bil vsled "živčne oslabelosti" transferirán v opazovalnico za umobol-ne, istotako Helena Popper. Sever je bil preje deželni glavar Nižje Avstrije. Njegova žena je bila ubita, ko je Doll-fussova armada s topovi rušila delavska stanovanja. Bila je junakinja dneva socialističnega odpora. Helena Popper je sestra Juliusa Deutscha, ki je bil poveljnik socialistične obrambne armade Schutzbund. V času r.'vilne vojne je bil na Dunaju težko ranjen in po neuspešnem boju so ga sodrugi Lpravili preko meje na češko. PO KOTALJENJU GLAV V NACIJSKI NEMČIJI Teroriziranje in pobijanje nezadovoljnažev v lastnih vrstah—Hitlarizem v škripcih Kapitalisti pritiskajo na nacijski reiim V NEMČIJI se je zakotalilo v dnevih od 1. do 3. julija "po pesku" okrog 500 glav! Točno število ubitih v "drugi nemški revoluciji" ne bo skoroda nikoli dognano. Hitlerjev režim nerad govori o tem ?ogljavju "prošlosti", drugi viri pa so brez točnih podatkov. Iz drobcev je mogoče ugotoviti le toliko, da je v omenjenih dneh padlo pod streli rabljev več sto ljudi, med njimi nekaj prvih stebrov nazijskega režima, ki so postali Hitlerju v napotje in jih je kratkomalo odstranil na način, kakršen je udomačen med newyorškimi in Či-kaškimi gangsterji. Poznavalci razmer v Nemčiji so vedeli že doljo pred 1. julijem, da so odnošaji napeti in da pride do kraha. Hithr ni izpolnil obljub in njegov režim je spravil državo v alab^e razmere in po svetu v večjo nezaupnost kot je bila Nemčija kdaj prej v povojni dobi. ¿ivljenski standard nemškega ljudstva je v teku leta padel mnogo stopinj. Hujše šele pride. Na-zijsko grmenje zoper kapitaliste je pojenjalo, medtem pa so delavske "unije" postale nič drugega kakor golo sredstvo za politične namene Hitlerja in njegovih trabantov. Takozv^ni "delavski" duh v Hitlerjevem gibanju je zadušen. Industrialci so postali še bolj drzni in pritirali Hitlerja v situacijo, v kateri se je moral — hočeš nočeš — diskreditirati ne samo v očeh prebivalstva Nemčije, ampak po vsem svetu. Ko so ga privedli do te točke, je padel v njihovo odvisnost popolnoma. Mnogi, ki so razvoj razmer v Nemčiji napačno motrili, so domnevali, da je bilo Hitlerjevo sekanje glav 1. in 2. julija preokret "nacijake revolucije" na levo. Naobratno je res. Med umorjenimi fašističnimi vodji, katerih se je Hi hr iznebil na gangsterski način v svojem "čiičenju" nacijskega gibanja, je Georg Strasser, ki je vedel veliko več, kot pa j«, bilo Hitlerju ljubo, o podpori nemAkih kapitalistov hitleri-zmu, bodisi v času ko se je Hitler boril za prevzem vlade, kot tudi pozneje. Strasser je bil kljub svojim zaslugam za Hitlerja in njegov režim umorjen brez prizanaSanja in brez obravnava. Kapetan Ernst Roehm je,bil organizator Hitlerjeve armade rjavosrajčnikov, član njegovega kabineta in Hitlerjeva desna roka v nazijski "revoluciji". Vsa Nemčija ga je morala slaviti. Toda Hitlerju je postal v napotje in na njegov ukaz je bil Roehm, "junak tretjega rajha", dne 1. julija ubit. Istotako krvolok Heines, o katerem gre glas, da točno ve, kdo je zažgal državnozborsko palačo v Berlinu. Dotični požar je služil Hitlerju za pretvezo, da je proglasil diktaturo, razpustil politične stranke in začel polniti koncentracijske tabore. Hitler je bil pred nekaj tedni na posetu pri Mussoliniju, in il duce ga je baje "podučil", da naj v svojo varnost spravi s poti na-kaj svojih najožjih drugov. Heines je# bil mučilec "rdečkar-jev", morilec in terorist. Kljub zvestemu službovanju se je na Hitlerjev ukaiz tudi njegova glava zakotalila po pesku. Najbolj je svet presenetila vest o umoru bivšega kanclerja generala von Schleicherja in njegove žene. Schleicher je bil glavni organizator nemške državne armade, kakršna je Nem-* čiji dovoljena po vojni. Bil je vsa leta močan faktor v notraji in tudi v vnanji politiki. Dasi po prepričanju monarhist, je bil nasprotnik diktature Hitlerjevega kova. Med ubitimi , ki so padli na povelje Hitlerja in njegovih zaupnikov, je najmanj 200 vodilnih nacijev. Doletela j.h |e enaka usoda, kakršno so določili ob svojem prihodu v vlado socialistom, Židom in komunistom. Za vso sedanjo krvavo igro v Nemčiji stoje velekapitali-3ti, v prvi vrsti baron Gustav Krupp von Bohlen in Fritz Thy3- (Nadaljevanje na 5. strani.) NB¥Y0RŠKI SOCIALISTI ZA HARMONIČNO DELO Solomon in Thomas na čelu socialistične liste. — Konvencija proti detroitski načelni izjavi Dobro preskrbljeni zakonski par.—Pridnost ali kaj... časopisi so poročali, da je dobila Miss Ellen Tuck French od rr.ojega ženina John Jacob Astorja sledeča darila: zaroč- ni prstan, $75,000; ogrlico z zemskPčaaopiaL Švicarski po- diamanti in rubini, $50,000; limozina, $15,000: rezidenčna vila $250,000; diamantni prstan cesarice Evgenije, $200,-000; v gotovini $1,000,000. Ženin Astor spada k ameri- Ko je bil še otrok, je njegova mati na sodišču trdila, da jo stane vzdrževanje zanj $75.27 na dan. Premislite, na dan, ne na teden ali na meseci V treh letih so mu kupili igrač za $5,750. Ali se vam ne zdi, da sistem, ki dopušča take razlike, zasluži, da se ga vrže na smetišče, Astor in njejova nevesta pa bi morala delati za prežr/ljanje, namesto da gara škemu denarnemu plemstvu, zanju tiseče drugih? Konvencija newyorške socialistične stranke, ki se je vršila 30. junija in 1. julija v mestu New Yorku, je bila naj-burnejša v zgodovini socialističnega gibanja v tej državi. Udeležilo se je je okrog 120 delegstov, ki so zastopali nad 3,000 članov. NewyoiOka organizacija je poleg wisconsinske najvažnejša in najjača v ameriški socialistični stranki. Bila je skozi tri desetletja voditeljica delavskega «političnega gvbanja v tej deželi. Izdajala je dnevnik Call in zdaj ima tednik Leader, ki je najboljše socialisti čno glasilo, kar jih imamo v angleškem jeziku. Newyorški socisJiUi imajo znano Rando-vo šolo socialnih znanosti, ra dio WEVD, največji dnevnik v židovskem jeziku in mnoge druge ustanove. Vplivni so v unijah, posebno v židovskih. Delegati so potrošili največ energije in časa radi načelne izjave, sprejete na konvenciji soc. stranke v Detroitu. New-yoHka državna konvencija se je izrekla proti nji s 70. proti 43. glasovi. Za governerskega kandidata je bil nominiran Charles Solomon in za zveznega senatorja Norman Thomas. Thomas je na tej konvenciji vodil manjšino v boju za detroitsko načelno Izjavo. V prid harmonije je James Oneal, urednik New Leadra, odstopil od kandidature za zveznega senatorja in tako je bil Norman Thomas soglasno nominiran. V zaključnih govorih so vsi pov-darjali, da jim Je enotnost stranke in boj zoper kapitalizem prva In glavna naloga. Za svoj tiket bodo newyorlki socialisti vodili živahno in efektivno kampanjo. t . ,-i. . A. i J. , ....... Jt^ié m ■'■!-! " -—-- - " "" ■ ' ; - — J.................-'Sg .proletareg Proletary July 11, 1934. retesase UM B» I » MwH.l.. Izhaja vuld attdft. Maj* ^»IUvmnIM D«bf»b Tük*»M P' GU..U J«|MUfaMk« Sotieli.rt«»« It« NAROČNINA v '¿edmjemh driairah s« celo leto $3.00; u pol leta 91.76; sa ¿«trt leta 11.00. Inozemstvo: ta e*lo lato $S 50; ta pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti f našem urada naj pozneje do pondeljka popoldne ta priobčita* v itaHIfci tekočega tadna. ■ l>ROLktAhkc Pabfithad avery Wedna»dmy by tl»e Jagoalav Work-men't foMtatung Č©., lt»c. E»ttbH*fted 1*66. _ Edltor................................. Prank Zalta Business Msn»*vr ..Charles Pogorele« "" sv^5Eipri0$rii¥Mi _ aited State», One Yoar $$.09; Sit MoOtha $1.76; r*t II on t h» |1.00.—Forelgh Oantries, Ona Taar $3.60; Sit Month* $2 00. PROLETAREC 363» W. 26tk St., CHICAGO. ILL. Tolopko»«: Rockwell 2644. p. " "" Radikalizem pisateljev Nihče izmed ameriških pisateljev ni »toril na polju socialistične «vzgoje ameriškega ljudstva ve* kakor Upton Sinclair. Ta Upton Sinclair je kandidat za gover-nerja Californije na demokratski listi. Od svojega programa ni zatajil ničesar, pač pa je storil usodno zmoto zato, ker smatra, da ima priliko biti izvoljen le na listi kapitalistične stranke. In ako bo zmagal, obljubujc, da bo odpravil "bedo v Californiji". Izvajal bo nekak socialni program svojega kova* ki bo napravil iz te države ob Pacifiku naj-idealnejši kraj na svetu — za proletariat. Norman Thomas pravi, da je napravil Sinclair s to kandidaturo že večjo zmoto kakor med ivojno, ko je podpiral Wilsona. Thomas je socialist. Sinclair je bil socialist, tn tega bivšega socialista podpirajo t; kandidaturi na demokratskem tiketu nekateri — komunisti, ki so se leta 1932 izrekli proti Tho-masu in za komunista — Fosterja! Med temi sta pisatelja Theodore Dreiser, kateremu je bila socialistična stranka premalo revolucionarna, in \V. E. Woodward. NI čudno, če je med delavci tako malo zaupanja v razsodnost intelektualcev te sorte, kadar ¿16 spuščajo na politično polje, in to tudi pojasni, čemu rajtfe slede takozvanfm "reakcionarnim" voditeljem v unijah, k*»r so vsaj »vesti svojim nazorom in ne skačejo ietn-tertja. En način, kako se ¡znebiti , brezposelnih? Mussolihl, Hitler in predsednik koosevfclt se vsak po svoje ttudijo odpravit! brSZfroSfcl-nost in ob enem ohraniti kaplUližem. Ameriški cinični kritik in politični "freelartcet" H. L. Mencken J>raVl, dH brezposelnost ti6 bo odpravljena vse dotlej, dokler se ne izroči v pokončanje rabljem množice takih, sploh niso sposobni za delo: telešne slabiče, nadalje one, ki jim delo smrdi, ostarele, Za-biteže, ki niti za operiranje "kftrole" t\\&6 sposobni — na kratko, vso pi-oletai-sko Človeško navlako naj se fcomori kakor stenice, pa bo bolje na svetu. To ie sicer povedal na lep literaren način, an\pak v jedru potnenl, da naj se "nesposobne" urtkfi. Mencken ne pretirava, ko pravi, da je na svetu nič koliko človeških podrtij, ki Sploh niso porabne za delo. Toda kdo j5h je Utjl-čil? Tu se Menckenovo zhanje neha. V politiki je podpiral večinoma demokrate. Socialistov nikoli. Oportutriiefii (ašiima Vso brezvestnost in bfeznačelnost fašiz-mii člgat Idlni hafheH Jfe, da i ¥s*rftl šrld-stvl unfcl delavsko rflbahjfc, S^Hbdo iti demokracijo, dokazuje naslednja izjava Mus-solinijeva: "Mi si dtfvoljujetno ta luksus, da smo aristokrati in demokrati, konservativci in nazadnjakl» H»a*Hohafji in t-evOlueibfUrj«, da se držimo zakonov ali da jih kršimo, kakor nam pač kažejo razmere časa, kraja, okolice, z eno besedo, zgodovine, v ka.ten imo prisiljeni Živeti in delati." Prenagljen "izhod" "Dollfussov režim v Avstriji je na niti," se glasi telegrafično porodilo DaVlda Darragha lz Kima čikaški Tribuni, datirano 22. junija. Prebivalstvo Avstrije, dasi posebno na deželi verno katoliško, sc zgraža nad hlapčeva-njem "krlčanske" vlade aristokraciji in drugim izkoriščevalcem» v katerih ima Doll-fussov režim glavno oporo. In ker je socialistično gibanje strto v krvi, se ljudstivo nagiba za rešitev k — Hitlerjevim nazijem! Isti poročevalec trdi, da je avstrijskim krvnikom že žal, ker so se v svoji slepoti zaleteli s ka-noni pred delavska stanovanja na bunaju, kajti s tem so «trli edino silo v Avstriji, ki je bila sposobna ustaviti hazijsko poplavo. FÁSIZÉM V NEMČIJI v "ZADNJEM STADIJU" Na a?iki tb udarniki — orivatna Hitlerjeva armada V Kemciji, ki ie zdaj praktično razpuščena in njeni klavni poveljniki na ukaz "voditelja" (Hitlerja) pebiti. Do nedavna ao bili nonos ''tretjega cesaraiva". De-filirali «o na vseh "narodnih" slavnostih. Ko pa je Hitler znsumil, da mu ooveljniki udarnikov niao ptooinoma udarni, to .v», da ae nc strinjajo z njegovimi ukazi od začetnice do pike* ae je Adolf (voditelj) razjezil in posledica je nekaj ato novih grobov. Homatije v Nemčiji ob enem dokazujejo, da fašizem nima bodočnosti, ker je br.cz zar.ottibe med na«, Nemci koncem konca ni«o ignoranii in ae ^rtoravl ja jo, da ai ievojtijcjo nazaj "bogu*" «feifcokrocijb. Hitlerjev fašizem je premotil večino z obljubami in histeričniftni apeli. Po dobrem letu je masa izprcvic^la, da je Hitler le vreča fraz in obljub, ki ae razkadi ko hitro kdo atopi nanjo. Hitlerjev režim bo oropadel, ker nima za avoj razvoj nikake zgodovinsko ekonomske podlage. Doba ogromnih profitov pa je stvar proaloati. EKSEKUTIVA J. S. Z. 0 PROVIZORIČNEM SPOREDU X. ZBORA IR 0 STRANKINI NAČELNI IZJAVI Kaj se je zgodilo t ttooseveltovlm pozabljenim človekom, katerega Je pt«d dvema letoma navdal I tolikšno tiadn? Izčrpek zapisnika seje odborov JSZ dne 27. junija 1934 Seje odborov JSZ dne 27. junija 1934 so se udeležili od eksekutlve F. tiodina. J. Oven. F. A. Vider in Fr. Zaitz. G. Maslach in P. Kokotovich sta odsotna zaradi dela izven Chi-ca?a In D. J. Lotrich «vsled drugih opravkov. — Od nadzornega odbora P. Bernik; S. Bojanovkh je odsoten vsled dela; Član tega odbora J. Ko-pach ni sporočil vzroka odsotnosti. — Od nadzornega odbora slovenske sekcije, Vinko I.nrni kar in Angela Zaitz; Alice Artach odsotna. — Od prosvetnega odseka, Anton Garden, Ivan Melek in John Rak. tajnik Chas. Pogorelec. Predseduje Frcd A. Vider. Zapisnik prejšnje sej§ sprejet kot predložen. Poročilo tajnika: Stanje In zadeve JSZ. Tajnik JSŽ Chas. Pogorelec poroča, da v organizaciji od prošle do te seje ni bilo posebnih sprememb. Referendum Za določitev sedeža tfrošlefca •zbora in o iniciativi kluba št. 14 za zvišanje asesmenta v prid agitacijsketra rklada JSZ je končan, kakor je bilo že poročano v Proletarcu. Večina sc je izrekla, da naj bo prihodnji zbor v Clevelan-du. Mesta, ki so bila predlagana za sedež bodočega zbora, so dobila glasov. Cleveland 363. Chicagci 137. Canonsburg 27, Skupaj je o tem predlogu tflašoValo nt» članov ali 63 dditotkov. Tudi predlog za zvlšanjfc a*Asmenta je bil sprejet, kaf je bilo naznanjeno že na seji 10. maja. Ta seja pa naj določi, kdaj pride povijanje v veljavo. JSZ je zelo v stiski za gmotna sredstva in agitacija ji je ovirana. Zato je tajnik priporočil, da naj sc prične plačevati višje prispeva ke pričenii 1. avgusta. Poročal je o konvenciji soc. stranke v Detroitu in omenil, da je asesment stranki povišan 2Vi centa, kar pomeni, da bo zveza prejemala " toliko manj od članov. Skupaj plačujemo stranki po lOc od člana in državnim organizacijam fre, skupaj 15c na mesec od člana. P.o novih določbah bo treba plačevati za vsako izjemno znamko po lc. Vprašanje za nas je, po kakšni ceni naj jih oddaja zveza klubom. Strankina pravila stopijo v veljavo 1. septembra 1934, Načelna izjava soc. stranke pride na > predlog manjšine konvencije na referendum, zato je priporočljivo, da na tej seji razj%'avljamo tudi o tem. Nato je tajnik poročal o a-' gitaciji v Detroitu in o odno- šajih v naselbini z ozirom na delo našega članstva. Prosvetna matica. — Iz arhiva Prosvetne matice so bile poslane pesmi za deklamacije druš. št. 106 SNPJ v Imperia-lu, Pa. Naročili smo tudi potrebno število knjig za razdelitev med društva Prosvetne matice. Prejeli jih bomo enkrat v jeseni. Proletarec.—Junija je Pro-letarec prejel 289 polletnih naročnin; dobili so jih, Nace Žlemberger 79, C. Poxorelec (v Detroitu) 69, John Rak 55 :n Anton Zornik 15. Tu 30 o-menjeni samo pot^alni zastopniki. Novih naročnikoy \ juniju je bilo 79, pmovljenfh naročnin pa 120. Zelo uspeJen v agitaciji je bil Nace ber?er. Naši udrugi so bilf zadovoljni z njim v \seh naselbinah, ki jih je obiskal. Nastopa vljudno in preudarno. Vsled starosti se je utrudil in zato bo s tem delom prenehal. John Rak je bil v Clevelan-du, kjer pa polje za našo agitacijo, posebno za Proletarec, ni ugodno. Zadnja leta je agitacija za Proletarca v tej največji nasclbipi zelo zanemarjena. Razen s. Jankoviča in nekoliko s. Leverjn nI bilo v Clc-velandu nikogar, ki sc bi lotil agitacije za Proletarca. Le tu fn tam je eden ali drugi poslal naročnino ali dve in tako je v Clevelandu v cirkulaciji zelo nazadoval. Temu je sicer veliko kriva kriza, a tudi pred krizo nismo imeli v Clevelandu proporčno dobre cirkulacije. V Detroitu jc zastopnik Proletarca samo s. John Zornik. Zastopništvo jo sprejel zdaj Še s. .Toe Korslch. Tuli nekateri drugi detroitski sodrugi so obljubili .todc'ovati v agitaciji za Proletarca. Vz^ok težkemu položaju pri listu torej je po-manjkarje dobrih agitatorjev v naselbinah. V bližini Chica-ga so naselbine La Salle, Wau-kegan, Miivvaukee itd., ki jih bi bilo treba tudi obhkati. V fia^elbinah po zapadu je agitacija za naše gibanje zamrla že pred nekaj leti. Proletarec ima v njih ae veliko prijateljev, znstopniko pa te iu in tam. To poletje obišče nnel-bine v Colora lu in Wyomingu s. Pogorelec, kolikor mu bo v par tednih mogoče. Radi bližajočega se zbofa nc bo mogel ostati tam dlje časa. Poročilo tajnika sc sprejme na znanje. Sledi razprava o vprašanju, kdaj naj stopi v veljavo zvišanje asesmenta. Anton Garden predlaga, da naj se sklepanje o tem prepusti bodočemu zboru, ker je blizu. Angela Zaitz podpira. Pogorelec izvaja, da je treba Zvezi sredstev za agitacijo. Garden odgovarja, da jih ta mali po vi Šok asesmenta pri našem številu članov ne bo prinesel, zato bi bilo umest- nejše iskati dohodke v agitv cijski fond s pomočjo"1 posebnih znamk, priredb in kolekt. Bernik soglaša z izvajanji s. tajnika in protipr^dlaga, da naj stopi povišanje asesmenta v veljavo 1. avgusta. F. Zaitz dvomi, da bo ta mali povile k kaj dosti koristil, kajti JSZ bo morala plačevati v bodoče 2% centa od člana več na mese: stranki, torej bi imela od 5c povišanja na mesec v resnici za agitacijski fond le Zato mu bolj u^aja mnenje s. Gardna. Ste»li glasovanje. Sprejet Gard nov predlog. Gleie izjemhili zhamk predlaga s. tiodina, da naj sc jih 1aje klubom po 5c. Sprejeto. S. Pogorelec prelloži osnutek provlzorlčnega sporeda za X. redni zbor JSZ; sestanka za sestavo tega spoteda so se udeležili Fr. Alesh. Ant. Garlen, Ch. Pog-)h?lec in P. Zaitz. Ostala dva člana Wa odseka, sodruga P. Bernik in John Rak zaradi zadržHov nista mogla priti. Po kratki razpravi je bil os-nuték z malirhi spremembami sprejet. (Bil je priobčen prvič v Proletrtrcu z dnem 4. julija.) Kksekntiva je o fobrila tudi provizorični dnevni red in pravilnik, ki je enak, kakor je bil v veljavi na prejšnjih treh zborih. Tajnik sporoči, da spada v področje eksekutivc odbor za pravila. Sklenjeno, d i naj ima ta odbor tri člane. Izvoljeni So Chas. Pogorelec, John Rak in F. Zaitz. Garden predlaga, da naj agitacijski odsek priredi osnutek za agitacijo v prid Proletarca in JSZ ter ga predloži zboru, da bo dolcgaciji delo v razpravi olajšano in uspeh boljši. Predlog sprejet. Bratski delegati, dogorel:c omeni, da smo na vsak zbor povabili nam prijateljske in forodne delavske organizacije, da naj pošljejo bratske delegate. Oven predlaga, da sc to izvrši tudi letos. Predlog sprejet. Sugestirane in odobrene so sledeče organizacijo: SNPJ, JPZS, češka socialistična organizacija v Clevelandu, ohijska soc. stranka in soc. rtranka Zed. držav. J. Rak poroča o razmerah v Clevelandu in o pripravah •za naJ zbor mod clevolandski-mi sodrugi. Zaitz ie poročal na kratko o sestanku v Strabane, Pa., 31. maja. Bernik poroča, da so člani nad/zornega odborn prešteli glasovnice o izidu splošnega glasovanja, o katerem je že poročal tajnik PogoVelec. Strankina načelna izjava. — S. Pogoreloc pojasni debato o sprejeti načelni izjavi na konvenciji v Detroitu. Smatra, da so njeni predlagatelji storili ha pa k o, ker je niso prloh-čili že pred konvencijo, (tvbi člani lahko o nji razpravljali. Tako pa je Hlla v afendl samo načelna izjava, kakot io je bi dlagala večina newyortke •trank'ne orgshisaeije. Misli, da je bila ta henbjflra itvrJc-na nnmeroma. Gardeh pravi, da ima vsak merodajen kon-vettfnl odbor pravleo upoSt> ..ati sugestije, osnutke in predloge, ki jih -prejme strank n urad pred konvencijo, cfl p* lahko Vit skupsj r.avržr in predlaga nekaj čisto In. fegi. Rmalra, da dotifni odhor, ki je predi it 11 na«elno ilijaVo kakršna je, ni nif-Mar SakriVlI. Godina pravi, da se mu ne zdi umestno, da bi nafta ekic-kutiva zavzela ▼ vprašanju načelne izjave kako določno stali če. člani se bodo o spornih točkah poučili iz debate v listih, naši iz Proletarca in drugih socialističnih časopisov, v kolikor lih čitajo. Zato predlaga, d* ck«ckutiVa JSZ nr sptejrtie nikake izjave, oziroma stalttči v tem vprašanju. J. Rak m:ni, da bi to ne bilo taktno, kajti nekaj je treba zastopati. J. Oven pravi, da jo on ponavati zmeraj z manjšino, v tem slučaju pa se pridružuje večini strankine konvencije, ker se mu zdi sprejeta načelna izjava vredna podpiranja. Cital jO jc in ne vidi v nji nič takega, kar bi socialist ne mogoi podpisati ali kar bi bilo treba spreminjati. — Vider izvaja, da je načelna izjava, kot je predložena. neprevidnp ¡sestavljena. Opozarja na zgodovino unije l. W. W„ ki je enako pretila v svojih načelnih Izjavah, končno pa je postala vsled perse-kucij in mnogih agentov pro-vokatorjev v svojih vrstah čisto brez moči in vpliva. Ako bi bil IDollfuss v Avstriji povedal eno leto naprej, kaj namerava s socialisti, mar se ne bi bili na opasrtost dobro pripravili? Cemu naj mi pripovedujemo vladi, kaj je naš načrt in kaj bomo napravili v takem in takem slučaju? Kar se tiče iskrenosti, smatra da so iskreni tudi tisti socialisti, ki nasprotujejo sprejetju te načelna izjave. Garden ugotavlja, da čc bo eksekutiva JSZ sprejela izjavo proti deklaraciji, bosta dve izjavi, kajti on je za sprejem načelne deklaracije kakršna je in jo jc pripravljen zagovarjati. Novi čas in spremenjene razmere po svetu, posebno z ozir. na fašizem, zahteva, da sc izrečemo za bolj drastično taktiko. F. Zaitz izvaja, da se izjavo kakršna je lahko imenitno zagovarja in prav tako lahko se jo zaradi protislovij v nji in enega zelo nepre-vdarno napisanega stavka tudi uspešno kritizira. Ako nc bi imela teh pomanjkljivosti, smatra, da bi med nami sploh ne bilo ugovarjanja proti nji. V danih okolščinah je najboljše, da sprejmemo Godinov predlog. Bernik je proti taki izjavi. Kar s£ tiče vojne, se samo po sebi razume, da je socialistična stranka odločno proti. Oven priznava, da ima F. Zaitz prav, ko pravi, da Sc o sprejetii načelni izjavi lahko efektivno argumentira za ali proti. Jc pa mnenja, da je med (Nadaljevanje ha 3. strani.) * VIK NI K KLUBOV Je He Mj% € HI € A 4* IT V NEDEUO 1.1. JULIJA v forest preserve nad Stežinarjem v WILLOW SPRINGS!!. VSI DOBRODOŠLI! KOMENTARJI Oblast in avtne nc:ce-V*. ôtevi o rfnnfilh fcfučajcv v avtmh neprefah je vrako l?to vc !je. Toretno letoi preieftet-Ijivo nnrsšra, VeUka večina leh ne-reč je predre ^Ij'^ih Ako bi bi!a oblast bulna, bi e lahko Že v pr-rm h iti »nižale nad polovico. Tola oblast dela iavno na *prolr i. Tisoče aretiraneov, ki ro bfil zaloteni pri kršitvah snkon »v na svojih v tžnjsh, o law? nekar.noVafiih. Večinoma pred »c inika n'ti ne prid «jo. Ljudje, ki s) v navskrižju z zakonom, bodisi, da f ) po-vztočlll a»tno nesrečo, ali pren? flo losili, ali ko*a poškodovali, gred) ponavadi k lokalnemu politiku vladajoče stranke In ta po* fkfbf, Ha «t/ar potlači. Pollfljrk* staMiti-ka v Chicagu izkazuje, c'a je bilo v Chicagu januarja to leto aretiranih nad 2000 oseb ra li otnenjenih preste'p k o v, ts la Ze'o mfclo jih je prišlo pred sodišče in safno 40 je bilo obsojenih! Ali se jc potem čuditi brszoriž-tio«ti tlsoCf f h voznikov na 'atn?rlšk!h cestah? Življenje za znanost. Marie Curie, slovita delavka na polju znanosti, ki ima pri odkritju radiuma velikansko za luge, je bila pok )pana skromno kakor je živela. Zase ni iskala ne udobja in ne počitka. Delala je zaradi znanosti, ne '/„ato, da bi si nagrabila bogastev. Dokazala je, da je idealnejše llužiti vedi, kakor pa mamonu, in da je "privatna iniciativa" jačja, .kadar ima človek priliko služiti ljudstvu, kakor pa, če mu je pridobivanje gmotnih sredstev temelj stremljenj. Milijoni ra "reliefu". Harry Hopkins, administrator zvezne pomožne akcije za podpiranje brezposelnih in njihovih družin, pravi, da prejema podporo zaradi brezdelja v eni ali drugi obliki nad "est na j st milijonov ljudi. Relief ni nič več nekaj začasnega, meni Hopkins, ampak trajna ustanova. Priporoča, da se naj vas ameriški pomožni sistem preuredi na način, kakor je v Angliji. Priporoča tudi zavarovanje proti brezposelnosti, ki mora priti. Prav tako pride prej ali slej širokopotezno zavarovanje za starostno pokojnino. Socialisti so bili torej tudi v tem oziru v pravem vsa pro-sla desetletja in prav tako eo v pravem v svoji trditvi, da je kapitalizem kvaren ekonomski sistem in ljudstvu krivičen. V nadomestilo priporočajo socialisti ekonomiko uredbo kolektivnega lastništva produktivnih in distributivnih sredstev ter industrialno demokracijo. Gospodarska uredba kakršna je danes, je blaznost. Beg zveri pred ljudmi. Pokrajina Chaco, radi katerega se koljéta že mnogo mesccev armadi dveh južno-ams-riških republik, jc tropicna džungla. Mnogo vojakov obeh armad je pomrlo vsled malarije in drugih bolezni, katerim so ljudje izpostavljeni v takih krajih, še več pa vsled upikov kač in drugih strupenih živali. Kače in zveri v teritoriju Chaco pa -o instinktivno spoznale, da je človek bolj divji kakor so same, zato beže iz svojega starega rain preko meje v Argentino. Farmarji v pri adetem ,de!u Argentine se zelo pritožujejo, ker jim nedobrodošli itirinogati in pla-zeti se gostje uničujejo živino, ofcrožajo življenja otrok in odrasčenih ter povzročajo škodo tudi na poljih. Kadar se človeške zveri umaknejo iz džungle Chaco, se bo divje živalstvo preselilo nazaj v svoj naturni dom. Socializacija kmetij. fcurnalist John Boettiger je iz vladnih iz-ka; sov o posojilih farmarjem izračunal, da la-tujc vlada Zed. držav že nad 22,000 farm v skupni vrednosti $82,939,000. Posojila, ki j h je dala na ta posestva, niso bila zmago-vAna in tako je Uncle Sam postal tudi farmski veleposestnik." rtoottlger pravi, da žive farmarji, ki so izgubili svoje farme, še vedno na nj:;i in da jih vlada ne ^roganja. Farme niso edina posest, ki prehaja v last Zed. držav. Tudi precej železnic je že njenih, pa čeprav operirajo še vedno pod privatno upravo. Ker posojuje tudi na domove delavcev in srednjih slojev, ji bo s časoma ostalo veliko hiš. Pripravljena je posojevati tudi industriji, in tako bo "socializacija" prišla "legalno". Socializacijo bomo torej kup '/, če bo vlada imela dovolj denarja M nadaljevanje "new deala". Prepovedano fotografiranje. Miss Avis Thayer iz Philadeï«phijc je bila v Moskvi aretirana, ker je fotografirala neka vrata v Kremlinu. Zelo se je čudila temu incidentu. "V Ameriki lahko fotografirate katerokoli vladno palačo," pravi Thayer, "brej da bi bil človek v nevarnosti pred aretacijo " Amer!-ki poslanik Je aretirani dami izposlo-val prostost; ob enem je obljubila, da v Sovjetski uniji nc bo več fotografirala brez dovoljenja. Besede ali dejanja Revolucionarne besede niso revolucij* Revolucionarna dejanja edino so kamni, ki grade socialni preobrat. Razlika med sužnji Včasi so sužnje prodajali fospodarji skrbeli zanje. Zdaj morajo sužnji ški~ sami zase in se sami prodajati. 'in I P ■■ : ■■ t ZOLA IIIM Poslovenil ETBIN KRISTAN frjllllft.............Ttttiltttllll (Nadaljevanje.) "No, dobro! Nikar ne odidite brez mene. Rad bi še nekoliko hodil; spremim Vas domov... Kajne da me zopet poi^te?" Pierre je moral prekoračiti dva sabna, rumenega in modrega, da je naposled dospel v malo ogledalno dvorano. To je bil resničen čudež; v rokokojevem slogu je bila ro-tunda iz medlih ogledal v okvirjih iz l^ras-B«fga, pozlačenega, izrezljanega lesa. Zrcala ao se nadaljevala celo na stropu r poševnih šipah, tako da so se slike na vse strani pomnoževale, mešale in v neskončnost odražale. Modra previdnost je poskrbela, da se tukaj ni vpeljala elektrika; samo na dveh velikih lestencih so gorele rožnate sveče. Tapete in pov+ake pohištva so bile iz nežno-modre svile, in vtisk, ki ga je člo»vek dobil, kadar je vstopil, je bil tako brezprimerno blag in dražesten, kakor da je prišel k dobrim Vilam, k vladaricam studencev, v vodeno, vse do dna z zvezdnatimi šopki razsvetljeno palačo. Pierre je takoj opazil monsinjora Nanija, sedečega na nizkem kanapeju. Kakor je bil prelat upal, je bil povsem sam, ker je koti-Ijon zvabil množico v galerijo. Vladala je globoka tišma; komaj da je bilo slišati godbo, ki je pravkar v daljavi zamrla z nedoločenim, tihim dihom flaivte. Duhovnik je prosil odpuščanja, da je moral prelat Čakati nanj. "Ne, ne, ljubi sin," je dejal monsinjor Nani s svojo neizčrpno ljubeznivostjo, "prav dobro sem se počutil v tem zavetišču... Ko mi je postala množica preveč grozeča, sem ubežal sem." Nič ni 'govoril o veličanstvih, razumeti pa je bilo, da se jim je uljudno izognil. Prišel je »ploh le iz velike ljubezni c>o Celije — pa tudi zaradi nekega zelo kočljivega diploma-tičnega namena, da ne bi bilo videti, kakor da je Vatikan prekinil vse stike z Buongio-vannijevimi, s to staro, iv papeževih letnikih tako slavno obiteljo. Nedvomno ni mogel Vatikan služiti za pričo tej poroki, navidezno združujoči stari Rim z mladim italijan-akim kraljestvom; kljub temu se ni hotel vesti tako, kakor da izgublja zanimanje, zapu-kajoč svoje najzvestejše služabnike. "No, ljubi moj sin, zdaj gre za Vas," je nadaljeval prelat. "Dejal sem Vam: dasi je kongregacija indeksa izrekla, da se zavrže Vaša knjiga, bo sodba šele pojutršnjem predložena Svetemu Očetu in podpisana. Torej je še cel dan Vaš." Pierre si ni mogel pomagati, pa mu je z bolestno živahnostjo segel v besedo. "Oh, monsinjor, kaj pa naj storim? Premišljeval sem že, toda nobene prilike nimam, nobenega sredstva, da bi se branil... Kako naj (vidim Njega svetost — zdaj, ko je bolan?" "O, bolan, bolan!" je mrmral Nani s svojim premetenim obrazom. "Njega svetosti je veliko bolje, ko sem imel danes kakor vsako sredo čast, da sem bil sprejet, če je sveti oče nekoliko utrujen in pravijo, da je bolan, tedaj pušča, da ljudje govore; to mu daje možnost, da se malo spočije in da spoznava nekatere častihlepne in nepotrpežljive ljudi v svoji okolici." Ali iPierre je bil preveč zmeden, da bi bil mogel pazno poslušati. "Ne, končano je, obupal sem." je nadaljeval. "Govorili ste o čudežu, ki bi bil še mogoč. V čudeže ne verujem. Ker sem v Rimu poražen, odpotujem in se vrnem v Pariz, kjer bom nadaljeval boj. Da, moja duša se ne more vdati, moje upanje v rešitev s pomočjo ljubezni ne more umreti. Odgovoril bom z novo knjigo; povedal bom, v kateri novi zemlji mora vzkaliti nova vera." Nastal je molk. Nani ga je gledal s svojimi bistrimi očmi, katerih duhoviti izraz je bil svetel in oster kakor jeklo. V globoko tišino, v težki, ivroči zrak male dvorane, kjer so sveče neštetokrat odsevale v ogledalih, so nenadoma zadoneli glasnejši zvvoki orkestra. Počasni, zibajoči glasovi valčka so se začull, pa so zopet zamrli. "Ljubi moj sin, jeza je vedno nekaj zlega... Ali se spominjate, kaj sem Vam obljubil takoj, ko ste prišli? Da poizkusim sam, KLUB ŠT. 27 J. S. Z. in socialistični PEVSKI ZBOR "ZARJA" kar bo mogoče, če izpodlete Vaši poizkusi zaradi avdienc^iri Svetem očetu? Poslušajte me, ne Aizmirjajte se," je nadaljeval, ko je opazil, (tu je mladi mož zopet iz sebe... Njega svetost, žal, ne dobiva vedno najtno-drejših svetov. Okrog sebe ima osebe, ki v svoji vdanosti včasi niso tako razumne, ka kor bi bilo želeti. To sem Vam že enkrat povedal in sem Vas s>varil, da ne storite nepremišljenih korakov. .. Zato sem že pred tremi tedni poskrbel... izročil sem Vašo knjigo sam Svetemu očetu, da ji blagovoli posvetiti en pogled. Slutil sem, da je ne bodo pustili do njega. In sedaj sem dobil nalog, da Vam povem to; Njega svetost je bil tako izredno milostiv, da je čital Vata knjigo in zdaj je izrekel formalno željo, da bi Vas rad videl." Krik radosti in hvaležnosti se je zadušil Pierru r; grlu. uOh, monsinjor, monsinjor!" Ali živahry> ga je Nani opozoril, da naj molči in se je skrajno nemirnega lica ozrl na vse strani kakor v strahu, da bi mogel kdo slišati. "Tiho, tiho, to je tajnost! Njega svetost Vas želi povsem tajno sprejeti, ne da bi komu kaj zaupal o tem.. Poslušajte me dobro: Zdaj je druga jutranja ura, kajneda? Se danes, točno ob devetih zvečer, pridete v Vatikan in vprašate pri vseh vratih za gospoda Squadro. Pcjvsod Vas bodo pustili skozi. Gori Vas pričaka gospod Squadra in Vas vpelje... Toda ne besedice o tem! Da ne zasluti Živa duša kaj o tem!" Sreča, hvaležnost Pierrova je naposled prekipela in prijel je prelata za mehke, tolste roke. "Oh, monsinjor, kako naj Vam izrazim svojo hvaležnost? Če bi vedeli — v moji duši je bila noč in je divjal upor, odkar sem čutil, da sem igrača teh mogočnih eminenc, ki se mi posmehujejo!. .. Ali Vi me rušujete; zopet se zavedam zmaie, ko bom naposled lahko padel pred noge Njega svetosti, očetu vse resnice in pravice. On me mora oprostiti — mene, ki ga ljubim, ki ga občudujem, ki sem prepričan, da se nisem nikdar bojeval za nič drugega kakor za njegovo politiko, za njegove rajljub^e misli... Ne, ne, saj je nemogoče! On ne podpiše, on ne prekolne moje knjige!" Nani, ki je oprostil svoje roke, se je trudil da bi ga umiril z očetovskim ravnanjem;, med tem ni izginil z njegovih usten lahek, prezirljiv smehljaj zaradi te nepotrebne potrate navdušenosti. Posrečilo se mu je potolažiti duhovnika, in rotil ga je, naj odide. V daljavi je začel orkester zopet igrati. Potem, ko se mu je duhovnik še enkrat zahvalil, je dejal: "Moj sin, spominjajte se, da je samo pokorščina nekaj velikega." Pierre, ki je mislil zdaj le še na odhod, je nažel Prado, ne da bi ga bil moral dolgo iskati, v orožni dvorani. Njiju veličanstvi sta bili pravkar slovesno zapustili ples, spremljani od Buongiovannijevih in Saccovih. Kraljica je materinsko objela Celijo, med tem ko je kralj Attiliju stisnil roko — časti, ob katerih sta obe obitelji žareli. Ali mnogo gostov je sledilo primeru vladarske dvojice in so odhajali v malih skupinah. Tudi grof, ki je bil videti čudno oslabljen, pa še togotnejši in grenkejši kakor prej, je postal nepotrpež-ljiv. "Naposled! čakal sem na Vas. No, glejva, da prideva odtod, kajneda!... Vaš rojak, gospod Narcisse Habert, me je prosil, naj Vam povem, da ga ne iščite. Spremil je mojo prijateljico Lizbeto do voza. •. . .Na vsak način potrebujem zraka. Razhodil se bom še malo; z Vami pojdem v ulico Giulia. Ko sta jemala obleko iz garderobe, se je moral porogljivo nasmejati in s svojim brutalnim glasom je dodal: "Pravkar sem videl Vaše štiri dobre prijatelje vse skupaj, ko so se odpeljali. . . Zelo pametno je, da hodite radi pei, zakaj za Vas ne bi bilo več prostora v kočiji... Ta donna Serafina! Kakšna nesramnost, vlačiti v svojih letih tega Morana sem, da se baha s povratkom nezvestega!. .. Pa ona dva druga, mlada! Priznati moram, težko mi je mirno govoriti o njima, zakaj danes, ko sta se tako pokazala, sta storila nenavadno drzno in okrutno gnusnost." Roke so se mu tresle. "Srečno pot, srečno pot, mladi mož, v Na-polj!" je potem zamrmral. "Da, slišal sem, ko so pravili Celiji, da odpotuje nocoj ob šestih v Napolj. No, moje dobre želje ga spremljajo. Srečno pot!" (Dalje prihodnjič.) Stari Rockefeller si želi oddiha John I). Rockefeller st., ki mu je 95 let, se od prošle 1 bi'8p"rejelT Godinov predlog, seni ne počuti vet to iko do-, Izjavo za v<^ino niipi^ Mo- bro, da bi ga se veselilo igrati |efc jn zj| manuino Garden. golf. Preje se je ukvarjal s Konec Meje tem športom vsak dan. Zdaj Za GoJinov predlog so bili oddani trije glasovi in za Mo-lekov protiprcdlofr velika večina. Zaitz znova poudarja, da bi bilo za nas bolj taktično,^ če Piknik kluba st. 27 in pev. zbora "Zarja" Cleveland, O. — Klub št. 27 in njegov pevski zbor "Zarja" prredita v nedeljo 15. julija piknik na Pintarjevi farmi. A ko pa nam vreme ne bo naklonjeno, se bo vrJila veselica namesto na Pintarjevi farmi v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vsak dežek nas ne bo ostra-šil. Zato zatrdno računamo, da bomo imeli piknik na prostem in ne v dvorani. Dež pa je dež, in le dolgotrajne plohe nam lahko prekrižajo račune, da bomo imeli zabavo v dvorani. Spored piknika vključuje med drugim balincarsko tekmo, športne igre itd. In seveda plesno zabavo. Trok odpelje izpred Slov. nar. doma ob 1. pop. Spotoma JOHN D. KOClCE^ELLEg Uiitavi Pri Slov. del domu v t. Collinwoodu na Waterloo Ave. hoče le počitek. \ ta namen Kdor ^ ne bo y0l|| g trockom so zagradili vsa pota pri nje- al¡ z avtof|| ngj yzame Not_ govem domu v Horidi, da X*\tmghHm karQ do konca in od nihče ne nadleguje in moti pn(tam naprej bo V(>Z¡1 izietnike njegovih sprehodih po vrto- truck. vih in poljih prostranega po- K,ub At 27 in «Zarja- ape. sestva. # iirata na občinstvo v Cleve- Zdaj počiva enako zastra-1 ,andflf da ,p0Heti ta važni de_ lavski piknik v obilnem številu. Kar se tiče postrežbe in zabave, bodite brez skrbi. Brigo za to je namreč prevzelo član stvo obeh organizacij pod vod- žen v svoji vili blizu New Yorka. Starega J. D. Rockefellerja še vedno kažejo za vzor indi-vidualista, ki se je sam s svojo energijo prikopal do imovi- j gtvom pripravljalnegV odbora. ,ki J« f.na najveljih V \e). Za odbor, John Krebel. deželi. Njegovi oboževalci uČe, da si jo je pridobil s svojo pridnostjo. K*r je pamet- Volitve delegata za nih, seveda ne verjamejo, zbor JSZ. — Shod pravljicam. in drugo Izčrpek zapisnika seje Springfield, III. — Gl. urad odborov JSZ dne 27. ju- i »,,in0'Hke socialistične stranke 1Q?A Je J v na*eTn mestu, člani ntja /27J4. njene* eksekutive so imeli tu (Nadaljevanje z 2. strani.) prošli mesec sejo in zvečer se je vršil shod. Govorniki so bili socialisti še vedno precej ta- trije, med njimi Donald J. Lokih, ki pretirano zagovarjajo trich i/z Chicaga. Povedali so legalnost. Soc. gibanje v sluča- nam mnogo poučnega. Udele-ju vojne ali notranje politične j žba za tak shod je bila slaba, krize ne bo legalno, pa čeprav akoravno je bil dobro oglašen bi v načelni izjavi trdilo, da bo v tukajšnjem listu. Dokler se uravnavalo svojo taktiko v me-1 masa ne bo hotela zavedati in jah zakonov. bo rajše verjela zavajalcem Molek izvaja, da je spor ra- kot pa oznanjevateljem resni-di načelne izjave vprašanje ce, nam radikalne platforme taktike, ne pa ciljev. V dekla- ne bodo pomagale, raciji so kontradikcije. V eni * Seje našega kluba so dobro obiskan«. Prihodnja se bo vršila v nedeljo 15. julija popoldne v Slov. domu. Na dnevnem redu bodo važne stvari, med drugimi tudi volitve delegata za X. redni zbor JS£. Udeležite se te seje vsi. Joseph Ovca, tajnik. Vreme, agitacija, opis o potovanju itd. Piše Nace Zlemberger. Mnogi so me vprašali, če bom opisal vtise o svoji agita-cijski turi, ki sem jo nedavno dovršil. Obiskal $em prilično naselbin v Ohiu in par tudi v j sosednima državama. Zaeno so me vprašali, kam bom pi- > sal. Na vsak način v Proletar-ca. Ampak ne takoj, pač pa proti jeseni. Imam gotov vzrok. Veliko' mi jih je obljubilo naročiti Proletarca "v jeseni", pa bom čakal, ako bodo besedo resni-: čno držali. Na tej agitaciji sem uviclel, j da naši ljudje v poletju ne čl-j tajo veliko. To ni prav. Po-j sebno Proletarca bi morali čl-tati v vsaki letni sezoni. Na potovanju sem videl in slišal marsikaj, čeprav sem napol slep in gluh. Med dru-| gim sem se ponovno uveril, da si delajo naši rojaki veliko i škodo, ker se tako malo zani-: majo za socialistične klube in za Proletarca. če bi ga čitali, | bi bila naša društva, Proleta-rec, JSZ in sploh vse napredno udejstvovanje na5ega delavstva veliko na boljšem, kakor je zdaj, ko se za delavske aktivnosti briga le mala sku* pina zavednih proletarcev. Dolžan sem izreči zahvalo takoj, zato z njo ne bom čakal jeseni. Iskreno sem hvaležen vsem, ki st) mi na kakršenkoli način pomagali pri mojem agi-tacijskem delu. Tisti, ki so mi storili uslugo z avti, so veliko pripomogli, da je nam šlo delo hitro izpod rok. In naravno, da sem bil vesel tudi gostoljubnosti in postrežbe, ki sem jo bil deležen v vseh naselbinah. Iz svojih beležk bom počasi spravljal skupaj malo potopisa in ga, kot sem že omenil, objavil enkrat proti jeseni. Apeliram pa na čitatelje, da naj Proletarca vestno čitajo, ker je zanimiv in delavstvu ja-ko potreben list. "Kdaj bo boljše na svetu za delavce?" Tudi na to vprašanje sem velikokrat naletel. Odgovarjal sem, da takrat, ko bo delavsko časopisje tako dobro razširjeno kakerr je danes kapitalistično. Do naše osvoboditve je kajneda še dolga pot. Izklesati si jo bomo morali sami — z razširjanjem našega tiska in z jačanjem naše politične organizacije — socialistične stranke! Čitajte dopis v tej številki. vabita občinstvo v : : Clevelandu in okolici na piknik, ki ga priredita ::::::::; v nedeljo, dne 15. julija na Pintarjevi farmi. Tekme. Petje. Godba. Plesna in prosta zabava. I sapi smo za mirno taktiko in za masno resistenco. Ali so tisti, ki so za deklaracijo, iskreni in bodo tudi storili kar groze? Smatra, da so zagovornike deklaracije na konvenciji vodila čuvstva, ne pa razum. — Garden: To je tudi vprašanje nazorov, ne samo taktike. Nato s. Garden navaja hibe v taktiki nemških socialistov in razlaga novo orientacijo j Dohodki nemških ter avstrijskih socialistov. Vider: Marsikdo, ki se je vdajal navduševanju za tako-zvana radikalna gibanja, je moral pozneje priznati, da tisto, kar je zagovarjal, v resnici sploh ni bilo radikalno. S. Garden na pr. se je navduševal za unijo Progressive Mi-ners. Mnogi so se nadejali, da se bo iz nje razvila idealna de-lavsVa zavedna unija med premogarji po vsi Ameriki. Danes so drugačnega mnenja. Morda se motijo tudi v svoji navdušenosti za tako načelno izjavo. Neodgovorni zdraž-barji, ki vse križem prete, so veliko odgovorni za fašizem, ki se širi v južnem Illinoisu. Garden pravi, da se ni navduševal za Progressive Miners zaradi kakih čustev, ampak ker je bila takrat, ko se je pojavila, med premogarji to edina vpoštevanja vredna sila in veliko obetajoča. U. M. W. je priila spet do moči šele s pomočjo točke 7a v Niri. Molek pravi, da se iz te debate razvidi, kakšna so naša mišljenja o načelni deklaraciji in predlaga, da naj poda veČina eksekutive JSZ svojo izjavo o nji in istotako manjšina. Bernik podpira. in izdatki v zvezi s shodom 24. maja Chicago, III. — Prošli petek večer je imel odbor Thomaso-vega-Winterjevega shoda dne 24. maja, končno sejo v svrho zaključenja računov. Vstopnic pri blagajni je bilo prodanih za $63.75; člani in članice kluba št. 1 so jih prodali za $33.50, češki in deloma drugi socialistični klubi na zapadni strani pa za $28.25. Kolekta v pomoč socialistom v Avstriji je znašala $92.83. Drugi dohodki shoda znašajo $3.29, skupaj $221.62. Stroški: Dvorana Sokol Hav-liček $35; za nastop Normana Thomasa $10; tiskovine, naročene pri Spravedlnosti, $26.06; za oglaševalne napise $7.50; stroški pevskega in tambura-škega zbora "Karl Marx" $7; poslano za socialiste v Avstriji $92.83; razni stroški 57c, skupaj $178.96. Prebitek $42.66. Od teba se pošlje soc. stranki za govornika $14.22, socialistični organizaciji države Illinois $14.22 in istotoliko se razdeli sodelujočim klubom. Klub št. 1 je že odločil, da prispeva delež, ki odpade nanj, kampanjskemu odboru soc. stranke na zapadni strani. John Rak, član odbora. Važna naznanila in drugo iz Bridgeporta Bridgeport, O. — Prihodnja konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice se vrši za ta okraj v nedeljo 22. julija v društveni dvorani na BoydsviJlu. Prične se ob 10. dop. Popoldne b. Drugi predlog je bil za fortnuliranjc stališča eksekujive, oziroma njene večin^in i^ot^ko m^tt^v. ¡c bil sprejet. Potek razprave na omenjeni seji »e razviden iz izerpka iz zapisnika, ki le objavljen v tej izdaji Trolet^fc i. Sledeče Sta izjavi večine in manjšine: PRIPOROČILO VEČINE EKSEKUTIVE JSZ z ozii o m na novo načelno izjavo soc. stranke Eksekutiva Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki je na svoji s?ji dne 27. junija 1934 -vzela v pretres novo načelno izjavo ameriške socialistične stranke, ki je bila sprejeta na zadnji strankini konvenciji v Detroitu in potem predložena članstvu stranke, da jo odobri ali zavrže s splo nim glasovanjem. Eksekutiva se soglasno strinja z večjim delom te načelne izjave, večina eksekutive se «pa ne. more strinjati z nekaterimi stavki proti koncu in na koncu načelne izjave; večina eksekutive JSZ smatra, da je ta del izjave nesmiseln, neresen, nepraktičen in protisloven. Nesmiseln je zaradi tega, ker se tam govori o "masni re-sistcnci" v primeru vojne. Vsi dobro vemo, da ameriška socialistična stranka, žal, še ne kontrolira širših mas ameriškega delavstva, vsled česar bi bil uspeh apela za masno resistenco zelo dvomljiv in vsekakor bi bil fiasko. Večina eksekutive JSZ smatra, da je to bombastično izjavljanje provokatorsko in lahko povzroči veliko škode socialističnemu gibanju v Združenih državah. Dalje se tam govori, da bo socialistična stranka "dala vso podporo onim, ki bodo za Časa vojne preganjani zaradi proti-vojnih činov". To pomeni, da bo stranka podpirala moralno in materialno tudi take (sabotažnike, špione itd.), ki bodo uganjali razne zločine na svojo »pest. Tudi to je zelo nesmiselno, neresno in nepraktično za socialistično stranko. V izjavi se končno poudarja vera v politično demokracijo, v isti sapi se pa to bojevno sredstvo zamet&va kot "sleparija4* (bogus democracy), kar se nam zdi protislovno in fakti-čno je to. Sploh je vse to izjavljanje, kaj vse bo stranka storila v slučaju vojne ali v tem in onem slučaju, preveč bombastično n nepotrebno — skratka voda na sovražnikov mlin. Stranka mora bolj delati in manj govoriti! Najprej mora organizirati delavske mase v smislu, da bodo te mase vedele kaj hočejo, nato šele naj razvija nove načrte, toda le take, ki jih lahko izvede! Iz teh razlogov večina eksekutive JSZ priporoča članstvu Jugoslovanske socialistične zveze, naj glasuje proti novi načelni izjavi ameriške socialistične stranke. Nam je žal, ker je glasovanje omejeno na celoto za ali proti in ni mogoče gla:o-vati o posameznih odstavkih. Toda, ker je tako, je bolje, da se zavrže vsa deklaracija principov in v veljavi naj ostane stara deklaracija. hiladelphi- Salema n streljali otroci. Bilo je 3. jOti-ja zvečer. Nasproti mi pri le rojak. Nikoli se še nisva videla. Pričakoval me je. Bil je Steve Chuck iz bližnjega Power Pointa, 'in to je tvoja Mrs." sem mu dejal, ko sem Podpisani člani eksekutive JSZ ppporpČamo člappjn zve- j mu segel v roke in nato nji ze, da glasujejo za novo načelno ujavo stranke, ^i jo pc Ipi- ♦Nisem bankir," mu je nik. Le par potnikov je iz.to-1 odvrnil Matt. " Vseeno lepa pilo. Drugi so se peljali v Pitts- hvala/' je reke\ far^t in se 01- ZA NOVO , NAČEI-NO IZJAVO ramo iz sledečih razlogov: 1. Možnost nove svetov np vojne ip posebrçp ra*»og| zad » jih let zahtevata od socialističnega delavstva vseh v J pri avtu. )rientacijo. tfe, ni; to je Mrs. Mihsvc , mi jo je predstavil. Njen mož je bil na drugi strani postaje Nedaleč od Salema | imata farmo, pa sta se oglasi- Poraz delavstva in uničenj? delavskih ompfcpacij la v mestecu in tako smo prišli ,ogih državah Evrope, kjer ie priš?! na krmilo ialteejn, je | *kupaj. "Vroče je in suša." je li strani dokaz velike defektiv^osti y sm^rnica^ i^m^tiki» rekel Mihevc. Povabil je nas roti svo- v ran pa eni I m I ...... na katere se je opiralo socialis^iao cjelavstvp v boju pro, jemu sovražniku — kapitalizmu in fašizmu. Na druji ^rani je pa kapitalizem dokazal, da se y svojem potapljaj bojli nekoč socialistični klub obotavljal poslužiti se vseh za lastno ohrani^, niti j da ga morda spet obnove. Pro- ne uničenja demokratičnih institucij, ki so ji^ od njeg^veia letarec ima v Salemu sed: m postanka razvile najliberalnej*? ^rnUboe plasti. Te in*titu- naročnikov. Nedavno jih je eiie_parlamentarizem in civilne avobodačine — so mu *vete obiskal Nace Žlemberger. v gostilno. Pravila sta mi o Slovencih v Salemu, ki so ime- in Prva prireditev kluba JSZ v Bridgevillu Bridgeville, Pa. — V nedeljo 29. julija priredi svoj prvi izlet ali piknik klub št. 18, na katerega vabimo vse naše rojake v tej in v naselbinah Sy-gan, Canonsburg, Presto, Co-verdale, Pittsburgh, Library itd. Piknik se bo vršil na Matt Oblakovi farmi nedaleč od Bridgevilla. Vzemite cesto št. 28, ki vozi proti Syganu in zavite iz Bridgevilla na levo od Sygana. Imeli bomo tudi napise za kažipot. Z avtom pridete lahko prav na izletniški prostor. Pot je lepa. Nas klub, ki je bil ustanovljen šele pred tremi meseci, se bo potrudil, da boste imeli čimveč zabave in dobro postrežbo. Igral bo Louis Marušič. Naklonjenost bomo vračali z enako mero. Na svidenje na našem pikniku 1 frapli Strah, tajnik kluba. kot 14 na dan Za manj lahko lastujete ta 1934 KELVINATOR Ta model V Relvlnator M Posebno namenjen »a druiirve t skromnimi dohodki. Ampak nc mislite, da je to majhen refrigerator. Je popolne velikosti in popolne jakonti. Temeljni nairt, i*-delava In kakovost Je ista kot v modelih i mnogo vi|jo ceno. Cena tega Kelvinatorja j« ix-redno niaka. Lahko ga lastujete sa manj kakor 14 centov na dan po nafcem ugodnem kupnem načrtu. Pokličite ali ofo-iMite kak Electric Shop sa popolne podrobnosti. VprnAnJtr giré" 1nhheBm pl«MI«»a* nutrí«, mul« •»■Hi«*«». mem**n» a v.St* rwémmmmum el»l-trffc«. V krtll« »hr—tI I» étb- lift J* M Mhw nm •krt- ku r^una «irk.llk» »IAJ« «•«■■. Pogled na non KELVINATOR vzorca V Shrambni prostor kubilnin 4.22 ttHH+»* Površina polic 8.56 kvadratnih čevljev... Zmrtne v njem i.4 funtov 1 erfu naenkrat—Ima do«ti priprav novega Kelvinatorja, ki se najdejo sata o v dragih modelih drugih isdetkov. «-(COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC SHOPiJ Downtown — 7J W. Adam« St.—132 So. Dearborn St. (ffij Telephone RANdolph 1200, Local" 16B lîRÏI tS*|« MtlwMfc*« A»*. * #KI Irri^ M IW. 4231 tr. ftua.— si* A*ImmI AT*. if» A «kl« lik. SM»! ait.tMa m« K. «M St lilla a cije — parlamentarizei le toliko časa, dokler mu služijo aji pa ne agroiajo uj?fQ\ega obstanka. V lastnem interesu delavstva torej je, poaebn^ socialistične avantgarde, da se' vzpoaobi miselno in praktično, da nastopi proti svojemu sovražniku s taktiko, kakršno diktira razvoj za dosego glavnega cilja: socializma. 2. Smernice nove deklaracije so v luči resne vojne in fašistične nevarnosti in v očigled izkušenj zadnjih let v Evropi pravilne. Deklaracija ne zavrača ničesar, kar se je v teoriji in___________________ praksi izkazalo dobrega, bodisi za delavsko gibanje kot tako ^¡pe]* na[ cjjj" Mrs. ¿huck j ali s stališča splošnega napredka. Socialističnemu gibanju v ¡me!a ve^erj0 ie na mizi> ste. Ameriki skuša dati le novo orientacijo in novo perspektivo na podlagi izkušenj delavstva v deželah, kjer je bilo poraženo ali pa je resno ogrožano," in na podlagi izgledov v očigled novega svetovnega klanju in fašističnega barbarstva. Glede vojne nevarnosti naj ugotovimo tole: Kot zadnja bilka, da se reši pred potopom v lastnih kondradikcijah in konfliktih, se bo kapitalizem oprijel tudi vojne. Nova vojna bo neprimerno hujša in bolj barbarska od zadnje in lahko pomeni uničenje civilizacije in ne samo delavskega gibanja. Preprečiti jo bo mogoče le z masno rezistenco v eni ali drugi obliki — odrekom vojaške službe in drugačnim sodelovanjem v vojni, z generalno stavko ali revolucionarnim uporom, (če je to izvedljivo, ni sedaj vprašanje. Edino vprašanje, ki je na mostu za nasprotnike kapitalistične vojne, je alternativa — drugo sredstvo za preprečenje imperialističnega pokolja.) 3. Deklaracija nikjer ne zavrača demokratičnih najel in civilnih svobodščin. Z ozirom na polastitev vlade formulira le določnejše stališče. Točka o "diktaturi" ne pomeni nič drugega kot to, da se deklaracija izreka direktno in v implikacijah za delavsko diktaturo: a) v slučaju, če buržoazija noče oddati vlade po porazu pri volitvah ali pa skuša organizirati kontrarevolucijo proti delavski vladi, in b) v slučaju kompletnega gospodarskega in političnega kaosa; V tem slučaju pravi deklaracija, da je dolžnost socialistov, da se polaste vlade, ne da bi čakali na volitve. 4. Po porazu delavstva v Nemčiji in Avstriji se je med socialisti skoraj v »vseh deželah pričelo gibanje za revizijo socialističnih smernic in taktike. To gibanje pripisuje veliko odgovornost za delavski debakel in uspeh fašizma reformizmu, (i je bil na sedlu skoraj v vseh socialističnih strankah, predvsem pa v Nemčiji, ki je bila — in je še — ključ do političnega nihala Evrope. Odsev tega svetovnega gibanja za revizijo socialistične tak-ije in smernic je tudi nova strankina deklaracija. Deklaracija | nagovorom ^predsednik dru-nemških, avstrijskih (Otto Bauerja) in španskih socialistov so na primer še bolj "levičarske'*, vsaj pa popolnejše kot ji nova deklaracija stranke. Glavna skupnost deklaracij tegr novega gibanja je v tem, da zavračajo reformizem in prizna vajo potrebo delavske diktature v prehodni dobi. To je tudi jedro nove strankine deklaracije v besedi in implikacijah. Upoštevajoč razpadanje kapitalističnega "reda", ban krotiranost reformizma, ki ni in ne more biti kos žilavemu, ži valskemu fašizmu, ki je na pohodu v vseh kapitalističnih deže lah, ter nadalje nevarnost nove imperialistične vojne in njenil posledic, smatramo smernice te deklaracije za zgodovinske pravilne in v interesu celokupnega delavskega in socialističnega gibanja. Anton Garden, Joiko Oven, Vinko Ločniškar. FEDERALNI ¿ KUPONI . Z . NAROČILI. "Nocoj bomo imeli sestanek," je rekel Steve Chuck. "Mudi se nama." Sedla sva v avto in se odpeljala v Power Point. Mihevčeva pa sta obljubila, da se naslednji dan vidimo na prireditvi društva št. 358. Bilo je že pozno, ko sva ve pa je sporočil sosedom, da je "water melon" pripravlje,-na. Namesto "buče" je prinesel pred hišo od nekod mal sodček piva, ki pa ga zvečer nismo vsega izpraznili. Piknik društva št. 358 S. N. P. J. dne 4. julija se je vršil na farmi J. Chucka. Vzelo je od njega v najem kos zemlje z drevjem, med dvema bregovoma, in si postavilo mal paviljon, ki služi za veselice pozimi in poletu ter ob enem za zborovalno dvorano. Tik zraven je mal rov, v katerem kopljejo premog za domačo porabo. "Obljubili smo društvu v Imperialu, Pa., da te pripeljemo tja najpozneje ob 3.", je rekel Matt Tušek, 'zato bomo pričeli s sporedom." - Ura je bila 1 popoldne. Udeležba je bila za razmere v tem delu države Ohio prilična. "škoda, ker ne moremo čakati vsaj do 2.," je pripomnil eden odbornikov. Začeli smo točno ob 1. Beseda "točno" je tukaj res imela veljavo. Spored je otvoril s kratkim V pojasnilo Prispevateljem Proletarcu v podporo, ki so svoje doneske izročili Nacetu Žlembergerju, naj služi v pojasnilo sledeče: Nace je imena vseh prispeva-teljev točno zabeležil, istotako vsote, poslal je v istem pismu 11 izkaznic o obnovljenih naročninah in v pismu $5 gotovine. Pismo v urad Proletarca ni dospelo, niti še ni bilo vrnjeno pošiljatelju. Naročniki in prispevatelji naj vsled tega Nacetu oproste zamudo, bodisi v oznanjenju prispevkov, kakor tudi v pripisu naročnine, ki vsled te ne-prilike še ni bila izvršena. Podpora v prid listu je bila nabrana v Nillesu in Warrenu, O. Skupno je znašala $4.95. Ostalih 5c je dodal nabiratelj, da je lahko odposlal cel "pe-tak"» naročnino pa odraČuna-va ob mesecu. Ker se je to njegovo pismo izgubilo, bo poslal v nadomestilo svoj peta k. Nima pa več imen prispevate-Ijev, ker jih je priložil prvemu pismu. Spominja se le še, da sta niu dala Eugene Mikuš in Joba Pahtar vsak po dolarju, ostali pa od 5 do 50c. Ce originalno pismo še pride, bode imena prispevateljev objavljena, ako pa ne, tedaj bo v izkazu označena samo skupna vsota. Kdor bi želel, da se objavi tudi njegovo ime, ako se originalnega izkaza ne najde, naj pošlje pojasnilo z označbo vsote, ki jo je prispeval, v objavo Proletarcu. (Pošiljanje gotovine v pis mih je v splošnem varno. Toda uslužbenci v poštnih uradih čisto lahko ugotove, če je v pismih gotovina ali ne. Uslu žbencl na pošti so v ogromni večini pošteni in si ne prilaščajo denarnih pisem. Toda vsi niso. Zato priporočamo: Pošiljajte denar v Čekih ali v poštnih nakaznicah rajše kot v gotovini, četudi je to dražji način. Ampak je sigurnejŠi.) štva Jacob Bergant. Na tem pikniku sem prvič slišal orkester, v katerem igrajo otroci Iveh družin; Tuškovi in Ber-?antovi. Zaigrali so neko koračnico in nato "Marseljezo". Z govorom sem bil gotov v pol ire. Komaj da je bilo še časa *eči temu ali onemu v roke. 'Imperial je oddaljen nad 30 milj," je rekel Tušek. Moral *em odditi, dasi bi se bil zelo "ad osebno seznanil rojaki, 'ci so prišli na ta piknik iz ruz-lih naselbin. S Tuškom sva se ustavila par momentov še v njegovi prodajalni, ki jo je prejšnjih par dni zelo izpraz-lil. Ljudje so dobili reliefne lakaznice, in tedaj je business /eliko boljši kot ponavadi. V rgovino je stopil mlad fant n želel, da mu Matt da nekaj f a lordov gasolina. "Ne utegnem," je dejal. "Tega človeka moram peljati v Pennsyl-/anijo." Fant pa se ni dal odpraviti. "Pa mi posodi 75c, da ja bom kupil drugje. Plačo bom dobil šele jutri." Ali trgovec je takih odjemalcev nava- peljal s svojo dru^ho. Vožnja z avtv*n v te.h krajih je zelo slikovita. Hribi, mali gozdi in farme. Med griči in preko gričev se vijejo tlakovane ceste. Matt tje podil svoj avto ne manj kot 40 milj, narkrat celo 60 milj na uro. Le skozi mesti Kast Palestine v Ohio in Chester, W. Va., smo vozili počasi. Za vožnjo preko mostu nad reko Ohio iz Rast Palestine v Chester računajo 25c od avta, 50c v oba kraja. "To je malo predrago za pogoste obiske," je menil Matt, "zato ne zahajamo sti v pennsylvanske naselbine." Kljub nagli vožnji je naju vzelo nad eno uro, predno sva dospela na cilj. Z Božičem in Terbižanom iz Clevelanda, ki sta bila 4. julija tudi na Imperialu, smo ugotovili, da v teh hribovitih krajih pri računanju distanc med posameznimi naselbinami ne vključujejo ovinkov, če ti kdo reče, da je od tega do onega kraja recimo 14 milj, si misliš, v 20. minutah bom tam. Toda ko se le voziš in voziš, spoznaš, da je razdalja 14 milj v resnici zračna Črta, med tem ko je razdalja po cesti s svojimi o-vinki in klanci dvajset milj in več. Nekdo Pennsylvanča-nov je temu odločno ugovarjal, češ, da merijo svoje ceste pravilno, in da je naša krivda, če ne najdemo pravih poti ter se vozimo dalj kot bi bilo potrebno. Ob 3. popoldne je bilo pred dvorano društva "Prostost" št. 106 SNPJ že množica ljudstva. Dva policaja sta skrbela, da so prišleci svoje avte ekonomično "zasidrali". Predsednik društva Frank Auguštin me je vodil v svojo hišo blizu dvorane. To je bil poldrug dan tudi moj dom. Na Imperialu sem videl u-deležeiice iz mnogih naseLbin 1 Cleveland sta zastopala pred sed ni k in tajnik federacij c društev SNPJ Božič in Terbi-žan. Mrs. Homec iz južnega Illinoisa, ki je v Pennsylvaniji na obisku pri materi, je prišla na to slavnost. Udeležba ne b bila popolna, če bi manjkale Trčelja, Smrekarja in Jeranta Kedke so priredbe, da se jih oni ne bi udeležili in bili so tu di na tej. Iz Canonsburga je bila večja skupina drugih. Zvečer je prišel tudi tajnik društva št. 138 John Troha, k je bil popoldne na slavnosti SNPJ v Bridgeportu, O. "Tc pa je udeležba," je dejal Moon Run se je odzval skorc stoodstotno. Jacob Ambrozich je bil spet žrvahna točka družbe kot običajno. Naselbine Ambridge, Alliquippa, Brietge ville, Sygan, Cliff Mine, Cuddy, Midway, Burgettstown Southville, Pittsburgh, Hays Bishop itd. so bile zastopane Gostom sta bili na razpola go dve talilnici in obe sta bili zelo "busy". Točaji so bili večinoma postavni fantje angleško poslujočega društva Lucky Star. Njegovi člani in članicc so pomagale pri raznih delih In delit je bilo res veliko. Ko je bilo priredbe po polnoči konec, si je marsikdo utrujen oddahnil, vsi pa so bili veseli us peha. članice, ki so imele v oskrbi kuhinjo, so razpečale vso svojo zalogo. "Gulaž je bil iz-boren" so rekli tisti, ki so imeli priliko, da so ga dobili, četud; so ga veliko pripravile, je hitro pošel. Kmalu po tretji url se je pričel spored slavnosti 25-let-nicc društva Prostost. Se<^eij ho bili postavljeni do ^de ^vorane. Okupirali so jih večinoma člani mladinskega oddelka. DrugI »o stali. Spored je otvoril in ga vodil Fr»nk Auguštin. Predstavil je uita-no vi tel je društva Jakob Ve-harja, N. Muršiča, Louis Tru-šnoviča in Chas. Zvonika. Or-kester pod vodstvom J. Oswalds je zaigral koračnico S. N .P. J. Sophie Jamnik io de-klamirala Molekovo "Skozi mrak", Tillie Jamnik v angleščini pesem "To Labor", Josephine Jamnik Seliškarjev "Ru- dnik", in Frances Jerman "A Child Speaks". V imenu društva Lucky Star it 716 je govoril v angleščini J. Miklavčič. Ko me je predsednik Auguštin predstavil, sem si mislil: "Govori na kratko. Kajti dan je vroč in v dvorani še bolj. Vrhu tega je tu mladinski oddelek številno zastopan, in kot znano, se člani teka oddelka brigajo mnogo r.a govore, rajše kramljajo med ne pač pa seboj." V dvorani je bilo kljub temu ves čas sporeda dokaj mirno. Dne 5. julija sem v družbi sodrugov Auguština in Ulcta obiskal nekaj rojakov na Moon Runu. Bil sem prvič v tej naselbini in si ogledal tudi dom, ki je posest samostojnega društva. Z-večer smo imeli na Imperialu shod. Uro pred pričet-kom shoda smo dobili nevihto z nalivom. Treskanje je pokvarilo električne naprave, da je bila nasefbina par ur brez razsvetljave. Udeležba je bila kljub temu prilična. Na takem shodu se da govoriti, ker pridejo ljudje res samo zato, da poslušajo, med tem ko je "žegnanje" pač "žegnanje", to se pravi, zabava v prvi vrsti. Poleg iz Imperiala so prišli na shod spet naši stari znanci iz Canonsburga (Mi-kec, Koklič, Trčelj, Zigman in bržlrone nekaj drugih) in pa iz Moon Runa. Preelsedoval je likanski politik ni prišel na >der stresati svojih fraz, kar ;e na žalost dogaja na mnogih lrugih prireditvah naših dru-itev. Glasbene točke in dekla* nacije so imele proletarski ;načaj. Tako je pravilno. Potne stroške govorniku sta plačali društvi iz svojih blagajn. Malo pred 10. uro zvečer iem se vsedel v Ulctov avto in nladi tu rojen slovenski fant Pajk me je odpeljal na postalo v Pittsburgh. Zjutraj sem bil spet v Chicagu. Frank Zaitz. Zaposlitev pri javnih delih Pri raznih javnih delih j« zaposlenih v tej deželi okrog 544,000 delavcev. Velik proračun - Proračun zvezne vlade do-loča za redne izdatke in v pomoč ekonomskemu okrevanju dežele v bodočem fiskalnem letu, ki se je pričelo 1. julija, okrog 11 io pol milijardo dolarjev. ALI je k I ul» JSZ v va«i n n .sclli i n i ali druàtvo Prowvelne matice že izvolilo delegate za X. redni zbor JSZ in Prosvetne matice Volitve se vrše do 31. julija! Tji Prihodnja konferenca JSZ bo v S. N. D. na St. Clair Ave. rVvrV-d, O. —, Prihodnje sborovanje zastopnikov klubov JS3I in društev Prosvetne matico h-) v nedeljo 12. aviru-Ita 1934 v sobi kluba "t. 27 v! flovnfkem narodnem domu Hi. Clair Ave. v Clev>lan-du. O. Konferenca se prične' točno rS 9. zjutraj. V'i klubi in vsa društva Prosvetne mitice naj izvolijo po enega ali več zastopnik y\ ze to konferenco» izmed važnejših točk dnev-rera rade navajamo sledeče: 1. Prhodnji redni zbor J. S. Z. 4 2. Prosvetna matica. 3. Priprave za X. redni t bor .TPZ. 4. Priporočila delegatom X. zbora J8Z. 5. Naša agitrrija za easo pisie in ni palitičnem polju f». Kulturne aktivnosti de lav-kih organizacij. 7. Volitve delegata za prihodnji zbor JSZ. To so nekatere izmed točk. o katerih bomo razpravljali Ker bo to zborovanje zelo važno, naj sodrugi in somišljeniki poskrbe, da pride v nedeljo 12. avgusta v Slov. nar. dom čimveč zastopnikov. Tudi vs. člani so dobrodošli in jih vabimo, da pridejo omenjenega dne v sobo kluba št. 27 v obilnem številu. — Louis Zorko. IGRALCI V DRAMI NEMČIJE, KI UPROPA5CAJO "TRETJI RAJH" I»It III i:»It i: KM IIOV K« šim Važna seja kluba st. 37 Milwaukee, Wis. — Apeliram ha člane in Članice kluba št. 37, da se gotovo udeleže prihodnje, seje, katera se vrši 12.-julija ob 8. zvečer v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bodo razne važne zadeve, med drugimi tudi volitve delegatov za bodoči zbor JSZ, ki S3 vrši 1.-3. sept. v Clevelandu. — Jacob Rozich. Na «liki od leve n* desno je Herman Goering, premier Prusije in «den glavnih pomočnikov Hitlerja. Drugi Je Emil Robert Ley, "car delavske fronte', reakcionar in velik podpornik kapitalističnih interesov.. Tretji je podkancelar Fran« »os Papen, ki je %>il med svetovno vojno nemški ipr» jon v Zed. državah, potem dolgo let mogočen klerikalni politik, končno kancler Nemčije, ki je agladil pot Hitlerj« v vlado, in zda j preganjan vsled svoje "nepokorščine' vo- ditelju "tretjega cesarstva". V četrtem predelu slike je blazni minister "propagande in nauka" Joseph Goebbels, ki usmerja misli 65,000,000 Nemcev no navodilih in po ukasih od agoraj. Vsako drugo mišljenje je prepovodano in se lahko kaznuje s smrtjo. V petem predelu je predsednik "republike* feldmarial Paul Hindenburg, ki je tolike star, da ni nič več ne ve, kaj te dogaja v njegovi de-ieli, dočim ima med ljudstvom njegovo ime ie vedno ma- gnet ič no silo. Zadnji v vrsti je Adolf — Adolf Hitler, ki je a svojo merilno ergijo v svojih lastnih vrstah porinil bodalo v hrbet svojemu lastnemu gibanju. Nemčija je sijajni dokas vrednosti demokracije. Njeno ljudstvo se je opijanilo s frazami hitlerizma in danes sanje sadove svoje lahkovernosti. Ljudstvo — tisto ljudstvo, ki ustvarja bodisi v indnstriji ali na poljih, je najbolj prizadeto. Preobrat v Nemčiji v doglednem času—kakrien ze—-je neiaogiben. Društvo st. 17. SNPJ vabi na piknik Piney Fork, O. — V nedeljo 29. julija priredi piknik druš. H. 176 SNPJ. Vršil se bo na I. Jerebovi farmi ¡v Noll. O. Društvo vabi članstvo SNPJ tci vse drugo na^e občinstvo, da poseti to prireditev. Društvo bo ob enem praznovalo 30-letnico SNPJ. — Plesalcem bodo igrale Berganto-ve hčere iz Power Pointa. Torej fin orkester. Na svidenje 29. julija!—Nace Žlemberger. OTO BAUER: (Prevaja Talpa.) VSTAJA A VSTRIJSKIH DELA VCEV NJENI VZROKI IN POSLEDICE (Nadaljevanje). V vsakem izmed teh štirih dučajev naj bi stopik> delavstvo v splošno stavko. O tem sklepu strankinega zbora so bile obveščene množice. Spočetka je vse soglaša-!o s ^štirimi točkami". Toda im dalje je diktatura trajala, im b*:lj trdo so njeni odloki pritiskali delavstvo, čim bolj e delavstvo spoznavalo, da je Jržavnr aparat medtem svoja ojaška sredstva krepil in obrnem sku-al bojno silo delavstva streti, tem bolj so se pb >bratih In strankinih sekcijah nnožili glasovi nestrpnih, bo-aželjnih in borbenih: "Ne ea-cajmo več! Ko nastopi eden zmed štirih slučajev, že ne :omo sposobni več za bor*bo! Jdarimo, dokler smo sposobni ?a borbo! Drugače se nam bo ako godilo kakor sodrudov.n-sko poglavje. Ne,samo, da je uničil delavstvu vse pravice, ampak brutalno zaWcelo svoje lastne organizacije, če planejo preveč delavsko usmerjene. Hitler Je kljub vsemu storil delavstvu velik:) V«' 1 svoje nespretnosti je dokazal tudi naivnežem v delavskih vrstah, da je fašizem samo maska, pod katero se skrivaj. sovra-žniki proletariata. Fašizem je koncentracija barbarizma v novi dobi, sovražnik civilizacije in poimik nazaj. - Hitlerjev aH Mussolinljiv - J« orodje rabljev ^^^¡T csv. Zato je borba proti fašizmu najsvetejša dolžno* razre- dno zadevnega delavstva. Mussoliniju. Italija ne mara Nemčije za sosedo. Zato skuša preprečiti "izenačenje" Avstrije. Poleti se je peljal Dollfuss v Riccicne in si tam zagotovil italijansko diplomatično in odkrila. Velesile so ostro zahtevale, da se vrne orožje v Italijo. Orožja pa v resnici niso nikoli poslali nazaj, nego so ga cinika močnejša: zavračala deloma shranili v avstrijskih e poizkuse pogajanj z na- vojaških skladi'iih, dekma pa protniki, bila je proti čaka-j razdelili med heinnvehrovce. iju, da se uresniči katera iz-'Toda Italija tega dogodka ni ned "štirih točk". Vkljub te- pozabila. Odkar je avstrijska Med Hitlerjem in Mussolinijem Avstrijsko delavstvo se ni borilo samo proti Dollfussovi ,'n Feyevi diktaturi. Delavski boj v tej mali deželi je bila v resnici :bupna berba proti dvem velesilam: proti Hitlerjevemu tretjemu carstvu in Mussolinijevi fašistovski Italiji. Poseganje obeh fašistovskih •velesil v avstrijske dogodke je bilo odločilnega pomena. Hitler heče Avstrijo "izena- roeinlria demokracija trans-pori « rožja iz Italije na Ogrsko odkrila in ga preprečila, je bila volja Italije: Avstrij-sk> socialno demokracijo je treba uničiti, Avstrija mora postati fašistovaka, da postane člen v italijansko-ogrski zvezi, da bo pot za vse transporte o-rožja z Rima v Budimp;v*o prosta, da se zabije italijans zvezni sistem kakor klin med čehoslovaško in Jugoslavijo. Mussolini je v Riccionu obljubil Dollfussu diplomatsko in vojaško pomoč proti Hitlerju. V zameno pa mu je Doll-fu ss obljubil, da bo- uničil avstrijsko socialno demokracijo. Po sestanku v Rccionu vlada na Dunaju Italija. Ko je ske vlade z nacionalnimi socialisti. Hitler je pooblastil za ta pogajanja gospoda Habich-ta, ki je bil. organizator ilegalnega boja avstrijskih naei-jev proti Dollfussu. Dollfuss je v to ponižanje privolil in je povabil Habichta na Dunaj. Pogajanja bi se morala pričeti 8. januarja na Dunaju. Ha-bich se je z nemškim aeropla-nom peljal proti Dunaju. Blizu Melka, nekaj kilometrov od Dunaja, pa je sprejel brezžični brzojav, naj se vrne. Fey je namreč proti pogajanjem protestiral. Kajti Fey je črnoru-meni monarhist; hoče restavracijo Habsburžanov, ne V nedeljo 15. julija piknik članstva JSZ v Chicagu Chicago, III. V nedeljo 15. julija popoldne bo izlet članstva JSZ v forest preserve nad Stežinarjem. Kdor ne pride z avtom, vzame lahko -avtobus in izstopi pri Red Gate Stop. Imeli bomo tudi truck, ki odpelje izpred Udovičeve hise na S. Rfdgeway Ave. ob 9. dop. Drugi truck odpelje izpred stanovanja John itaka na 1806 W. 23rd St. obl. popoldne in ob 1:30 izpred dvorane SNPJ. Občinstvo vabimo, da se tega izleta udeleži v čimvečjem številu. — Odbor. Piknik J. P. S. Chicago, III. — Olani in prijatelji Jug. Prosvj. Saveaa bodo imeli piknik v nedeljo 15. julija v Edgars G rove, Forest Preserve, na 11 1. cesti in Ave-nue D, med So. Chicago in W h it iMrom, Ind. Izlet se pri-pajčne ob 10. dop. Na plesišču bo 'Zvoni- iporazuma z naciji. Fey je do-N^ai tamburaški zbor segel tudi prav nasprotno, kar mir". je hotel Dollfuss: Isti dan, kol --- bi se moral Dollfuss začeti po- Aktivnosti kluba št. 1 ?ajati s Habichtom, je izdala čiti". Z denarn: ZAporo je av- med vladno krizo septembra atrijsko gospodarstvo močno oškodoval. Tirolska, Salcbur-Ška in Koroška, ki so navezane na tujski promet, «io< začele gospodarsko propadati, odkar ni bilo več gostov iz Nemčije, ker mora vsak Nemec, ki se pelje v Avstrijo, plačati znesek tisoč mark. Avstrijsko na-cionalim- socialistično gibanje 50 podpirali iz Nemčije z visokimi denarnimi zneski: Vsak avstrijski nacij, ki vrže na cesto papirnato bombo, dobi 20 Cilingov; če pa ga zapro, pa dobi za vini k dan zapora 6 šilinge; — torej dvakrat toliko, kolikor znaša najvišja postavka za brezposelno podporo. Tiste nacije, kj so pobegnili iz Avstrije, so v Nemčiji organizirali v "avstrijsko legijo«" in 1933 Dollfuss nekaj Časa pre mišljeval, da bi z landbundov-ci odstranil iz vlade tudi heim-vvehrovce, je proti temu protestiral italijanski poslanik Preziosi. Zato so ostali slednji v vladi. Kajti o tem, kdo bo v Avstriji minister, ne odločuje zvezni predsednik, nego italijanski poslanik. Italiji pa je v korirt, da o .stanejo heimwehr-ovci v »vladi*, nje je Italija o-borožila in jim dala na razpolago denarna sredstva, zato so naj zve ste jll agenti italijanskega fašizma v Avstriji. Do)£ fuss se bori proti nacijem v imenu avstrijske samostojnosti; v resnici pa je iz Avstrije napravil italijansko kolonijo. Proti koncu 1. 1933 se je Dollfuss skušal za hfbtom Ita- vlada bojni manifest proti nacijem ! če se je začel Dollfuss za hrbtom heirmvehra pogajati z naciji, so isto naprtvili tudi heimvvehrovci za Dollfussovim hrbtom. Oba zaveznika sta skušala drug drugega u kanit i. Fey, ki je izvedel o pogajanjih svojih heim\vehrov.skih tovarišev z naciji, je prekrižal ta načrt, da je dal aretirati heimwchrovrkcga voditelja grofa Albertija skupno z voditeljem nacijev Frauenfel-Hom in prinrcem Waldeck«Pyr-. ntom, ki je bil, Hitlerjev od-po, ",ec. Ko pa je začel grof Albei.: pripovedovati, da se je zače* . ugajati z vednostjo, Starhembt.. \ vrhovnega vo-i ditelja heimv* so ga spra-j vili v koncentr*w 'sko taborišče. (Daljo prihodnjič). Chicago, III. — člani in članice kluba št. 1 so razprodali 131 vstopnic za Shod, na katerem sta bila glavna govornika Norman Thomas in Max Winter. Bile so po 25c. V nedeljo 15. julija priredi članstvo kluba *t. 1 skupno z ostalimi klubi JSZ v Chicagu izlet v forest preserve v Willow Springs (nad Steržinar-jem). Vabljeni so na to zabavo tvsi somišljeniki in prijatelji nasi'h klubov. kutzije te vrste malo, se zanašamo, da pridete na ta shod v čimvečjem številu. John Metelko 0. D. Preiičemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Avenue CLEVELAND, O. Shod S. Z. bo v Mo:.'iamu Johnstown, f^. «— Zadnjič je bilo poročano 'a bomo imeli shod v pondeljeV 16. julija ob 8. zvečer v dv— *»**' na Franklin Boro. Radi teMnih vzrokov se bo vršil isti večer v Franklinu v Dclnvr.kem Domu na Moxhamu. Shoda se bosta udeležila med drugimi sod ruga D. J. Lotrich in Frank Zaitz. Na tem shodu bo imel vsakdo priliko vprašati karkoli, tikajoče se problemov načelnega in organizacijskega značaja naših podpornih organizacij in karkoli z o žiro m na Vprašanja delavskih političnih in strokovnih organizacij. ^ Ker je takih prilik za dis- m.« « ■ u a « ■ ■ ■ ■■ ■ BARETINCIC & SON > Tel 1475 m POGREBNI ZAVOD ^ 424 Broad Street ■ JOHNSTOWN, PA. ■ '■dB' m m m V sledečem sesnamu so priredbe klubov JSZ, konferenenik organize-:ij in socialističnih pevskik »aborov. Ako priredba vaseg« kluba ni vklju« cena, nam sporočile. JULIJ. CLEVELAND, O. —- V nedeljo 15. julija piknik kluba ii. 27 JSZ In pevskega odseka "Zarje" na Pintar-jevik farmak. CHICAGO, ILL, — V ncd-ljo 15. 'ulija izlet članstva čikaiVih kl«il>ov JSZ V Forest Preserve nad Slcii-urjem V WiHoipr Springt». JOHNSTOWN, PA. — V popdo Ijek 19. julija sbed Uuba JSZ v Jvcrani na Franklinu. DETROIT, MICH — Ulet klu-jov it. 114 in 115 JSZ na Upper Strrite Lake v nr dancing will be furnished by will not and should not permit'in order to produce grain fac-iFnin,t orchestra. There will power to remain in the hands! tories had a narrow escape ,Hf pUniy f tor both of counter - revolutionary, from disaster by reason of a y°"n* *nd *,d' T,h* ..... . v. . r. 1 , , . % . a . wiH ah*> render a few «election«. A groups. It will not allow a civil good harvest. To let American truck wi„ leav, ^^y at 12:3o service to be honeycombed by, farmers or a great many other from the Slovene National Hore on proletariat or of the revolu- its opponents who will sabo-1 groups in America think we et. Clair Ave. All friend* and .ym-tionary classes. One writer tage it as they in Germany. It are simply to copy Russian' phatiiera are invited to spend Sun-thinks that no adjective ought will not if it has the strength methods would be to play en- with us at Pintar's to be put in front of demo- allow a Juqn March, as in tirely into the hands of the Farm, cracy. To speak of workers' j Spain, to use his fortune for a fascist. Fascist dictatorship democracy or capitalist demo- counter-revolutionary party. would be worse, but it would cracy is, he thinks, to speak of Does that mean that work-! not appear so to farm and No- 27 wi" J* "hot ice cream". It's either ers' democracy is just another1 white-collar groups or to many | au menSw iU ytmi to attend democracy or it isn't demo- way of saying dictatorship of i other workers. Nor is this a and invit.em- Hesjo racy as bad as it is under the tion. He explain« what it will ar- Wage and pre.., and cannot be :al- < ap.taU»t «y^m, is a thousand led Socialists. It was net noble of times better for the workers than them, according to Don's venijn, to | fai-cist dictatorship", die for donociacy because it was Thete are few more deputed pa-"Bogus", but they should have de- rs graphs in the Dilatation which c la red a dictatorsh p juat a« the fas- aie not clear such as »Mai« Resist-ci»t reaction is doing which fears ance" and our procedure to tak« the free action of the worker». How could our comrades in Austria, or anywhere el*e for that matter, got ricans, white as well as colored, are disfranchised. Capitalist democracy was always a house divided against itself, democratic or partially democratic in the way it made political decisions but autocratic in industry. Capitalist democracy is based on a gross economic inequalty, and history has »proved a million times over that in the long run those who own the world will rule it. Hence we have our injunctions, our Saceo-Vanzetti and Moon-ey and Billings cases, our distortion of news, our coercion of workers. tatorship we need to uphold the ideals of democracy. Mussolini and Hitler have made the name contemptible. No adjective will save it. Any dictatorship of the proletariat inevitably will be regarded as equivalent to the Russian party dictatorship. That dictatorship has done in the main a great job. I should think that given Russian conditions, Home dictatorship was - inevitable, but it is not all good. It has led to the establishment of a bureaucracy which may almost take the place of a ruling class. The struggle against the There are 16 million human cracy. These are ideals of to- on relief roll, in the United lerance, of fair play, and of St*te* but do not include • mi j . who are receiving relief. One can civil liberty. They do not ex-:only ^ w nmny hfkVe tend to countenancing counter- ings not yet exhausted and haw revolutionary activities or to many are getting aid from relatives. the condemnation of a work- Th*re *** at least twenty or thirty ers' democracy to impotence million* without <***pation. They are worth As we state, the police of capitalism have »bout conoluded that many and crisis. preserving. The words we jrmlhons of jobless will be a perma-adopt express the ideals which nent phase of capitalism. That is will move U8. * on* reason why they are talking of ■- - various forms of insurance and hope to place some of this waste product actual practice is quite a different job. He also pans the "Old Guard" for their opposition to the Declaration and leads us to believe that their indifferences toward, it were not justified, whereas the various opinions pro and con on the NRA and A. F. of L. resolution» were. Such narrow-mindness should not be displayed in the Socialist movement. The Declaration of Principle», to my way of thinking, outside of a few poorly constructed paragraphs contain« nothing new. Whs*'a »ur-prising is that Socialists drafted up this document. Had some provocate» rs or spies done the job, one could readily understand such pars-graphs as: "They (the Socialist Party) will loyally support, in ths tragic event of war, any of their comrades who for anti-war activities or refusal to perform war service, come in conflict with the public opinion or the law." James Oneal m the New Leader recently gave a over the government. Comrade Jugg a-ked some pointed - questions last week which should be answered if the power they possessed were it the Declaration i. to mean any. not for "Bogus Democracy", a de-'thing. But as Zaibz say»: "Big phra-nMX-racy which was not handed to ses and hot words, printed ani us, buf which workers had to fight for? Why take any action against fascist reaction in Southern Illinois or anywhere else, which deprive» workers of this "B<,gua" democracy? Why condemn it as 41 Bogus" and then recommend it to worker» as an instrument for their purposes, rightly ask* James Oneal. otherwise will not build a revolutionary movement of power". So let's solve our problems from the bottom up; finv get a strong mas. movement organized and then talk about our power. As it is, and I mean this Declaration, it remind, me of a cart hitched before the horae. workers. To all this workers' demo- wrong type of bureaucracy is cracy is opposed. It knows not yet won. That true and that true democracy must be moving book, "Escape from industrial and economic, that it can only flourish in a society the Soviets," by Tatiana Tcher-navin (Dutton) shows what where production is for use stupid brutality and tyranny # and where collectively work-! a dictatorial bureaucracy may ers with hand and brain in practice. It is no answer to this farm and town own the great sort of thing to say that it is natural resources and tools only a small minority who suf-which they need. In practice fers. Moreover, the Russian THE "SECOND NEW DEAL" The victim» of every confidence ia to abolish many of the parasite game have cause to know that even jobs which would not exist under a We have the "right to life, lifcer- on «mall plot» of land. Tn*1 haTr9I bUt ,allJhe HtretCh °f I rood * hrte rpreta tion" mrty de_ cialiam. — The New Leader. j cMonft or n(H< the Deration ' i pledges support to those who com- mit them. The individual decide, hi. ' course of action, not the party, and j the party i» to defend his courje ' whatever it may be". Even the Com-i munists know better than to allow their members such freedom which This And That From Cleveland a crooked deal may be described in alluring language. Li' e viae, the American people may, ' i the cour»« of time, Warn that Pi Jcnt Roosevelt's latest plan to "enable Americans to live as American» should" h (merely a scheme to atabilrze economic dependence at one end of the social scale in order that the owners of industry and dictators of finance may be safeguarded in the possession of their economic advantages. The president s declared Objective ia the security of men, women and children. To this end he suggeet» a federal program of old age pensions and unemployment insurance. He suggest that several state, might meet a portion of the expense of hi« plan and that another portion of the expenses be met by "contribution rather than by Increaec in taxation." And with it all, tka présidant propo*«« to maiataia the principle •f private ownership of the moans •f production and distribution and tka private profit motive for ownership and ménagement. We emphasise the paragraph above because It indicates the real purpose behind everything which the present administration has done or may propose to do. Providing social insurance for the unemployed and, at the saime time, perpetuating the system which has made economic outcasts of millions of our people is to utilise the government to safeguard the ex-plots tion of workers to the' extent to which the owning class can profitably use "free" workers. It ia also to keep those who cannot be used in such a degree of security as will avert the danger of s social upheaval. Socialists, in common with other socialized industrial system. In short, the right thing is to end Capita lit m and establish Socialism and thus make relief unnecessary. Socialists will not be grateful for a-y plan which will enable workers to produce profits for an owning group. What they want, and in the end the only thing that will solve the problems which Capitalism has created, is the social ownership and democratic management of industry. Nothing else will suffice for free-minded men and women. Any plsn to use the government *3 a counterbalance to keep the tottering private profit system from faJling is merely a new racket to perpetuate htinman slavery and parasitism. —Reading Labor Advocate. Johnstown's Doings A correction is hereby made that the mass meeting scheduled to take place at the Franklin Hall has been changed to the Moxhem Slovene Hall, due to repairs of the hall at Franklin, which has been acid. At* has been announced in the Slovene coiumns, the meeting will be held Monday, July 16 at 7:30 P. M. Speakers will be Donald J. Lotrieh, and Frank Zaitm. We urge both young and old to participate in this affair. « Our meeting date has also been changed to the 22nd of July, since our SNPJ Celebration falis on our regular meeting date» This time we will meet at the Moxham Slovene Hall at 2 P. M. It is important that you all attend as election of delegates to te JSF convention will be in order. Jay Franklin writes in his "Young timers, Louis Zorko and Frank Bar-Men Go Political": "Read Marx, then throw him out the window". Such a verdict is hard to make if Marx is rend well. —He's too big to dispense with thru the window; yet if it can be done, time passes fast when he hauntingly comes up the backstairs way and counsels "What did I tell you? You can dis- j Company plant. The union, an A. F. pute me, you may anathematise me, Qf L. affiliate, intends to break the but try to contradict me." i injunction while the company is re- • • • sorting to court order to halt mass The Socialist Party of Ohio has picketing. So far there has been nominated for it's Gubernatorial mass picketing without any dis-candidste John Sommerbatte. He is orders, the state convenor of the Continental Congress of Farmers and Work- bic, are on the ticket again. An thony Pirc and your correspondent j Tnvites"them ^""nothing'" "but""'troubled are makmg a stand for office for ^ ihey are supp09eti to be more the first time. • • e The Socialist Party here was asked to participate in the picketing : of the injunctioned Cleveland File "revolutionary' discipline. and adhere to iron ess We are working hard for our ers and has done splendid service in combined picnic of branch No. 27 this position. Incidentally, he is a JSF and singing society "Zarja" to practicing minister. This for once be held Sunday, July 15, at Pintar's should end the religion against So- Faim. There will be dancing, races, cialiam noise. With him we have a games and plenty of refreshments strong ticket. Now it'a our bounden for all that attend. Reserve Sunday, duty to get enough petitions filled July 15, and spend it with your with signatures so that our party friends a I our picnic, can be placed on the ballot. The old Louis Jarts, Cleveland, Ohio. Prize Winner For the best mixed metaphor of 1934, we should like to award a clove of garlic and a slightly worn super-ballon tire to a distinguished Republican orator of Westchester county, New York. "The Democrats," he said, "are snakes in the grass who are eating away the foundations of our ship of state." —The New Republic. Looking Backward The time will come, if humanity curvives at all, when a president of the United States reviewing a naval parade will appear as at range snd horrible as a Roman emperor watching a gladiatorial show.—J. H. H. While we are discussing the declaration of principles which will soon be voted upon for adoption our good comrade* are saying a lot of thingi they ordinarilly wouldn't. For instance, _James Oneal, in the New Leader has said much about "blessed word»". He Says they are imaningle*>s. Yet, He ia willing to devote whole columns to something that is meaningless. That doesn't mske sense. The whole thing hinges upon the fact that some of the younger and newer comrades have coined some of these blessed words and so comrade Oneai wants to ridicule thorn. But he'll gaia very little from that. We also have people, among them some very devoted "old guar