Gradnja »S« kisline se približuje koncu Od septembra 1980, ko smo dobili dovoljenje za gradnjo nove žveplene kisline kot nadomestno gradnjo za staro, so gradbena dela opravljena cca 70 %-no. Sodelavci v investicijski službi ocenjujejo, da bodo do konca leta opravili 90 % del. Poleg gradbenih del, ki jih opravlja Gradis Celje, so se že začela montažna dela. Če bo vse šlo po načrtih, bo v septembru oz. oktobru prihodnje leto možno poskusno obratovanje »S« kisline. Skladišče žvepla bo lahko sprejelo 15.000 ton žvepla, skladišče žveplene kisline pa 8.000 ton žveplene kisline. Stometerski dimnik je praktično že zgrajen. V naslednjem mesecu bodo priključili na dimnik obstoječi obrat ferosulfatne linije in s tem pripomogli k čistejšemu okolju celjske kotline. Večji del montaže bo opravila Metalna Maribor, merilno regulacijsko opremo pa bo izvršila Cinkarna, tozd Vzdrževanje. Infrastrukturo je prevzelo Železniško gradbeno podjetje, Ljubljana, ki že izvaja dela. V petek 16. oktobra, so se v Cinkarni sestali predstavniki sovlagateljev v finansiranju »S« kisline z namenom, da se seznanijo s potekom gradnje novega objekta. Seznanili so se tudi z dejstvom, da se je predračunska vrednost 480.574.000 din, ki je bila izračunana ob začetku gradnje objekta, podražila za 123.041.000 din. Vendar objekt še ni končan, glavnina opreme bo montirana v letu 1982. Posebna finančna služba je predvidela, da bo objekt ob zaključku znašal 790.732.000 din. Ta znesek so porazdelili na sovlagatelje in sokreditorje v procentih, glede na udeležbo finansiranja. Od zneska prekoračitev, to je 310.758.000 din je lastna udeležba Cinkarne 17.989.000 din, tozd Titan dioksid pa je praktično že izvršil pokritje 21.797.000 din sredstev. Inozemski kredit je prevzela tozd Metalurgija. Na sestanku sovlagateljev so se dogovorili za ustanovitev poslovnega odbora za »S« kislino, ki bo nadziral obratovanje objekta, njegovo poslovno politiko in finansiranje. Udeleženci so sprejeli obvezo, da bodo imenovali člane in namestnike v ta odbor v roku enega tedna. Pri tem so se tudi dogovorili, da bodo dali pri njihovih delovnih organizacijah razpravo aneks pogodbe I. in II., ki vsebujejo določila finansiranja novih podražitev. Seznam sovlagateljev in sokreditorjev: Kemična tovarna Moste, Ljubljana Belinka, Ljubljana TOP Ilirska Bistrica INCEL Banja Luka PLIVA Zagreb Rudnik urana, Žirovski vrh Intertrade, Ljubljana Cromos Zagreb Zavarovalna skupnost Triglav Metalna Maribor Jugobanka Ljubljana Mira Gorenšek Visok obisk TOVARIŠ ZEMLJARIČ V CINKARNI 7. oktobra 1981 sta Cinkarno počastila z obiskom predsednik izvršnega sveta SR Slovenije, tovariš Zemljarič in predsednik izvršnega sveta SR Makedonije, tov. Popov. Prišla sta z namenom, da se pobliže spoznata z našim sodelovanjem pri skupni naložbi v odpiranje rudnika Toranica. Ugotovljeno je bilo, da so sicer še odprta vprašanja o načinu formiranja dolgoročne politike cen, devizne udeležbe in količine cinka, vendar, da so se stališča obeh že močno zbližala. Posebej je bilo poudarjeno vprašanje tekočih odnosov med topilnico Titov Veles in Cinkarno Celje. Ugotovljeno je bilo, da lahko le z višjo obliko sodelovanja, s prevzemom skupnih rizikov zagotovimo zadostne potrebne surovine. Istočasno pa to pomeni, da bomo morali v prihodnje iskati rešitve pri medsebojnem sodelovanju na osnovi skupnega prihodka. V razgovoru s predstavniki skupščine občine Celje je tov. Zemljarič dejal, da odnaša ugodne vtise iz Cinkarne in da nam bo nudil maksimalno podporo pri razreševanju vseh problemov, ki so še na poti do podpisa samoupravnega sporazuma z Makedonijo. Foto: Zlatko šentjurc M.G. Naš pogovor Predstavljamo vam člana KPO Delo podpredsednika kolegijskega poslovodnega organa je 1. julija 1981 prevzel tovariš Robert JEDLOVČNIK, dipl. ing. Rojen je 1937. leta. Na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo - oddelek kemija v Ljubljani, je diplomiral leta 1961. V svoji devetnajstletni delovni dobi je delal v treh delovnih organizacijah: Cometu Zreče, Cinkarni in Konusu Slovenske Konjice, na delih in nalogah razvojni tehnolog, obratovodja. vodja proizvodnje in tehnični direktor. Za vodenje naše DO na področju proizvodnje, vzdrževanja in ekologije je bil iskan po 101. členu SS o združitvi TOZD v DO. Zastavila sem mu nekaj vprašanj z njegovega področja dela: CINKARNAR: Kakšne so vaše dosedanje izkušnje s področja vodenja poslovanja, organizacije in usklajevanja delovnega procesa ter strokovnega dela? JEDLOVČNIK: V obdobju, ko sem diplomiral, še ni bil organiziran sistem mentorstva, a sem imel veliko srečo, da me je starejši inženir usmerjal za nadalnje delo. Seznanjen sem bil s celotnim dogajanjem na področju kemijske tehnologije in notranjim poslovanjem delovne organizacije. Moj vzpon do odgovornega delavca je bil začrtan ob nenehnem strokovnem delu in z delom pridobljenimi izkušnjami. Spoznal sem dela in naloge od izmenovodje v proizvodnji, do tipičnih razvojnih del in vodstvenih usmerjevalnih ter znanstveno raziskovanih del. Največ izkušenj sem si nabral skoraj v 13 letni delovni dobi v Konusu, kjer sem usklajeval vse procese od raziskav pa do tipičnih proizvodnih in organizacijskih procesov. V Cinkarni sem bil zaposlen od leta 1964 do 1969, kjer sem poleg odgovornih del kot obratovodja v Kemiji in Metalurgiji, opravljal tudi strokovna dela. Vpeljal sem proizvodnjo modrega bakra. Skupaj z ing. Farčnikovo sva naredila novi preparat za zaščito rastlin Kuprablau Z, za kar sva prejela inovacijsko priznanje v Cinkarni. S sodelavci sem izvršil rekonstrukcijo praženja na PIK-u iz praženja cinkovih koncentratov na piritne. Skupaj z ing. Jarhom in ing. Ružičem smo pripravili sistem za proizvodnjo akumulatorske kisline na KKČ. Za dosedanje strokovno delo sem prejel leta 1979 Kidričevo nagrado za inovacije, dve prvi inovacijski priznanji za inovacije pri občinski raziskovalni skupnosti Slovenske Konjice in druga inovacijska priznanja. Uvedel sem dva popolnoma nova tehnološka procesa v Konusu, kjer sem moral uporabljati tudi znanstvene metode preizkuševanja. Objavljenih imam 13 strokovnih člankov in glede na vse dosedanje strokovno delo mi je bila odobrena doktorska dizertacija na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Dobil sem tudi zlato, srebrno in bronasto značko za inovacije. Imam prijavljena dva patenta za dva nova tehnološka procesa. Vsa dela sem delal timsko in sodelavcem priznaval delež, katerega so prispevali pri predlogih. CINKARNAR: Kakšno poslovno politiko in ukrepe predlagate za izvajanje funkcij vašega področja dela? JEDLOVČNIK: V moje področje dela sodi kooperacija proizvodne dejavnosti, problemi energetike in vzdrževanja, varstvo pri delu, ekologija in kontrola kakovosti. Čeprav je pri izhajanju določenih nalog, ki so v skladu s poslovno politiko DO, potrjeno linijsko vodenje, sem velik pristaš timskega dela. Proizvodnja, ki je namenjena tržišču mora biti kvalitetna in sodobna. Izdelki morajo biti na tržišču točno v dogovorjenih rokih, za to uspešno vodenje proizvodnje je potrebno strogo izvajati delovne dolžnosti in dosledno vztrajati na uresničevanju dogovorov, ki so sprejeti. To pomeni, da je potrebna delovna disciplina. Delovne procese je potrebno organizirati tako, da bodo dali optimalne rezultate. Seveda mora proizvodnja po -tekati v skladu z določenimi tehnološkimi postopki. Na tem področju je nujno pospešiti inventivno dejavnost, katero mislim vsekakor podpirati. V proizvodnji morajo vladati dobri medsebojni odnosi in zaupanje, kajti le-to je eno od najvažnejših vrednot človeka v poslovnem procesu. Zelo važno za ekonomičnost proizvodnje je uresničevanje materialnih in časovnih normativov. Skratka zagotavljati je potrebno optimalni izkoristek tehnoloških procesov in zastarelo proizvodnjo opustiti ter vzpodbujati sodobno tehnologijo. CINKARNAR: Kakšnih ukrepov se lotevate za potek funkcije vzdrževanja? JEDLOVČNIK: Z avtomatiko in modernizacijo tehnoloških procesov pridobiva vzdrževanje bistveno večjo vlogo kot doslej. Posebno z uvajanjem računalniške tehnike v tehnološke procese, dobiva primarno vlogo pred proizvodnimi delavci. Naše vzdrževanje moramo organizirati tako, da bo funkcionalno povezano s proizvodnimi tozdi. To bomo dosegli s pravilno zasedbo odgovornih delovnih mest, z dobrimi in korektnimi poslovnimi odnosi med proizvodnimi tozdi in tozdom vzdrževanje ter predvsem s planiranim pristopom vzdrževanja v celotni delovni organizaciji. Končno mora vzdrževanje zgubiti »gasilsko funkcijo« in preiti na dejansko preventivno plansko vzdrževanje. CINKARNAR: Kako pa je na področju energetike? JEDLOVČNIK: V zadnjem času postaja energija čedalje dražja, kajti virov klasič- ne energije je v svetu vedno manj. Tudi našo energetiko je bilo potrebno vklopiti v vse resolucijske ukrepe naše družbe na področju štednje in racionalnosti. S tem namenom smo tudi ustvarili poseben tozd, ki bo upravljal z vsemi vrstami energije in nudil delovni organizaciji optimalne energetske rešitve. Naloge energetike so predvsem v pravočasni zagotovitvi vseh vrst virov energije, smotrni distribuciji le-teh in pripravi optimalnih rešitev za reševanje energetskih problemov. CINKARNAR: Kakšno funkcijo ima v sedanjem obdobju varstvo pri delu? JEDLOVČNIK: Naša družba je največ napravila na področju humanizacije delovnih mest in varstva delavcev pred najrazličnejšimi nezgodami in vplivi. Služba mora skladno s pozitivnimi zakonskimi predpisi opraviti dosledno humanizacijo delovnih mest in okolja, paziti na svetovanje pri oblikovanju delovnih mest v smislu varnosti in skrbeti za dosledno uresničevanje vseh zaščitnih predpisov v vseh delovnih okoljih. Poleg tega mora stalno spremljati vso zakonodajo v skladu z varstvom pri delu, uvajanje predpisov v prakso ter skrbeti za dobre in korektne odnose z vsemi inšpekcijskimi službami v občini in republiki. CINKARNAR: Kako ocenjujete dosedanja prizadevanja Cinkarne pri reševanju ekološke problematike? JEDLOVČNIK: Z razvojem tehnologije in tehnike se pojavlja vedno večja problematika na področju onesnaževanja zraka, zemlje in vode. V naši državi je na tem področju izšlo veliko predpisov, ki skušajo odpraviti onesnaževanje. V Cinkarni je bila v preteklosti formirana ekološka služba, ki deluje opozorilno. Osrednja dejavnost te službe naj bi bila usmerjena v proučevanje vseh normativov in zakonskih aktov v zvezi z ekologijo, ugotavljanje virov onesnaževanja s posameznimi merilnimi napravami ter v opazovanju posameznih tozdov o virih in količini onesnaževanja. Služba naj bi predlagala ukrepe za omiljenje onesnaževanja in upoštevala predpise, sodelovanja pri konkretnem razreševanju ekološke problematike Cinkarne. Sodelovati mora z razvojno in investicijsko službo, koordinatorjem ekologije na nivoju DO ter skupaj s službo higiensko tehnične varnosti sodelovala pri urejanju okolja v obratih in izven njih. CINKARNAR: V naše področje spada, kot ste se dogovorili s člani KPO, tudi kontrola kakovosti, ki pri nas še ne dosega željenega namena. JEDLOVČNIK: Z vse večjim vključevanjem Cinkarne v mednarodno delitev dela in izvozom naših izdelkov v tujino, dobiva kvaliteta proizvodov zelo važno vlogo za plasiranje proizvodov na tržišče. Doseči moramo, da se bodo upoštevali tehnološki predpisi za primerno kvaliteto z mednarodnimi in domačimi standardi. Zato smo predvideli, da se v najkrajšem času ustanovi služba kakovosti, ki bo skupaj s proizvodnjo skrbela, da bodo naši proizvodi na primerni kakovostni ravni. Pri tem je potrebno poudariti, da je potrebno organizirati integralni sistem kontrole, ki bo zajemala celotni krog od surovin, kontrole proizvodov, končne kontrole do sodelovanja z DE Marketingom na področju nabave, prodaje in reševanja reklamacij. Da bomo dosegli, da bo kontrola prisotna v celotnem delovnem procesu delovne organizacije bo potrebno vzpostaviti primerne kompetence pri odločanju o kvaliteti ter jo moderno tehnološko opremiti. Najvažnejše pa je, da jo bodo dejavniki, s katerimi bo sodelovala, vzeli za svojo, kot del celotne poslovne verige. Kvaliteta proizvodov je osnovna svojina tozdov, služba kakovosti pa jim je v pomoč in jih opozarja pri skrbi za kvalitetno proizvodnjo. Za kvaliteto so odgovorni izključno odgovorni delavci v tozdu, ne pa inšpekcijski policijski organ. Kontrola mora rasti s proizvodnjo in trenutno mentaliteto v proizvodnji. CINKARNAR: Kako si boste organizirali vodenje vašega področja? JEDLOVČNIK: Vodenje poslovanja mojega delovnega področja bo potekalo na sledeče načine: Na kolegiju področja bomo obravnavali po točno določenem dnevnem redu vso poslovno politiko tozdov in delovne organizacije, ki se rešuje v skladu z dogovori na KPO. Člani tega kolegija so direktorji proizvodnih tozdov, direktorja tozda Vzdrževanja in Energetike, vodja varnostne službe, vodja oddelka za ekologijo in vodja službe kakovosti. Na kolegij bo povabljen stalno direktor DE Marketing, občasno pa tudi direktor posebne finančne službe. Enkrat mesečno se bom sestajal s timi posameznih proizvodnih tozdov, kjer bomo obravnavali celotno poslovno politiko vseh tozdov z ozirom na njihovo specifičnost. Pri teh razgovorih bodo sodelovali: direktor tozda, vodja priprave in obratovodje. Enkrat mesečno bo sklican tim za kakovost, kjer bodo obravnavani vsi problemi v zvezi s kakovostjo. Teh razgovorov se bodo udeležili odgovorni delavci službe kakovosti in direktorji proizvodnih tozdov. Prav tako bomo imeli enkrat mesečno tim za vzdrževanje, kjer se bo obravnavala najbolj bistvena problematika v zvezi z vzdrževanjerp.--T'eh razgovorov se bodo udeležili direktorji proizvodnih tozdov in odgovorni delavci tozda Vzdrževanje. Kot zadnjo obliko usklajevalnega procesa pa bodo uvedeni občasni sestanki, ki jih bodo narekovale trenutne potrebe. Mira Gorenšek Organizacija razvojne in investicijske službe Z novo organizacijo bodo funkcije razvoja, investicij in kontrole kakovosti integrirane na nivoju DO, s tem pa njih pomen raste saj bi morale v prihodnosti delovati bolj efektno ter bolj vplivati na poslovanje DO kot celote, kakor doslej. V sestavku podajamo nekaj osnovnih misli, ki so vodile k integraciji posameznih navedenih funkcij. Razvojna služba Analiza obstoječega stanja na področju razvojne funkcije je pokazala, da je bila razvojna dejavnost razpršena po posameznih TOZD, ponekod pa celo po posameznih tehnologijah oz. programih. Pri tem so seveda prevladovali parcialni interesi, dokaj zamegljeni pa so bili skupni razvojni cilji delovne organizacije. V takšnem kontekstu je bilo-seveda zelo KOLEGIJSKI POSLOVODNI ORGAN član KPO za razvoj in investicije RAZVOJ IZDELKOV IN TEHNOLOGIJE - razvoj obstoječih izdelkov in tehnologije - razvoj novih izdelkov in tehnologije - razvoj proizvodnih materialov - razvoj tehnologije transporta in skladiščenja ter energetike - standardiziranje in kodiranje (izdelkov, proizvodnih materialov, delovnih sredstev) - konstinuiranje za potrebe razvoja izdelkov in tehnologije - izdelava tehnološke dokumentacije težko načrtovati, še posebej pa vsebinsko opredeliti, skupni razvoj delovne organizacije kratkoročno, še težje pa dolgoročno. Razvojni program DO je vse bolj postajal seštevek razvojnih programov posameznih TOZD, le-ti pa so vse bolj postajali, zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti strokovnih kadrov na področju razvoja, vprašljivi tako po vsebini, kot tudi po kvaliteti. Seveda tudi ni bilo možno opredeliti prioritetnih razvojnih usmeritev delovne organizacije, še manj pa združevati sredstva za skupne razvojne programe. Novi predlog organizacijske strukture razvojne dejavnosti že v osnovi upošteva integralnost razvojnih tendenc ter iskanje skupnih interesov in razvojnih usmeritev. Predlog organizacijske strukture razvojne službe: LABORATORIJSKA DEJAVNOST - razvoj in izvajanje laboratorijskih analiz in meritev - izvajanje prototipne in vzorčne proizvodnje v polindustrijskem merilu - izvajanje polindustrijske proizvodnje - razvoj tehnologije polindustrijske proizvodnje - laboratorijske storitve za potrebe komercialno tehničnega pospeševanja prodaje - naročanje laboratorijskih analiz in meritev V vodstvu razvojne službe predvidevamo sledeča organizacijska mesta - nosilce dela: Vodja razvojne službe, administrator, analitik inovativne dejavnosti, vodja IN-DOK centra, dokumentalist, knjižničar, analitik razvojnih in investicijskih programov in ekolog V razvoju izdelkov in tehnologije: raziskovalna področja, raziskovalec I. in II., inženir v razvoju I. in II. ter tehnik v razvoju I. in II. V oddelku laboratorijske dejavnosti: raziskovalec v laboratoriju, laboratorijski inženir, laboratorijski tehnik, strojnik in laborant I. Razvojna služba bo morala v okviru svojega plana dela predvsem posneti in analizirati obstoječe stanje na področju tehnologije, izdelkov in posameznih programov, koncipirati, preveriti in usklajevati ter izdelati razvojne programe. Velik poudarek bo moral biti tudi na usmerjanju in spodbujanju inovativne dejavnosti, postavljanju INDOK službe za potrebe razvojne, ekološke problematike ipd. S povezovanjem problematike na področju razvoja izdelkov in tehnologije (obstoječe in novo), hočemo službo razvoja čim bolj približati problematiki in potrebam posameznih temeljnih organizacij. Z združevanjem razvojnih nalog na nivoju delovne organizacije pa želimo zagotoviti predvsem: - integracijo obstoječih kadrov, ki delajo na področju razvoja - sistematsko spremljanje znanstvenih in tehničnih dosežkov področja - strokovne podlage - definiranje predloga kompletnega razvoja za samoupravne organe - hitrejši razvoj in realizacijo razvojnih usmeritev skozi združevanje sredstev za prioritetne programe itd. Investicijska služba Za investicijsko dejavnost v preteklem obdobju veljajo podobne ugotovitve kot za razvoj. Tudi tu so posamezne temeljne organizacije izvajale investicijske projek- RAZVOJNA SLUŽBA VODSTVO: - programiranje razvoja - racionalizacije in inovacije - ekonomika razvojnih in investicijskih programov - INDOK dejavnost za potrebe razvojne dejavnosti - varstvo okolja - tajniški posli te samostojno, v smislu realizacije svoje razvojne politike skozi investicijsko politiko. Predlog bodoče organiziranosti investicijske službe predvideva integralno upravljanje in vodenje investicijskih programov, povezano z nalogami: priprave in oskrbe investicijske dokumentacije, skle- KOLEGIJSKI POSLOVODNI ORGAN član KPO za razvoj in investicije IZDELAVA INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE - izdelava tehničnega dela investicijske dokumentacije - projektiranje idejnih in izvedbenih projektov - izdelava ekonomskega dela investicijske dokumentacije - kompletiranje dokumentacije in opis investicijskih programov V vodstvu investicijske službe predvidevamo sledeča organizacijska mesta -nosilce dela: - vodja investicijske službe, administrator, analitik razvojnih in investicijskih programov in gospodar investicije V oddelku izdelave investicijske dokumentacije: - samostojni konstrukter, tehnik v investicijski službi in tehnični risar V oddelku priprave in izvedbe investicij: Zavod za organizacijo poslovanja oz. njegova sodelavca dipl. oec. Roman Jazbinšek in mag. oec. Edo Belak sta pripravila na nivoju organiziranja nove delovne enote Marketinga razvojne službe in službe kakovosti ter temeljnih organizacij, novosti v poslovanju, to je komercialno-tehnično pospeševanje prodaje in predlagala organizacijsko strukturo. Tako predlagata v DE Marketing v vsako od enot domače prodaje prodajne pospeševalce. Le enota izvoza ne bi razpolagala neposredno s posebnimi pospeševalci, marveč izvajajo te naloge na tujih trgih pospeševalci iz predlagane strukture domačih prodajnih enot. Za usklajevanje nalog pospeševanja naj bi skrbel koordinator komercialno tehničnega pospeševanja prodaje. To naj bi bil strokovnjak tehničnega profila, ki bo panje pogodb z vsemi pripravljenimi posli, strokovno pripravo odločitev o nabavi osnovnih sredstev, nadzor nad izvajanjem gradbenih in montažnih del ter morebitno izdelavo določene opreme v lastni režiji. Predlog organizacijske strukture investicijske službe: PRIPRAVA IN IZVEDBA INVESTICIJ - priprava izvedbe investicije - izvedba investicije - tehnični prevzem realizirane investicije - prevzem realizirane investicije - tehnolog v investicijski službi, inženir v investicijski službi in tehnik v investicijski službi Prioritetne naloge investicijske službe v začetku delovanja bodo vsekakor v posnetku in analizi stanja na obstoječih investicijskih projektih ter na planiranju investicij za vse temeljne organizacije, v skladu s cilji' investiranja v osnovna in obratna sredstva družbenega standarda: - ohranitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti odgovarjal v več smereh in sicer za: - reševanje nalog različnih prodajnih pospeševalcev s stališča skupnih strokov-no-tehničnih obeležij - vključevanje prodajnih pospeševalcev v obdelavo kupcev za izvoz - razvijanje, predlaganje uvajanja ali ukinjanja oblik komercialno-tehničnega prodajnega pospeševanja - usklajevanje sodelovanja oz. vključevanje storitev laboratorijev, proizvodnje, razvojne službe in službe kakovosti za potrebe prodajnega pospeševanja - vključevanje prodajnih pospeševalcev v izvajanje nalog organizacijskih enot razvoja, kontrole, proizvodnje, razvojne službe in službe kakovosti po vnaprej izdelanem programu. Tudi temeljne organizacije bi naj sodelovale v procesu komercialno-tehničnega pospeševanja, kot tudi razvojna služba in - ohranitev in povečanje družbenega standarda delavcev - izboljšanje delovnih pogojev in varstva okolja - višja produktivnost in učinkovitost poslovanja Število sodelavcev tako v investicijski kot tudi razvojni službi, pa bo odvisno predvsem od obsega del in nalog v programih dela za posamezne službe. Zato so v tem trenutku kvalitetno pripravljeni programi dela, vsklajeni s potrebami in interesi posameznih tozdov in DO kot celote, prednostna naloga teh služb, saj med drugim predstavljajo tudi osnovo za planiranje svobodne menjave dela. Pravočasno in kvalitetno dokončane naloge iz teh programov, pa bodo merila za uspešnost in uveljavitev posameznih služb tako znotraj DO, kot tudi širše izven nje. Edo Belak Kako je z valjarno Obrat Valjarne, katerega otvoritev je bila 1. maja letos, še vedno ne obratuje. Za redno obratovanje še niso dani vsi pogoji. Potrebno je preurediti še določene strojne naprave, da bo omogočena stvarna poskusna proizvodnja, ki bo dajala že tudi dobre rezultate. Pri opremi, kupljeni v NDR, je bilo potrebno opraviti mnogo sprememb. Metalurgi so k sodelovanju pritegnili Metalurški inštitut iz Ljubljane ter skupaj z vzdrževalci pripravili poseben plan poskusov. Urediti morajo še livni sistem, omogočiti, da bodo bloki sposobni za valjanje, dokončno urediti temperirane peči in valjaško progo. Poleg tega še ni rešena nabava ravnalnega stroja, ki bi omogočila kvalitetno proizvodnjo. Razmišljajo o preureditvi ravnalnega stroja in stare Valjarne. Z rešitvijo teh problemov bo omogočen pričetek poskusne proizvodnje. Računajo, da bo koncem tega leta Valjarna poskusno že obratovala. M. G. prodaje služba kakovosti. Temeljna organizacija se vključuje predvsem preko organizacijske enote priprava proizvodnje, ta pri razvijanju novih proizvodov tesno sodeluje z razvojno službo, pri reševanju problematike obstoječih proizvodov s službo kakovosti, organizira pa uresničevanje tistih nalog, ki se neposredno realizirajo oz. izvajajo na napravah v proizvodnji. Razvojni službi je v procesu komercialno-tehničnega pospeševanja prodaje dodeljena dokaj zahtevna vloga, tako na področju obstoječih, predvsem pa pri razvijanju in uvajanju novih proizvodov. Naloge, ki se nanašajo na nove proizvode so interdisciplinarnega značaja in predstavljajo ekonomsko-tehnični problem, ki ga sočasno rešujejo marketing, razvojna služba, proizvodnja, finance, kadrovska služba in ostali. INVESTICIJSKA SLUŽBA VODSTVO - programiranje investicij - ekonomika razvojnih in investicijskih programov - sodelovanje z zunanjimi institucijami, dobavitelji opreme in izvajalci investicijskih del - arhiviranje investicijske dokumentacijp - tajniški posli Koordiniranje komercialno-tehničnega pospeševanja izvoznih obveznosti Prizadevanja za izpolnitev Če hočemo - vemo pa, da moramo -preživeti težko gospodarsko situacijo, je potrebno kar največ truda in obetov vložiti v izboljšanje našega izvoznega položaja. Brez tega ne bo surovin, ne reprodukcijskega materiala in ne ostalega blaga, ki je pogoj za naš obstoj. Glede na sprejete izvozne obveznosti naše delovne organizacije, je bila nujno potrebna konkretna akcija pospeševanja dinamike izvoza v obliki izkoriščanja vseh danih možnosti. Valjarna cinkove pločevine je obrat, ki že dolga leta izvaža svoj proizvod predvsem na konvertibilno področje. Obenem je tudi porabnik uvozne surovine. Zato ni naključje, da je ena takih akcij stekla prav v tem obratu. Na izmenskih sestankih so naši vodilni delavci neposredno prikazali naš gospodarski trenutek, v katerem lahko vsako neodgovorno obnašanje pomeni zelo negotov jutrišnji dan. Valjarni ni bilo nikoli žal ne žuljev in ne težkega fizičnega dela za dobro naše delovne organiz^cije.'*fako je tudi tokrat prevladala Zavest in odgovornost, da je treba v težkih primerih pozabiti na lastne načrte v prostem času in delati za večji izvoz. F.G. Gospodarjenje delovnih organizacij črne in barvaste metalurgije Za potrebe komercialno-tehničnega pospeševanja prodaje bo morala zagotavljati tudi laboratorijske storitve samo za področje razvojne dejavnosti, preko analitikov v laboratorijih, kjer lahko pospeševalci tudi direktno sodelujejo. Tudi služba kakovosti se bo morala vključevati v razreševanje problematike komercialno-tehničnega pospeševanja prodaje predvsem z reševanjem reklamacij, različno primerjavo kvalitete proizvodov, sodelovanjem s partnerjem po tehničnih vprašanjih, izdelavo tehnične dokumentacije in s vsestranskim sodelovanjem. Pri matrični obliki delovanja tehničnega koordinatorja je v ospredju način oz. vsebina komercialno-tehničnega pospeševanja prodaje tako na domačem, kot na tujem trgu v odnosu na kategorije same, kakor tudi strokovno tehničnega urejanja vseh razmerij, ki se pojavljajo tako navzven v odnosu do trga oz. porabnikov med posameznimi organizacijskimi enotami prodaje ter izvoza, kakor v odnosu do posameznih enot v DO, vedno v smeri osnovnega cilja, to je: s komercialno-tehničnim pospeševanjem prodaje dosegati čimboljše učinke pri plasmanu proizvodov na daljši čas. To pa pomeni zagotoviti takšno usposobljenost prodajnih pospeševalcev in tako izvajanje potrebnih nalog v vseh organizacijskih enotah Cinkarne, ki kakorkoli doprinašajo k čim uspešnejšemu delovanju prodajnih pospeševalcev in pa tako strokovno-tehnično usklajenost metod dela in nastopanja na trgu, da bo ta oblika prodajnega pospeševanja resnično optimalno zadovoljevala potrebe porabnikov ob istočasnem pričakovanem doseganju dohodka Cinkarne. V ta namen oblika predvideva ustrezno sodelovanje in razumevanje s strani posameznih vodij prodaje programov, za strokovno delovanje koordinatorja, ki njegovih predlogov za ukrepanje ne bodo razumeli kot vmešavanje v njihovo linijsko vodstvene kompetence, marveč jih jemali kot teamsko sodelovanje z namenom čimboljšega plasmana proizvodov. To tudi v primerih, če bodo analize pokazale na potrebno uvedbo novih oblik prodajnega pospeševanja ali pa na morebitne ukinitve ali spremembe neustreznih obstoječih oblik. To sodelovanje bo pomembno tudi na področju ugotavljanja meja med strokovno tehničnim in komercialnim delom nalog ter dogovarjanja o tem kdaj, kje in kako uporabiti katere od možnih oblik prodajnega pospeševanja. Na drugi strani pa gre za zagotovitev sodelovanja posameznih vodij enot razvoja, kontrole in proizvodnje, ki bodo z razumevanjem sodelovali s koordinatorjem komercialno tehničnega pospeševanja na področju vseh njegovih nalog pri zagotavljanju potrebnih pogojev za delovanje prodajnih pospeševalcev, ki zavisi-jo od pravočasnih in kvalitetnih storitev teh enot in zagotavljanja vseh osnov, ki so pospeševalcem potrebne za njihovo uspešnost pri kupcih oz. uporabnikih. Koordinator komercialno tehničnega pospeševanja bo poleg tega del nalog izvajal samo osebno kot izvrševalec in ne le organizator. Delovne organizacije iz panoge barvaste metalurgije Slovenije so v I. polletju dosegle zadovoljive finančne rezultate. Pri tem so bile ene poslovno uspešnejše od drugih, na kar je vplivalo več dejavnikov. V panogi CBM je dohodek porastel za 40 %, čisti dohodek za 31 %, sredstva za reprodukcijo pa kar za 64 %. Žal pa so zelo porasle tudi obveznosti iz dohodka (davki in prispevki), in sicer za indeks 223. Vendar je treba omeniti, da indeks ni realen oziroma primerljiv, zaradi novega sistema obračunavanja prispevkov. V Če se primerjamo z vsemi delovnimi organizacijami v panogi, je naša delovna organizacija na naslednjih mestih: Sredi septembra je v Cinkarni potekal razgovor s predsedniki osnovnih organizacij sindikata tozdov in DSSS in tovarišico Melito Kolar, predsednico komisije za življenjske in delovne pogoje pri RO SDKNI Slovenije ter tovarišem Kalužo, sekretarjem občinskega sindikata za industrijo. Žal sta se pogovora udeležila le predsednika sindikata iz tozda Metalurgije in tozda Vzdrževanje, čeprav je bila strukturi delitve čistega dohodka pa so nastali ugodni premiki v korist sredstev za reprodukcijo. Delež čistega dohodka za poslovni in rezervni sklad se je povečal za 6 % v primerjavi z istim lanskim obdobjem. V glavnem so vse delovne organizacije v ČBM dale pri delitvi čistega dohodka prednost akumulaciji. KAZALEC MESTO - dohodek na delavca 3 - čisti doh. na delavca 7 - OD na delavca 8 - amort. nad predp. 2 - za posl. in rezerv, skl. 7 sindikata tema zelo pereča. Pogovarjali so se o vprašanju družbene prehrane in invalidnosti, stanovanjski problematiki, nastavitvi samskih delavcev in izvajanju družbenega dogovora o minimalnih življenjskih in delovnih pogojih. Predstavniki DO so govorili o nezadovoljstvu delavcev s prehrano. V ospredje so postavili problem prehranjevanja s toplim obrokom, saj število NEKATERI KAZALCI GOSPODARJENJA PROIZVODNIH DO ČRNE IN PARVASTE METALURGIJE SRS ZA I. POLLETJE 1981 DELOVNA ORGANIZACIJA DOHODEK LA DELAVCA (DIN) ČISTI DOH. NA DELAVCA (DIN) POPREČNI OD NA 182 UR (DIN) AMORTIZACIJA NAD PREDPISANO (V 000 DIN) ZA POSLOVNI IN PFZrRVNI SKLAD (V 000 DIN) POPREČNO Število zaposlenih ŽEIF7.ARNA JESENICE 206.214 118.921 11.018 2.836 93.415 6.305 ŽELEZARNA RAVNE 227.058 150.543 11.871 57.821 193.616 5.289 ŽELEZARNA ČTOPE 209.686 11.3.358 11.077 8.000 41.369 3.435 VERIGA LESCE 200.687 105.657 10.474 10.776 10.600 1 . 352 PLAMEN KPOPA 176.004 135.354 10.550 - 20.757 529 TOVIL LJUBLJANA 218.919 164.265 11.397 5.252 17.254 310 ŽIČNA CFLJF 159.549 123.538 9.455 - 15.984 461 T G A KIDRIČEVO 241.012 170.502 11.470 - 152.814 2.331 IMPOL SLOV. niSTPTCA 272.856 193.830 11.220 - 183.715 2.066 CINKARNA CFI.JE 247.702 137.091 10.803 37.872 69.997 2.177 TOVARNA DUČIKA PUČE 266.347 191.306 11.07 JL 367 175.354 1.927 MARIBOPSKA LIVA.PNA. 246.549 179.622 10.911 ' 150.488 1.954 Obisk republiškega tega stalno pada zaradi kvalitete in količine. Mnenja so bila različna, a edini so si bili v tem, da mora sindikat v svoji prvi nalogi rešiti vprašanje družbene prehrane. Tov. Perčič, vodja kadrovske službe je poudaril, da se nezadovoljni delavci lahko vedno pismeno pritožijo na odbor uporabnikov oziroma potrošniški odbor, ki je pravkar v ustanavljanju. Potrošniški odbor, katerega člani bodo iz Predstavljamo vam V prejšnji številki Cinkarnarja smo objavili razgovor z novimi predsedniki delavskih svetov tozdov in delovne skupnosti skupnih služb o tem, kaj je treba storiti za uspešno delo samoupravnih organov. To pot smo se o isti problematiki pogovarjali s predsednikom delavskega sveta Cinkarne, Cirilom Počivalškom, ing. metalurgije, ki opravlja dela in naloge obratovodje piritnih pražarn in kislin. Tovariš Počivalšek je zaposlen v naši delovni organizaciji že 28 let. Delati je začel v mrtvi pražarni, s prizadevnim delom in z izobraževanjem ob delu je postopoma napredoval. Ob delu je dokončal najprej metalurško tehnično šolo, lani pa prvo stopnjo metalurške fakultete. Ves čas je bil tudi družbenopolitično aktiven; član ZK je od 1957. leta, bil je predsednik mladinske organizacije v Cinkarni, sekretar osnovne organizacije ZK, podpredsednik zbora delovnih ljudi, delegat delavskega sveta tozda in delovne organizacije, aktivno vodi strelsko družino, opravlja pa še druge funkcije. Ciril Počivalšek Letos je bil izvoljen za predsednika delavskega sveta delovne organizacije: »Vsi delavci bi morali biti bolj zainteresirani za delo samoupravnih organov v tozdu in na nivoju delovne organizacije, zato bi morala biti boljša povezava med delegati in bazo, preko samoupravnih delovnih skupin ali celo manjših skupin, ki bi se lahko sestale ob malici. Menim, da bi si morali vodilni in vodstveni delavci bolj prizadevati za zainteresiranost delavcev za samoupravljanje, saj vemo, da je samoupravljanje sestavni del delovnega procesa. Tudi družbenopolitične organizacije bi morale odigrati večjo vlogo pri krepitvi samou- delovne organizacije, bo obravnaval stanje na tem področju in vplival na kvaliteto in količino prehrane. Poudarili so tudi problematiko zdravstvenega varstva ter ugotovili, da je močno prisotna potreba po preventivnem zdravljenju. Potrebovali bi zdravnika, ki bi hodil po obratih in spoznaval delovne pogoje delavcev v Cinkarni. Ugotovili so tudi, da manjka delovnih mest v proizvodnji za delovne invalide. Vodja varnostne službe je pojasnil, da je vrsta delavcev, ki so prijavljeni v drugih republikah in se občasno vozijo domov, si v tem času uredijo stalež, ki ga je težko dokazovati. Težave so tudi pri reševanju stanovanjskih problemov, ki se nenehno povečujejo zaradi nujnosti zaposlovanja nove delovne sile iz drugih republik. pravljanja in skrbeti za odpravo pasivnosti na tem področju. Skratka, med zaposlenimi je treba vzbujati večjo zainteresiranost za delo delegatov v samoupravnih organih na vseh nivojih: v tozdu, delovni organizaciji in v samoupravnih interesnih skupnostih. To bomo dosegli s kakovostnim obveščanjem pred sejami samoupravnih organov, tako, da bodo delegati dobili gradivo pravočasno, le-to pa mora biti strokovno, razumljivo, toda ne preobsežno, torej, jedrnato. Na drugi strani pa je treba delavce seznaniti z vsemi sestanki pred in po sejah. Na ta način bi lahko delegati bolje zastopali stališča baze. Izboljšati moramo tudi povezavo med delegati delavskih svetov tozdov in delovne organizacije, le-ti bi morali biti navzoči na sejah delavskih svetov tozdov. Vse sprejete sklepe pa moramo takoj uresničiti in o tem obvestiti vse sodelavce. S takim načinom dela bo dosežena aktivnost na vseh področjih samoupravnega odločanja. Zlatko Šentjurc Delo samoupravnih organov DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE Da bi zagotovili čimbolj kvalitetno in učinkovito informiranje, bo tajništvo samoupravnih organov izdelovalo izvlečke s sej delavskega sveta delovne organizacije. Prejemali jih bodo vsi delegati delavskih svetov delovne organizacije, predsedniki delavskih svetov tozdov in DSSS, konference IO OOZS, konference OO ZK, koordinacija ZSMS ter tajništva posameznih služb. Na 3. redni seji DS delovne organizacije, 25. 9. 1981, je član KPO tov. Slapnik seznanil delegate, da je bil v zvezi s tov. Antonom Žerjavom s strani KPO posredovan material samoupravni delavski kontroli DO in disciplinski komisiji. Pri pregledu poslovanja za obdobje januar - junij, so opozorili na problem izpada izvoza na konvertibilno področje, posledice tega pa so težave pri preskrbi s surovinami in repromaterialom. Izrazit izpad izvoza je ubčuten zlasti v tozdu Grafika. Potrebni bodo učinkoviti ukrepi za zagotovitev maksimalne realizacije planov izvoza in to predvsem na konvertibilno področje. Delegati DS DO so se v kratkem seznanili tudi z dosedanjim delom KPO. Na osnovi predhodnih razprav v tozdih in DSSS so delegati potrdili pravilnik o povračilih in nadomestilih OD z naslednjimi dopolnitvami: - iz prvega odstavka 14. člena pravilnika se črta »tehnično servisnih služb« - drugi odstavek 14. člena se spremeni in glasi: Povračilo dejanskih stroškov se izvrši v znesku, izkazanem z računi, primernost porabljenega zneska pa potrjuje Poslovni odbor DO. - 26. člen pravilnika se spremeni in sicer črta se beseda »podjetje« in namesto nje vstavi beseda DO. - 28. člen drugi odstavek se spremeni in glasi: Predlog za službeno potovanje v tujino izda odgovorni tistega tozda oz. DSSS za katerega se potovanje opravlja in ga posreduje odgovornemu članu KPO. Le-ta presodi upravičenost potovanja, potovanje pa nato odobri PO DO. - 52. člen - v katalogu se črta 25 % vrednosti prevoznih stroškov mesečno in ostane samo pavšal 200,00 din kot lastna udeležba za nadomestne stroške prihoda na delo in odhoda z dela. Imenovali so člane izvršilnih organov DS DO in to poslovnega odbora, stanovanjske komisije, odbora za delovna razmerja in splošne kadrovske zadeve in uredniškega odbora. Potrdili so samoupravni sporazum o osnovah skupnega plana proizvodnje orožja in vojne opreme za obdobje 1981 -1985. ter anekse k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov SIS gospodarske infrastrukture. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih med tozdi in DSSS je bil potrjen na delavskih svetih tozd Energetike, Vzdrževanje, Transport in skladišča in Ti02, zato so delegati delavskega sveta sprejeli sklep, s katerim zadolžujejo DS tozd Metalurgija, Kemija Celje, Grafika in Veflon, da ga obravnavajo najkasneje do 15. oktobra. Sprejeli so sklep o pripravi dolgoročnega plana, za katerega je odgovoren KPO. Rok za izdelavo plana je junij 1983. V skupščino splošnega združenja barvnih kovin Jugoslavije so imenovali tov. Antona Benčino ter zaradi nove organizacije razrešili direktorja finančno-računo-vodskega sektorja in direktorja sektorja zunanje trgovine. . živa Rigelnik DELAVSKI SVETI TOZDOV Vsi delavski sveti tozdov in DSSS so na svojih rednih sejah, ki so bile v mesecu septembru in oktobru, obravnavali in potrdili Pravilnik o povračilih oz. nadomestilih osebnih izdatkov, ki jih imajo delavci v zvezi z opravljanjem določenih del in nalog. Na delavskih svetih tozda Ti02, Vzdrževanje, Transport, Veflon, Energetika, Kemija je bil obravnavan in potrjen tudi SS o medsebojnih odnosih med tozdi in DSSS. Sporazuma pa še niso potrdili delavski sveti tozda Grafika, Kemija Mozirje in Metalurgija. Delegati delavskih svetov so po razpravah v tozdih potrdili tudi Pravilnik o disciplinskih prestopkih in disciplinskem postopku. Delavski svet tozda Vzdrževanje je na predlog kadrovske službe potrdil Pravilnik o načinu, postopku in merilih za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti ter v skladu s pravilnikom imenovali posebno strokovno komisijo za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti v naslednji sestavi: Štumber-ger Jože, Rant Miloš, Lepetič Milan, DO Klima. Delegati so na delavskih svetih razpravljali tudi o nabavi osnovnih sredstev ter imenovali člane komisij za inventarni popis osnovnih sredstev. DS DSSS je na svoji zadnji seji 29. 9. 1981 obravnaval oz. pregledal zapisnike samoupravnih delovnih skupin. Delegati so ugotovili, da posamezne službe ne posredujejo odgovorov na zastavljena vprašanja. Na osnovi tega so sprejeli sklep, s katerim zadolžujejo posamezne službe, da v najkrajšem možnem roku dostavijo odgovore (kadrovska služba, organiz. služba). Delavski svet je sprejel tudi sklep, da se sestanki SDS vršijo ob koncu delovnega časa in da so kratki. Delegati so potrdili člane komisije za inovacije v naslednji sestavi: Slavko Ojdanič, Franc Glušič, Zlatko Grubar, Liljana Tukarič, Majda Bratina. V mesecu oktobru je bil na delavske svete tozdov in DSSS posredovan predlog sprememb obračuna nadurnega dela. Glede na to, da v Cinkarni predstavlja osnovna vrednost dela trenutno le cca 35 % celotnega OD, se postavlja zahteva po spremembi obračuna nadurnega dela. Ker so akti s področja nagrajevanja v izdelavi, in še niso pripravljeni za javno razpravo, se predlaga, da DS tozd in DSSS sprejmejo ustrezne sklepe, da se nadurno delo od 1. 10. dalje obračunava od OD, ki ga predstavlja osnova in variabilni del, s sprejemom vseh samoupravnih aktov, pa bo to vprašanje dokončno urejeno. Prav tako se predlaga DS TOZD in DSSS, da razpravljajo in sklepajo o nadomestilu delovnega dne 31. 12. 1981 s tem, da se dela eno prostih sobot. Tak ukrep bo nedvomno dosegel večji delovni učinek, obenem pa je potrebno v tem času angažirati vse možnosti za čim večjo realizacijo, zlasti v izvozu. Glede na potrebe po večji proizvodnji in pričakovanih efektih predlagamo, da se delovni dan 31. 12. 1981 nadomesti z delom, na prosto soboto 24. 10. 1981. Objavljamo imenovanje članov in namestnikov v Poslovni odbor in komisije pri delavskem svetu DO in sicer: POSLOVNI ODBOR TOZD Metalurgija član: ing. Jože Naraks, namestnik: Viktor Domjanič, Zvonko Arh, Leopold Kos. TOZD Kemija Mozirje član: Punčuh, namestnik: Urbanc TOZD Kemija Celje član: Edi Beriša, namestnik: Rudi Mraz, Franc Dečko, Ante Iveljič TOZD Titan dioksid član: Jože Štumberger, namestnik: Nada Bedek, Drago Barbulovič, Zoran Kanduč TOZD Grafika član: Vera Golner, namestnik: Ivanka Centrih, Friderik Leskovšek, Ivan Pohole TOZD Transport član: Milan Amon, namestnik: Konrad Štorman, Marija Jevšinek, Josip Frljužec TOZD Veflon član: Bojan Zaveršnik, namestnik: Franc Slemenik, Marjan Cimerman, Šandor Patkanj TOZD Vzdrževanje član: Ivan Ramšak, namestnik: Martin Črepinšek, Beno Pečar, Jože Ašenberger DSSS član: Metka Zupančič, namestnik Franc Smeh. TOZD Energetika član: Maks Zakošek, namestnik: Božo Kovačič, Hubert Kasnik, Jakob Novak STANOVANJSKA KOMISIJA TOZD Metalurgija član: Stanko Vidovič, namestnik: Vinko Tajnšek, Jože Farčnik, Branimir Jokanovič. TOZD Grafika član: Alenka Furlan, namestnik: Emil Gajšek, Zinka Pavič, Branka Perčič. TOZD Kemija Mozirje član: Jože Mavrič, namestnik: Mija Sirko. TOZD Kemija Celje član: Vili Kos, namestnik: Albin Zupanc, Franc Kovač, Milica Končan. TOZD Titan dioksid član: Rado Bizjak, namestnik: Štefan Marcius, Dušan Pravdič, Cveto Tešič. TOZD Transport član: Amadeo Dolenc, namestnik: Štefan Polajžer, Vida Pevec, Irena Sakulac. TOZD Veflon član: Konrad Cverle, namestnik: Bogdan Udovč. DSSS član Edvard Jurhar, namestnik Radenko Cunjak. TOZD Vzdrževanje član Ivan Kurnik, namestnik: Karel Koren, Anton Žagar, Edi Žnidar. TOZD Energetika član Albin Grosek, namestnik Božo Kovačevič. ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA IN SPLOŠNE KADROVSKE ZADEVE DELOVNE ORGANIZACIJE TOZD Grafika član Bernard Kočnik, namestniki Hermina Strašek, Stjepan Herak, Anton Smole. TOZD Metalurgija član Slavko Šoštarič,namestniki: Leopold Kos, Fric Kolšek, Vinko Persolja. TOZD Kemija Mozirje član Vida Kaker, namestnik Anton Firšt. TOZD Kemija Celje član Karel Lešek, namestniki: Ludvik Gregorič, Gabriel Marinič, Rozalija Večko. TOZD Titan dioksid član Jože Ljubič, namestniki: Slavko Cankar, Franc Šinko, Karla Del Negro. TOZD Transport član Zdravtyo-4:uzar, namestniki: Ludvik Trnovšek, Marija Gorenšek, Ivan Mirkovič. TOZD Veflon član Franc Teršek, namestnik Andrej Tovornik. DSSS član Ivan Kolenko, namestnik Slavko Ojdanič TOZD Vzdrževanje član Vinko Počivalšek, namestniki: Milan Jug, Bogdan Krajnc, Ivan Čuvan. TOZD Energetika član Kasnik Hubert, namestniki: Marjan Kolar, Božo Kovačevič. UREDNIŠKI ODBOR TOZD Metalurgija član Franc Gutemberger, namestnik: Miroslav Milosavljevič, Brigita Petelin, Franc Kramarič. TOZD Kemija Mozirje član Fanika Urbanc, namestnik Ljuba Benedek. TOZD Titan dioksid član Marjana Frelih, namestnik Safet Plivac. TOZD Transport član Mirko Polutnik, namestniki: Milan Markovič, Martin Gorenšek, Anica Konec. DSSS član Maks Pečnik, namestnik Bojan Horvat. TOZD Vzdrževanje član Janez Bošnjak, namestnik Ljudmila Oblak. TOZD Veflon član Ivica Žerjav,namestniki: Viktor Ver-vega, Ivanka Brezovšek, Klara Strašek. TOZD Grafika član Alojz Bombač, namestniki: Bojan Božič, Lenart Horvatič, Hermina Strašek. TOZD Energetika član Branko Pustoslemšek, namestnik Marjan Kolar. NASMEJMO SE Igre brez meja INDOK dejavnost za razvoj Potreba po dolgo organizirani in učinkoviti INDOK dejavnosti je v svetu skokovito narasla. Tehnološkega razvoja ni več možno slediti skozi »poplavo informacij« s klasičnimi knjižničarskimi prijemi. Ocenjuje se, da se na svetu letno priobči okrog 3 milijone člankov, poročil, knjig in še okrog 1 milijon patentov. Pri obeh ocenah pa niso upoštevani brezštevilni prospekti, standardi in tehnične specifikacije. Zato se raziskovalci opredeljujejo za seminarje, simpozije, konference, osebne stike in druge oblike stikov kot najpomembnejši vir znanja. Ne zavedajo pa se, da je na ta način pridobljeno znanje nesorazmerno drago in tudi premalo selektivno. Danes po svetu obstojajo organizacije (banke podatkov), katerih edina dejavnost je zbiranje informacij in njihova prodaja. Podatki so različno obdelani (bibliografsko, po stroki itd.). Razviti pa so tudi sistemi - programi za obdelavo in iskanje informacij s pomočjo gesel (deskriptor-jev) - ključnih besed, ki označujejo iskani material, to pa je narekovalo povsem novo vrsto INDOK dejavnosti, utemeljeno s sposobnostjo računalnikov, oziroma računalniške tehnologije. Prednosti tako organizirane INDOK dejavnosti so: - obdeluje praktično neskončno število informacij, - omogoča zelo selektivno in točno določeno izbiranje informacij željene vrste in vsebine, - omogoča enostavno delo in uporabniku dovoljuje ustvarjalen pristop k INDOK storitvam, - dviguje učinkovitost izbora pomembnih iskanih informacij na okrog 80 % (le 20 % po klasični poti), - neprimerljivo zmanjša izgubo časa pri iskanju informacij (od do sedaj potrebnih tednov in mesecev na ure in celo minute). INDOK dejavnost v našem okolju postavlja pred nas tudi nalogo, da na enak ali podoben način zajemamo in uredimo tudi lastno znanje. Odločili smo se, da v ta namen spoštujemo navodila o pravilno urejeni INDOK dejavnosti, ki jo predpisuje Republiški komite za kulturo in znanost, za raziskovalne enote ali organizacije, ki so vpisane v razvidu raziskovalnih organizacij SRS. Osnovni pogoji, oziroma minimalni kriteriji pa so naslednji: - ustrezen visoko strokoven kader s področja dejavnosti raziskovalne organizacije, - prostori za delo in uporabnike, - ustrezen izbor knjižničnega gradiva, - ustrezen izbor sekundarnih dokumentov (dobimo jih z obdelavo literature ali se nanje naročimo), - aktivno sodelovanje vsaj v enem specializiranem INDOK centru, - zagotovljena finančna sredstva - aktivno sodelovanje pri koordinaciji nabave dokumentov in računalniški izdelavi centralnih katalogov. Pri nalogah INDOK centra pa osnovnim kriterijem predpis dodaja naslednje, kar mora INDOK zagotavljati za svoje uporabnike: - nabavljati in izposojati strokovno literaturo in informacije, - posredovati informacije uporabnikom na osnovi določenega profila uporabnikovega interesa iz lastne baze podatkov ali pa po sporazumu enega ali več INDOK centrov doma ali v tujini po SDI sistemu (aferenca), - posredovati informacije referalnega značaja o raziskovalcih svoje organizacije (eferenca). - imeti lastno bazo podatkov in to: primarne dokumente (časopisi, revije, sinopsisi, patenti, raziskave, elaborati, študije, projekti ter publikacije proizvajalcev), sekundarne dokumente (informativni ali indikativni izvlečki drugih originalov, literature, periodike), - zbirati biografske podatke lastnih raziskovalcev in zunanjih sodelavcev, - izdajanje in kroženje periodike, - imeti kartoteko profilov (SDI) - kartice z imeni uporabnikov in gesli. Kaj pomeni SDI? To je selektivno informiranje o novostih (Selective Disse-mination of Information). Deluje tako, da se v povezavi z zunanjim INDOKOM v naprej določenih časovnih intervalih dobi od tega INDOKA, vse prispele nove informacije za določen izbran profil porabnika. S pravilno izbiro profila (gesel, deskriptorjev) dobimo samo pomembne podatke. Po domače si to lahko razlagamo tako, da naročimo lastno strokovno revijo. Obseg informacij se pa spreminja glede na željo (izpisi, kopije, povzetki, bibliografski podatki) uporabnika. Starost teh podatkov je največ 6 mesecev, lahko manj, nikakor pa ne več. Glede na mednarodno delo in veliko prednost ZDA na tem področju, se razen pri domačih bazah podatkov, skoraj izključno uporablja angleščina. Za tako urejen INDOK smo se odločili zato, ker je to z nacionalnega stališča pomembno. S tem dvigujemo delež jugoslovanskega znanja v svetovnem merilu, ki je komaj okrog 0,3 %. Ne nazadnje pa tudi z ekonomskega gledišča, ker s svojimi podatki (raziskavami) plačujemo iskane podatke (o raziskavah). Z eferenco plačujemo aferenco v razmerju 1:1, kot pri blagovni menjavi. Seveda je eferenca vedno manjša kot aferenca in razliko potem plačamo v denarju. PODPEČAN Dani, dipl. ing Izgradnja S kisline vidno napreduje Akcija za ureditev našega okolja Če hodimo z odprtimi očmi po naših obratih vidimo marsikaj, za mnoge nevidnega. Nečistoča, odpadki in materiali, so j razmetani vse naokrog. V preteklem mesecu se je na pobudo KPO začela akcija, očistimo okolje. Najprej je potrebno urediti divje deponije in odvoziti vse neuporabne materiale in odpadke. Naše zunanje okolje mora biti urejeno tako, da ne bomo v zadregi ob i obiskih naših poslovnih partnerjev in drugih zunanjih udeležencev. Če bo mogoče, obljublja KPO, bodo še | pred zimo urejena nekatera stojišča vode pred stavbami. V urejevanju okolja je kanalizacija v starem delu Cinkarne, uredili pa bomo, če nas mraz ne bo | prehitel, tudi nekatere druge kanalizacije v novem delu. Nekateri projekti se še I izdelujejo. Na kolegiju KPO je bil že izdelan plan delne sanacije v starem delu Cinkarne. V spomladanskem času bo potrebno urediti nekaj zelenic in nasaditi 88 dreves, za katere je bila dana pobuda že v prejšnji številki Cinkarnarja. Sredstva za ureditev okolja se bodo črpala iz sredstev tozdov. V prihodnjem letu pa moramo planirati večji znesek tudi za te namene. Po končani ureditvi okolja pa bomo vsi zadolženi, da bomo s čutom odgovornosti skrbeli, da bo naše okolje ostalo čisto in lepo. Služba za varstvo pri delu in varstvo okolja bo pripravila plan sanacije tudi znotraj naših obratov v tozdu, kjer je že večletna nujna potreba po pleskanju in ureditvi instalacije, sanitarij in kopalnic. Naj bo to pobuda nas vseh, da takoj, enkrat za vselej končamo z nemogočim odnosom do našega okolja. MG. Poleg nove kisline rastejo rezervoarji O GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE •• Pozdravljeni Res, prav ste videli. Po dolgem času je pred vami spet glasilo mladih - MCC, ki ga vsi že dolgo pogrešamo. Že vnaprej se vam opravičujemo, če le-ta ne bo tak, kot bi moral biti. Pobudo zanj smo dali mladi, polni upanja in želja, da nam bo tokrat uspelo. Prepričani smo, da je med vami mnogo takšnih, ki bi bili pripravljeni popestriti naše glasilo. Ustanovili smo odbor glasila, ki ga sestavljajo: Irena Kroflič, Frida Jalšovec, Irena Zalokar, Lenart Horvatič, Jože Hernaus in Dušan Žbogar. Želje po obnovitvi glasila, so se porajale na mladinskih sestankih. V začetku so bile le besede, sedaj pa je to že delček nas, našega truda, dela, naših misli in želeli bi, da tudi vaših. Naj bo to glasilo pobuda vsem tistim, ki ure in ure sedijo s peresom in papirjem ter skladajo pesmi, ki končajo v predalu. Le zakaj? Tudi jaz, ti, vsi bi jih radi prebrali. Naj bo to pobuda vsem, ki svojo srečo ali obup zlivajo na papir, ki ga kasneje morda odnese voda ali ga upepeli ogenj. Morda pa leži v predalu in čaka, da bi ga videl še kdo drug! Prepričani smo, da boste sodelovali. In .... če se utrne kakšna misel veselja ali žalosti, brž po svinčnik! Naj bo to glasilo del nas mladih, čeprav nas poleg lepih trenutkov v življenju, obdaja včasih kanček grenkobe. Pišite, prispevke pa pošljite tov. Ireni Seme-Tirnanič v Center za izobraževanje! Pa veliko sreče in sodelovanja! To številko je uredila Irena Tirnanič. Ustanovni odbor Delo mladinske organizacije v DSSS Kot predsednica mladinske organizacije v DSSS, bi rada seznanila vse mladince Cinkarne o članstvu in delu naše organizacije. V naši delovni organizaciji je 128 mladincev, od tega jih je 10 v predsedstvu. Predsedstvo sestavlja deset članov: predsednica osnovne organizacije ZSMS je Erika Esih, sekretarka Irena Zalokar, člani predsedstva pa Andrijana Jakob, Marija Volasko, Silvo Erjavec. Imamo tudi predsednike komisij, Aleksandro Živec za idejno politično delo, Matjaža Ramšaka za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, Ireno Kroflič za kulturo, Jožico Šeško za šport in Miro Gorenšek za informiranje. Člane teh komisij bomo izvolili na naslednji seji. Predlog programa za obdobje 1981/82 se je delno prenesel iz prejšnjega obdobja, ker ga nismo v celoti realizirati. Program je bil sprejet in določili smo rok ter zadolžitve za posamezne naloge. Dogovorili smo se o enodnevni interni politični šoli za mladince. Udeleženci šole bodo vsi predsedniki in sekretarji osnovne organizacije ZSMS in nekaj članov predsedstva. Teme bodo obravnavane v dveh delih. V prvem delu bo predavanje, v drugem pa razprava in razgovor s slušatelji. Vsem članom mladinske organizacije smo poslali anketni list. S tem smo hoteli ugotoviti način organiziranega delovanja mladih. Anketa ni popolnoma uspela, kaj je vzrok še ne vemo. Želeli bi, da se mladinci aktivneje vključujejo v mladinski list, ter v čim večjem številu pošiljajo svoje prispevke v mladinski uredniški odbor. Predsednica mladinske organizacije v DSSS Erika Esih Štipendiranje V letošnjem šolskem letu je bilo v Cinkarni razpisanih 46 štipendij za različne usmeritve. Od teh je podpisalo pogodbo 42 štipendistov. Štipendije so bile podeljene za naslednje stroke: kovinarsko, elektro, za kemijskega procesničarja, poklicno grafično, metalurško tehniško, elektrotehniško, tehniško strojno, ekonomsko šolo, metalurško fakulteto, kemijsko tehnologijo, elektro fakulteto in visoko ekonomsko komercialno šolo (VEKŠ). V skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Celje, ki so ga podpisale vse naše temeljne organizacije in delovna skupnost skupnih služb, prejemajo štipendisti naše delovne organizacije štipendije, ki so odvisne od učnega uspeha in vrednosti točke. V letu 1981 se je vrednost točke zvišala 1. marca od 3,26 na 3,86 in 1. septembra od 3,84 na 4,63. Z zvišanjem vrednosti točke so se povišale tudi štipendije in sicer najnižja štipendija za zadosten uspeh na poklicnih in srednjih šolah, ne glede na letnik, je znašala 1. januarja 1.141,00 din, za odličen uspeh pa 1.630,00 november 1981 štev.: 1 dinarjev, 1. marca za zadosten uspeh 1.304.00 dinarjev, za odličen uspeh pa 2.347.00 dinarjev. Na višjih in visokih šolah je znašala štipendija 1. januarja za najnižji uspeh 1.467,00 dinarjev, 1. marca se je zvišala na 1.956,00 dinarjev. S 1. septembrom pa so kadrovske štipendije za učence v prvem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja (ne glede na prejšnji učni uspeh) enotne, in sicer 2.222,00 dinarjev. Enako velja za študente v prvem letniku višjih in visokih šol (ne glede na prejšnji uspeh), in sicer 3.010.00 dinarjev. Te vrednosti se nanašajo na povprečni dober učni uspeh, ki ga je imel učenec v 8. razredu osnovne šole ali študent v 4. letniku srednje šole. To je kratek, osnovni prikaz nagrajevanja učencev in študentov, kateri so zaprosili, da jih štipendira Cinkarna. O morebitnih spremembah vas bomo še obveščali v prihodnjih številkah. Irena Tirnanič Republiški seminar za kulturne delavce V Novem mestu je bil od 22. do 27. junija republiški seminar za organizatorje kulturnega življenja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Teden dni smo se zadrževali v zelo prijaznem hotelu Metropol, kjer smo bili zbrani iz vseh večjih občin v Sloveniji. Snov so nam podajali odlični predavatelji: Jože Humer (komite za znanost in kulturo SRS), Jože Vozny (RTV Ljubljana), Doro Hvalica (republiški svet ZSS), Marjan Belina (ZKO Slovenije), Majda Emeršič (študijska knjižnica Maribor) in Ivan Dorner (kreditna banka Maribor). Kakšnega posebnega recepta za naše delo nismo dobili, dali pa so nam nekaj koristnih napotkov, zato je bilo delo dokaj pestro. Po vsakem predavanju smo se razdelili v skupine, kjer smo se pogovarjali in prihajali do skupnih zaključkov. Pri tem pa smo si izmenjavali izkušnje. Seminar pa ni ostal samo pri predavanjih in razgovorih. Mi sami smo ga popestrili s kulturnimi dogodki. Dogodek, ki je vsem ostal v spominu, smo pripravili: Vlado Novak, Irena Kalamar, Irena Kroflič in Tatjana Lintner. Kot so nam organizatorji zatrdili, je seminar s tem dogodkom dobil pravi pomen. Sodelujoči pa smo z delom dokazali, da se da z minimalnimi sredstvi in z mero veselja do dela izvesti kulturni program. Obiskali smo tudi tovarno Krka. Staša Vovk nam je povedala, da imajo na razpolago za kulturno dejavnost 50 starih milijonov dinarjev za šport pa 30 starih milijonov dinarjev. Seminar se je končal v prijetnem vzdušju in ni ga bilo, ki ne bi imel solznih oči ob zadnjem stisku rok. Res, veliko smo odnesli in zahvaljujem se delovni organizaciji Cinkarna, da mi je omogočila izobraževanje na tem področju. Ugotovila sem, da smo v naši delovni organizaciji na pravi poti glede kulturnega življenja, čeprav so bili prisotni na seminarju zelo začudeni, kako moremo tako dobro delovati s tako minimalnimi sredstvi. Kratek povzetek iz našega enotedenskega dela bi povzela z besedami, ki jih je izrekel Franc Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS: »TOVARIŠ, ZA KULTURO IN KULTURNOST JE TREBA NAPRAVITI ŠE VEČ!« Irena Kroflič Moji utrinki Stopam po zaprašeni cesti, ki ji ni videti konca. Moje uho zaznava lahno šepetanje potoka, ki mirno teče dalje, ne meneč se za popotnika. Sonce še vedno sipa svoje zlate žarke, čeprav bi se že moralo poslavljati. V dalji se dvigajo vrhovi, ki stojijo ponosno kot orjaki. In ni ga, ki bi jih premaknil. Stopam sama. Pridruži se mi le šelestenje listja, ki odpada in šumi potoka, ki odnašajo nešteto skrivnosti. Ustavim se in gledam svoj obraz v čisti vodi. Ne vidim ga. Skozi kalno solzo ga ni moč videti. Zakaj solze ? Zakaj šepet potoka? Zakaj šelestenje odpadajočega listja? Zakaj slovo sončnih žarkov? Zakaj ..... Ker sama ne vem. Ker je takšna moja pot. Ker je takšna usoda. Ker tako hoče mati narava. Ker ..... Stopam po zaprašeni, vijugasti cesti, kjer je polno zakaj-ev in zato-jev, ki se pomikajo bliže h gori, v zavetje po zaščito. Oblak je prekril že rdečkasto gmoto in šele sedaj sem to opazila. Potok je že zdavnaj izginil in šele v tem trenutku se zavedam, da ga že dolgo, dolgo ne slišim več. Drevesa so izginila in šele sedaj opažam, da jih pogrešam pa čeprav z njih odletava listje. Samo gora je tu. Mogočna, ki se zaveda svoje moči. Ponosna, da se ne ukrivi. Gora, k tebi pridem, da me boš varovala. Skrila se bom v majnho špranjo in le ti boš vedela, kako sem majhna, kako potrebna pomoči. Le ti boš vedela ..... Solze, ne tečite več! Potok, ne šepetaj! Listje, ne šelesti! Sonce, ne sij! Samo ti, gora, ostani. V tebi je moč, v tebi je ponos, v tebi ni solza, v tebi ni strahu, v tebi ni.... Slišiš kako šepeta potok, slišiš, kako šelesti listje, slišiš, kako pojejo ptički in kako toplo zajamem zrak v tem prelepem popoldnevu in nasmehnem se celo revici gori, ki tako nepremično stoji v daljavi. Irča Kegljanje Letos smo se Celjani z veseljem udeležili otvoritve novega športnega objekta na Golovcu. Poleg rokometne dvorane je športno Celje dobilo težko pričakovani pokrit bazen. Še posebej pa smo Celjani ponosni na desetstezno kegljišče, ki je največje v Jugoslaviji. V počastitev praznika občine Celje je potekalo na tem kegljišču že prvo tekmovanje. To so bile borbene igre, na katerih so nastopile ekipe iz pobratenih občin Osijeka in Doboja. V septembru je bilo regijsko tekmovanje v parih in posamezno. Četrtega oktobra pa je bilo republiško prvenstvo za člane. Na tem tekmovanju se je najbolje izkazal domačin Luka Kačič in osvojil naslov republiškega prvaka. Oktobra si bomo v Celju lahko ogledali še državno prvenstvo za člane in zanimiv dvoboj med Jugoslavijo in Avstrijo. Ljubitelji kegljanja te prireditve gotovo ne bodo zamudili. Vse, ki jim kegljanje pomeni več kot samo ogled tekem, vabim vsako sredo od 17. - 19. ure na kegljišče v Golovec, da se tudi sami preizkusite v tem zanimivem športu. Naša delovna organizacija ima namreč v tem času na voljo štiri steze. Vidimo se torej ob sredah ob 17. uri! Jožica Šeško MALA KRIŽANKA t *•! ^ ^ SOGLASNIK SREDOZEM ZIMZELEN GRM ZDRAVIL RASTLINA KRATER NA LUNI MOŠKO IME ZENSKO IME TUJ JOD CESKI PESNIK VSEBINA NEKE MISLI TIP SOV LETALA PTIC NOVE ZELANDIJE \ \ N • kK j ► ZAJEDAL GRM ST GRS PLEME RIM Številka VRSTA MORSKIH PSOV SOGLASNIK •X 'Mir- £ BOGINJA PLODNOSTI hertz- KRATICA RIMSKA ŠTEVILKA SESTAVIL LESKOVŠEK TOMA2 6 TON GL LESTV 0R02JE Z DOLGO CEVJO cc 4 Črka OBRAZ RIM Številka MOŠKO IME 'JASPROTNC OD STARI CINKARNAR ATL KLUB MLADINSKA KNJIGA Živio ital IZOBRAZ USTANOVE ASTATIJ NOV TOZD CC Šumnik TRDA VODA METER AMPER KEMIČNI IZDELEK STRAŠLJIV* BESEDA POMEŠANO • NSU» PLOD m ikf INAHOVA HCl mesto v ZAH SIBIRIJI SLOV SKLADAT (JOSIP) JAJČAST OBEL ZVOČNIK NAJKRAJŠI PRIIMEK VOLNENI ODEJI PROIZVOD CC Delo družbenopolitičnih organizacij DSSS Izvršni odbor sindikata skupnih služb je na svoji septemberski seji razpravljal o pripravah na tretjo konferenco ZSS in sprejel stališče, da sprejmejo sklepe v zvezi z vlogo in nalogami sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti. V DSSS so ocenili, da relativno uspešno zagotavljamo socialno varnost zaposlenih delavcev. Za večjo aktivnost pa bi si morali prizadevati na področju nagrajevanja po delu in rezultatih dela ter pripravi sistema za nagrajevanje. Našteli so še vrsto drugih pomanjkljivosti ki jih moramo nemudoma odpraviti. Predvsem moramo vso skrb posvetiti učinkoviti izrabi delovnega časa, izvajanju socialne politike, zagotoviti delavcem med delom topli obrok, izboljšati odnos do družbene imovine. Potrebno je ustanoviti odbor za varstvo pri delu, ter preveriti možnosti za koriščenje počitniških kapacitet. Večje število zaposlenih je potrebno vključevati v športno rekreativno dejavnost. Večjo pozornost bo potrebno posvetiti uveljavljanju delegatskih odnosov ter več storiti za družbeno usposabljanje, obveščanje in usmerjanje delegatov, da bi le-ti lahko uspešno zastopali interese delavcev. Prav tako bo potrebno večje povezovanje s krajevnimi skupnostmi, kjer se v vse večjem obsegu usklajajo in uresničujejo življenjski interesi delavcev. TI-AN DIOKSID Na izvršnem odboru tozda Titan dioksid v mesecu septembru so člani ostro kritizirali nov način razdeljevanja hrane. Menili so, da je način naročanja malic za delavce, ki delajo na izmene, nemogoč. Ugotavljajo, da razdeljevalnica služi le delavcem v dopoldanski izmeni, za delavce v drugih izmenah pa čas razdeljevanja ni racionalno izkoriščen. Na zahtevek delavcev iz tozda so predlagali, da se ponovno odpre jedilnica v tozdu Ti02. Menili so, da je v Celju potrebno pristopiti k organiziranju družbene prehrane ter zagotoviti tople obroke iz kakšnega drugega družbenega centra, ne samo iz samopostrežne restavracije Gaberje, ki nima posluha za delavce v izmenah. Največ pripomb imajo na neurejeno malico za vozače, ki jih je v Titan dioksidu kar 50 odstotkov. Opozorili so tudi na varstvo pri delu, zaradi večjega števila nezgod pri večkratnih okvarah naprav v proizvodnji.. Obravnavali so tudi otroško varstvo in predlagali, da bi bili vzgojno varstveni zavodi odprti do 16,00 ure, kar bi verjetno ne bilo tako nemogoče če upoštevamo, da je možen zamik delovnega časa tudi v družbenih dejavnostih. Glede stanovanjske problematike so menili, da se le-ta prepočasi rešuje. Omogočiti bi bilo potrebno, da bi delavci z manjšim OD pridobili solidarnostna stanovanja in imeli možnosti nižje participacije. Menili so tudi, da regres za oddih že dolgo ni več stimulacija. Zadostuje le za delno pokritje stroškov pri letovanju v počitniških prikolicah. Bolje bi bilo kupiti več prikolic in manj najemati kapacitete v domovih, ker so stroški tega letovanja preveliki. Člani izvršnega odbora so obravnavali predlog za udeleženca dvomesečne sindikalne šole v Radovljici in izvolili tov. Jožeta Ljubiča. .. _ M. (j. Dve osnovni organizaciji zveze komunistov Z novo organizacijo, ko so se nekatere funkcije poslovanja v delovni organizaciji združile, se je delovna skupnost skupnih služb številčno znatno okrepila,proizvodni in neproizvodni tozdi pa oslabeli. Tako je štela osnovna organizacija zveze komunistov v DSSS kar 60 komunistov. V številčno močnih osnovnih organizacijah se kvaliteta forumskega dela sicer izboljša, komunist kot posameznik pa se težje vključuje v preoblikovanje svoje sredine Ker pa smo v skupnih službah želeli aktivirati slehernega komunista, je predsedstvo konference ZK v soglasju z izvršnim sekretarjem občinske konference ZK, tovarišem Srečkom Pratnemerjem, predlagalo, da se iz tega okolja formirata dve osnovni organizaciji. Sestanek, ki je bil v četrtek 8. oktobra, je to potrdil. Komunisti v skupnih službah so glede na lokacijo in organizacijo potrdili razdelitev osnovne organizacije. Prva osnovna organizacija zajema službe - kadrovsko, pravno-samoupravno, splošno, računovodsko, plansko, organizacij- sko, službo za varstvo pri delu, AOP in vodstvo delovne organizacije. Ta osnovna organizacija zajema 23 komunistov. Organizacijsko po sorodnosti dela, sodijo v drugo osnovno organizacijo DE Marketing, razvojna in investivijska služba, posebna finančna služba in služba kakovosti. Ta osnovna organizacija šteje okrog 40 komunistov. M. G. Zeleni vlak Titovo Velenje -Ljubljana Obveščamo vas, da je s 5. oktobrom pričel na relaciji Titovo Velenje - Ljubljana voziti poslovni vlak - zeleni vlak. Vlak je namenjen poslovnim ljudem, ki vsakodnevno ali pogosto potujejo v Ljubljano - središče gospodarskega političnega in kulturnega življenja v Sloveniji, kjer se vršijo najrazličnejša posvetovanja, sestanki in drugi pomembni dogodki. Zaradi tega bo zeleni vlak vozil od ponedeljka do petka, ko je poslovno dogajanje najaktivnejše. Tako zeleni vlak ne bo vozil na svoji redni progi ob sobotah, nedeljah in praznikih. Uvedbo zelenega vlaka na relaciji Titovo Velenje - Ljubljana je narekovala poleg iskanja najugodnejših možnosti prevoza v zaostreni gospodarski situaciji v prvi vrsti odrezanost oziroma slaba povezanost koroškega^in savinjsko-šale-j škega področja''od republiškega središča. Predvsem pa je bil pri uvedbi poslovnega vlaka pomemben gospodarnostni vidik te vrste prevoza. V ceni vozovnice je vračunana tudi konzumacija, ki zajema hladni prigrizek in topel ali hladen napitek, pač glede na željo potnika zelenega vlaka. Na vlaku je na razpolago tudi dnevno časopisje (Delo, Večer in ostali časopisi). Vozni red zelenega vlaka je prirejen J tako, da bodo potniki prispeli iz Velenja j do Ljubljane v dveh urah, imel pa bo naslednji vozni red in postanke: Titovo Velenje Šmartno ob Paki i Žalec i Celje I Ljubljana Cena za vozovnico ' 131 din v eno smer. Premik na področju inovatorstva 6.30 17.10 6.45 16.54 6.59 16.39 7.11 16.30 8.30 15.10 Celje-Ljubljana je Maks Pečnik Po triletnem zatišju na področju analiziranja inventivne dejavnosti smo vendarle dobili analitika inovacij v razvojni službi. Čeprav je pobuda sindikata in DS DO za ustanovitev teh del in nalog stara že 6 let, se na tem področju ni veliko naredilo. Prvega septembra letos je dela in naloge analitika za inventivno dejavnost prevzel Maks PEČNIK, katerega ta dejavnost zanima in veseli. CINKARNAR: Kakšne so bile vaše prve ugotovitve ob prevzemu tega delovnega j mesta? PEČNIK: V preteklosti je bila v Cinkarni dosežena precejšnja gospodarska korist. Od leta 1978 pa je zavladal skoraj popolni zastoj. Zelo malo predlogov se je reševalo le preko komisij v nekaterih tozdih. Komisija DO praktično ni delovala. Po prvi analizi je nerešenih 52 inovacijskih predlogov. Vzrok temu je prepočasnost reševanja, nerazumevanje ali nepravilen pristop strokovnih sodelavcev v tozdu. CINKARNAR: Kaj je potrebno storiti, da bo inventivna dejavnost pri nas takšna, kakršno določa dosedaj veljavno zakonsko določilo, predvsem družbeni dogovor o inventivni dejavnosti Slovenije in družbeni dogovori občine Celje. PEČNIK: Inventivna dejavnost pri nas mora najti mesto v planih tozdov že za prihodnje leto in v srednjeročnem planu. Predvsem je potrebno zainteresirati vse strukture zaposlenih, da bodo znali poleg rednih nalog, ki jih opravljajo po službeni dolžnosti razmišljati o boljših pogojih dela,o odpravi težkih fizičnih del, nevarnih in zdravju škodljivih delih, o prihranku materiala in surovin, povečanju produktivnosti dela na račun boljše izrabe delovnega časa, povečanje kapacitet itd. CINKARNAR: Kakšno metodo dela boste uvedli na novih delih in nalogah za oživitev te dejavnosti? PEČNIK: V samoupravnem sporazumu katerega bomo v najkrajšem času dopolnili, bomo predvideli boljše nagrajevanje delavcev. Posluževali se bomo razpisov v katerih bodo nagrade za inovacijsko delo že opredeljene. Temeljna organizacija mora predvideti, kaj je potrebno rešiti oziroma kaj se z rednimi dolžnostmi ne more rešiti. Dati moramo možnost inova-torstva vsem zaposlenim od visoko strokovnih do nekvalificiranih delavcev. Z rednim objavljanjem vseh rešenih predlogov, predstavitvijo uspešnih inovatorjev, objavljanjem nagrad gospodarskih koristi itd. bomo stalno obveščali vse delavce. Še v letu 1981 bomo ustanovili društvo DIATI v Cinkarni. CINKARNAR: Pobuda za ustanovitev društva DIATI pri nas je stara že tri leta . Kakšne so naloge tega društva? PEČNIK: Članstvo društva bi sestavljali dosedanji inovatorji v Cinkarni. Skrbeli bi predvsem za nadalnji razvoj inventivne dejavnosti in izobraževanja inovatorjev. Sodelovali bi pri pripravi programov in razstav. Skrbeli bi za pravično in enotno nagrajevanje inovatorjev glede na kriterije ter na nadalnji razvoj tehnične kulture ter za pravilno izrabo znanja. Seveda bo imelo društvo svoj program dela in vodstvo. Namenjeno pa je povezovanju vseh dosedanjih in bodočih inovatorjev. CINKARNAR: Vsekakor pa oživitev inova-torstva v naši DO ne bo odvisna samo od vašega dela? PEČNIK: Nikakor ne. Sedaj, ko smo izvolili nove samoupravne organe, bomo imeli petčlanske komisije v tozdih in komisijo na nivoju DO, katero bodo zaradi boljšega usklajevanja dela sestavljali po en član vsake komisije tozda. Za nadaljni razvoj inventivne dejavnosti bo zlasti pomembno, da se bodo vsi predlogi hitro in učinkovito rešili. Brez večjega sodelo- vanja strokovnih služb še posebej pa razvojne in investicijske službe, pa to ne bo mogoče uresničiti. Prizadevati si moramo, da bomo imeli tudi koristne predloge in tehnične izboljšave z večjo gospodarsko koristnostjo. To pa lahko dosežemo samo z vključitvijo sposobnih strokovnjakov in operativcev ter timskega dela. Cilj v Cinkarni naj bo. v najkrajšem času doseči tak nivo inventivne dejavnosti, da bomo imeli eno inovacijo na 20 zaposlenih. SKROMEN NAPREDEK Da bi imeli predstavo, kako in kaj delamo na področju inovacijske dejavnosti v občini Celje in kje je naša DO, smo naredili kratek povzetek iz poročila o inovacijski dejavnosti za leto 1980, ki je bilo sestavljeno na osnovi ankete, izvedene v delovnih organizacijah. Ugotavljamo visok porast koristnih predlogov, zlasti patentov, pa tudi relativni padec realiziranih tehničnih izboljšav, če jih primerjamo s preteklim letom. Močno se je znižalo razmerje realiziranih nasproti predlaganim inovacijam, ki znaša le 62 %, kar je celo bistveno nižje kot v letu 1979. S tehničnega področja je bilo 508 inovacij, iz netehničnega pa 27 in od tega 10 s področja varstva pri delu. Ponovno ugotavljamo, da še vedno ni premikov k večji inventivnosti na področju, ki niso povezane neposredno s proizvodnjo. Gospodarska korist znaša 65.667.649 din in nadomestila inovatorjem 2,843.502 din. Porast gospodarske koristi je v primerjavi z letom 1979 minimalen. Če upoštevamo še stopnjo inflacije pa pomeni to nazadovanje. Porast izplačilnih nadomestil v primerjavi z letom 1979 je nastal zaradi tega, ker se nadomestila prikazujejo z določenim zamikom za izračunano gpspodarsko koristjo. V primerjavi z letom 1979 je število inovatorjev večje za 129 % in se ujema s porastom števila inovacijskih predlogov, predvsem pri kategoriji koristnih predlogov. Med inovatorji beležimo večji delež pri tehnikih in KV ter VK delavcih. Udeleženi so že tudi upokojenci in učenci. V nekaterih OZD se delež inovatorjev med zaposlenimi že približuje pravi množičnosti. Cinkarna ima na 2174 zaposlenih 47 inovatorjev, 12 predlogov, gospod, korist v din 4.716.000 in izplačilnega nadomestila 207.400 din. Žal se stanje v organizacijah združenega dela ni bistveno spremenilo, kar zadeva ugotovitev, da mnoge komisije obstajajo le na papirju in ne delajo: - analitike - profesionalne referente za inovacije imajo še vedno le v Železarni, Emo, Aeru in Libeli. V Cinkarni ga tudi še lani niso zaposlili; - v večjih delovnih organizacijah opažamo večje zanimanje vodilnih delavcev za razvijanje inovacijske dejavnosti (Emo, Cinkarna, Aero); - v letnih in srednjeročnih načrtih ima opredeljeno inovacijsko dejavnost samo 40 - 50 % organizacij združenega dela. - problematiko inovacijske dejavnosti so obravnavale v vseh OZD le komisije za inventivno dejavnost in le v polovici OZD tudi delavski sveti, predvsem zaradi obravnavanja nadomestil inovatorjem. V primerjavi z I. 1979 smo lani zabeležili v občini torej le skromen napredek. S prizadevanji za večjo uveljavitev inovacijske dejavnosti bomo torej morali nadaljevati. Cilji so znani in so začrtani v lanskoletnih nalogah ter opredeljeni v akcijskih načrtih sindikata. Urednica Dobili smo rešilni avto Večletna želja se je uresničila, rešilni avto je v podjetju. Menimo, da je ta odločitev za našo delovno organizacijo pravilna in upravičena. Našemu delovnemu človeku lahko tako nudimo vso pomoč v nesrečah. Doslej smo prevažali (letno okoli 80 sodelavcev) v ambulanto in bolnišnico z izrabljenim in neustrezno opremljenim gasilskim vozilom. Nujno je, da zdaj posvetimo vso skrb strokovnemu usposabljanju delavcev za prvo pomoč. Pri tem pa upamo in želimo, da bi naš rešilni avto čim manj uporabljali. Stanko Leskovšek NASMEJMO SE Sodobna Meka El Naši upokojenci na izletu se vseh izletov, ki jih delovna organizacija pripravi za upokojence. Njegova želja je, da se ti izleti nadaljujejo, saj takšna srečanja krepijo prijateljstvo med nekaterimi sodelavci. Tovariš Vengust je povedal, da je zelo presenečen nad dobro organizacijo izleta. Čeprav je bilo malo časa, so si upokojenci ogledali mnogo zanimivih stvari. Tudi njegova želja je, da se takšna srečanja še nadaljujejo. Pogovarjali smo se tudi s tovarišem Perčičem in njegovo ženo Ano. Tovariš Perčič je najprej del^J-v rudniku v Belgiji. Otrok nimat^, -ker šta večinoma potovala in delala po svetu. Kasneje se je zaposlil v Cinkarni. Rad se spominja teh časov in všeč mu je, da se še vedno lahko srečuje s svojimi sodelavci na teh izletih, ki se jih redno udeležuje. Štefan Vengust je bil z izletom zelo zadovoljen Njegova žena Ana zna čudovito igrati na »pero« - orehov list. Povedala nam je, kako se je naučila te umetnine. Že kot majhno dekletce, si je na paši visoko v planinah krajšala čas s piskanjem. Kasneje ji je to prišlo prav, da ji živina ni preveč uhajala. Ta umetnost pa jo je tako pritegnila, da je nadaljevala z učenjem. Lepo je bilo videti, s kakšnim veseljem so se zavrteli v prijetnem taktu melodije. Vzdušje je bilo na višku, ko smo se morali posloviti. A ni bilo tako težko. Na vseh obrazih je bilo zapisano upanje, da se spet vidimo naslednje leto. Irena Kroflič in . Zlatko Šentjurc Naš Poldek je s šaljivkami in pesmijo zabaval izletnike Vsako leto naša delovna organizacija pripravi dogodek tudi za naše upokojence. S tem jim popestri njihov vsakdan in jim omogoči nekaj veselih in prisrčnih uric. Tako je bilo tudi v četrtek 24. septembra, ko se je devet avtobusov odpravilo na izlet v Ravne na Koroškem. Spotoma so se ustavili v koroški vasici Šentaniel, kjer je zelo dobro razvit kmečki turizem. Tu so pri treh kmetijah postregli vse udeležence izleta, bilo jih je preko 400, z zelo okusno koroško obaro in ajdovimi žganci. Žal je bilo vreme deževno, zato se izletniki niso mogli naužiti naravnih lepot, ki jih ponuja ta del Koroške. Na Ravnah so si udeleženci izleta ogledali železarski muzej, kjer so razstavljene nekatere naprave in orodja, ki so jih uporabljali delavci v železarni in rudniku pred nekaj desetletji pa tudi v prejšnjih stoletjih. Nekateri so se odpeljali na Prežihovi-no, kjer so obiskali »Prežihovo bajto«, ki je pod zaščito spomeniškega varstva. Prežihova bajta pomeni »konec borbe za lastno zemljo, rešitev najemništva in tujih gospodarjev, pomeni svoj dom!« je zapisal Lovro Kuhar - Prežihov Voranc. Kako lepo je bilo zunaj videti te vesele in nasmejane obraze, kako lepo in preprosto je bilo z njimi poklepetati! Kako močno so jim sijale oči, ko so se pozdravljali med sabo! Po odhodu z avtobusi, se je povsod razlegal smeh. Veselje je bilo tudi tam, kjer ni bilo našega »Poldeka«, da bi poskrbel za to. Lepo je bilo videti te srečne obraze, ki so toliko svojih moči v dolgih letih vložili v delo. A vseeno. V njih je še vedno polno iskric veselja in volje. Dali so nam vedeti, da so še vedno del naše delovne organizacije in da še vedno spremljajo naše delo. Iz njihovih resnih obrazov je sijala lepota, zato smo z nekaterimi upokojenci malo poklepetali, saj smo poizkušali zvedeti od njih samih, kako jim je takšno srečanje všeč. Za pogovor smo izbrali tov. Jožeta Sevška, Štefana Vengusta, Jožeta Perčiča in njegovo ženo Ano. Tovariš Sevšek je upokojenec že deveto leto. Bil je strojnik v Valjarni. Udeležuje V imenu vseh, se je organizatorjem zahvalil Alojz Strmšek. Medtem ko je ansambel »Fontana« počival, sta zaigrala slovenske narodne Ana Perčič na nenavaden »instrument« - orehov list in Dominik Amon orglice Za vedro razpoloženje je kot vedno doslej skrbel naš znani harmonikar Jože Sevšek se udeležuje vseh izletov, odkar je upokojen Pred muzejem Železarstva je razstavljeno mehansko kladivo »Repač« m Šport in rekreacija KEGLJAŠKO TEKMOVANJE MED TOZDI Kegljaška sekcija Cinkarne je 14. oktobra organizirala na novem kegljišču na Golovcu, tekmovanje v borbenih igrah med tozdi, katerega se je udeležilo 6 ekip. Pokal so osvojili kegljači iz tozda Metalurgije. Rezultati: 1. Metalurgija 399 lesov 2. Ti02 388 lesov 3. Grafika 379 lesov 4. Vzdrževanje 360 lesov 5. DSSS 325 lesov 6. Transport 287 lesov Po končanem tekmovanju so se kegljači dogovorili, da bodo vsak na svojem področju skušali pridobiti čimveč novih članov. Vas pa obveščamo, da ima Cinkarna v Golovcu vsako sredo na razpolago 4-stezno kegljišče od 17. do 19. ure. Vabljeni ! OBVESTILO KEGLJAČEM Kegljaška sekcija obvešča vse kegljače in člane sekcije da se izkaznice sekcije dobijo pri tov. Točajevi, v DE Marketing, soba št. 8, telefon 524, 522. Mesečna članarina za člane znaša 10,00 din in se vplača ob dnevu vpisa, velja pa do konca tekočega leta. Za rekreacijo so izkaznice brezplačne. Opozarjamo vse kegljače, da bo po novem letu vstop na kegljišče v urah rekreacije dovoljen samo z izkaznico. Kegljaška sekcija SMUČARSKO OBVESTILO V prizadevanju za čimboljšo organiziranost smučarstva in pridobivanje članstva je Smučarska zveza Slovenije s predhodnim soglasjem osnovnih smučarskih organizacij izdala za smučarsko sezono 1981/82 tri vrste izkaznic po naslednjih cenah: 1. za člane nad 15 let 200,00 din 2. za pionirje stare do 15 let (rojeni do 30. 6. 1967) 100.00 din. 3. za podporne člane (ne glede na starost) 50,00 din 4. za podporne člane (organizacije združenega dela) din 1000,00, 2500,00, 5000,00, 10.000,00, 20.000,00, 30.000,00 Navedeni člani pod točko 1. in 2. imajo ob predložitvi smučarske izkaznice naslednje ugodnosti: a) 10 % popust pri nabavi smučarske opreme (smuči, čevlji, 2 kompleta spodnje smučarsko perilo, kapa, smučarski pulover, smučarske vezi, smučarske hlače - elastične, ogrevalne hlače, vetrovka, smučarski kombinezon, trenerka, tekaški dres, 1 par smučarskih palic, 1 komplet anorak). b) 10 % na slovenskih žičnicah. c) 10 % skozi vse leto ne glede na število dni bivanja razen od 9.VII. do 20.VIII.) v hotelih, campih, kopališčih in športnih objektih (verjetno pa bo popust veljal skozi celo leto). d) 30 % popust pri Startninah na vseh množičnih tekmovanjih, 10 % popust na vse športne usluge in športne rekvizite v vseh 15 športnih centrih. e) Zavarovanje: Vsak član, razen podpornih članov, je zavarovan za primer smrti in invalidnosti. Redni člani lahko koristijo vse zgoraj navedene popuste. Boni za nakup športne opreme so vnovčljivi do 31.7.1982 v trgovskih podjetjih in prodajalnah. Vse prijave in informacije - Leban Marjan. Smučarska zveza Slovenije ŠAH Ekipa šahovske sekcije Cinkarne se je udeležila 9. delavske olimpiade v Puli od 18. do 23. 09. 1981. Olimpiade so se lahko udeležile ekipe vseh podjetij, katerih člani so v delovnem razmerju in nimajo višji naslov od mojstrskega kandidata. Tekmovanja se je udeležilo 192 ekip raznih delovnih organizacij Jugoslavije. Število članov ekip je bilo omejeno. Vsaka ekipa je lahko štela štiri člane in 2 rezervi. Tekmovalo se je po švicarskem sistemu, na podlagi katerega je bilo določeno 9 kol. Igralni čas za partijo je bil 2 uri. Cinkarna je nastopila v nekoliko pomlajeni ekipi. Na prvi deski je igral Jože Šnajder, na drugi Mirko Mežnar, na tretji Vinko Počivalšek in na četrti Ivan Pohole. Jože Jančič je bil rezerva. Ekipa je dosegla naslednje rezultate: Elektromehanika - Cinkarna 3,5 : 0,5 Cinkarna - PTT Sombor 2,5 - 1,5 Cinkarna - Tvornica obuča Bosna 2 : 2 Transjug Rijeka - Cinkarna 2 : 2 Rudnik Vareš - Cinkarna 4 : 0 Cinkarna - Fab cementa Paračin 3 : 1 Cinkarna - Svilana Osijek 1,5 : 2,5 Sana Bosna Novi - Cinkarna 1,5 : 2,5 Cinkarna - SHMZ Beograd 1,5 : 2,5 Prvo mesto na olimpiadi je osvojila ekipa Crvene Zastave z 28 točkami, drugo Energoinvest z 26.5 točkami, tretje mesto 14 Oktober Kruševac. Cinkarna deli 149 do 156 mesto s 15,5 točkami. Če primerjamo tekmovanje naše ekipe v lanskem letu vidimo, da smo osvojili pol točke več, kar je uspeh z ozirom, da nista igrala ing. Ružič in Dečko kot izkušena igralca. Nasploh pa so bile slovenske ekipe slabe, saj ne zasledimo nobene med prvimi dvajsetimi. Ingrad Celje, ki ima ekipo sestavljeno samo iz mojstrskih kandidatov in prvokategornikov si deli 31. do 40. mesto. Naši posamezniki so imeli naslednji uspeh: Šnajder Jože - 4 točke ali 44,4 % - ena zmaga, šest remijev in dva poraza, Mežnar Mirko - 5 točk ali 55 % - štiri zmage, trije porazi in dva remija, Počivalšek Vinko -1 točka ali 12,5 % - dvakrat je remiziral in šestkrat izgubil, Pohole Ivan -5 točk ali 55 % - štiri zmage, trije porazi in dva remija. Jančič Jože je igral enkrat kot rezerva in remiziral. V prvi ekipi Cinkarne sta prvič nastopala Pohole Ivan in Počivalšek Vinko. Pohole je igral izredno dobro, tako da nas je vse presenetil. Igral je počasi in preudarno in bil pri vsaki igri vztrajen do konca, tako da je večkrat že izgubljeno partijo rešil v svojo korist. Počivalšek Vinko se je zelo trudil, pri tem pa se mu je poznalo, da ima premalo izkušenj in da bi ob malo več teoretičnega znanja lahko dosegel boljši uspeh. Pri vsem tem, kar je pokazal odkar igra šah se bo v kratkem razvil v zelo dobrega igralca, če se bo malo poglobil v teorijo. Na poti domov smo se ustavili v Izoli in šli na pokopališče, kjer smo se poklonili spominu nekdanjega člana našega kolektiva in najboljšega šahista Cinkarne, tov. Mišura. M.M. Udeleženec kolesarskega maratona v Logarsko dolino in dobitnik prve nagrade kolesa, Miro Vukosavljevič Avtodelavnica v izgradnji. Piknik v Logarski dolini Srečalo se je več kot 500 sodelavcev Vožnja samokolnice s poleni Najtežja naloga - zadetek lutke Prisiljeno pitje je nekaterim delalo težave! Zadnjo soboto v avgustu smo imeli Cinkarnarji množično športno rekreacijsko srečanje v Logarski dolini, prvo večje srečanje po letu 1973. Ocenjujemo, da se je tega dne pripeljalo v Logarsko dolino več kot 500 naših delavcev in njihovih svojcev. Vreme je bilo kot nalašč za piknik v naravi. Lepa sončna pokrajina nas je že čakala, ko smo z osmimi avtobusi prispeli v naš slovenski biser. Prostovoljni kuharji, naši sodelavci so že pripravljali kotlete in pleskavice, pivo in vino. Tudi mize in stoli, pa oder za ansambel so bili že postavljeni. Lahko smo se le usedli in uživali v planinskih lepotah, svežem zraku in programu naših organizatorjev, ter klepetali in se veselili ob razgovorih s sodelavci. Športno rekreacijski dan je bil v Logarski dolini organiziran že tretje leto zapored, vendar ni bil nikoli tako množičen in dobro pripravljen kot letošnji. Sodelovanje tako velikega števila delavcev iz naše DO je potrdilo, da smo se vendarle pripravljeni še bolje spoznati in utrditi ter izboljšati naše medsebojne odnose. Tekmovanje v trim štafeti in streljanju se je pričelo ob 10. uri. Trim štafete se je udeležilo sedem ekip. V celotnem tekmovanju so morali do cilja premagati kar 16 ovir oz. nalog. Prva naloga je bila preskok čez pol metra visoke ovire v obe smeri, vodenje nogometne žoge med koli okoli zastavice in vožnja samokolnice, naložene z malimi poleni okoli zastavice. Peta naloga je bila najtežja. Tekmovalci so morali zadeti lutko na podstavku z malo žogico v razdalji petih metrov. Pri tej nalogi so se tekmovalci pošteno utrudili, zato jim je naslednja naloga prišla zelo prav. Izpiti so morali steklenico ore do dna. V sedmi nalogi so prekladali polena, dolga 1 m, iz enega boksa v drugega in nazaj. Nato so morali iz razdalje petih metrov zadeti žogo v koš in iz daljših in krajših palic sestaviti ime Tito. Potem so morali teči v vreči okoli zastavice in iz razdalje 15 metrov vreči kopje v cilj. Prav tako v razdalji 15 m so morali z zračno puško zadeti balonček. Sledil je še suhi slalom -tek med koli, udarec žoge s peto v gol v razdalji 8 metrov, serviranje badminton žogice čez mrežo v označen krog ter met obroča na kol z razdalje petih metrov. To zanimivo tekmovanje je trajalo tri ure. Prvo mesto si je prisvojila ekipa Vzdrževanja, drugo ekipa skupnih služb, tretje Metalurgija, četrto Transport, peto druga ekipa Grafike, šesto mesto Kemija Mozirje in zadnje, prva ekipa Grafike. V dveh urah in pol, kolikor je trajalo streljanje z zračno puško na posebej pripravljenem strelišču, se je zvrstilo kar 78 strelcev. Zmagalo je Vzdrževanje, ki je imelo 612 krogov, DSSS je bilo z 557 krogi drugo, Grafika s 555 krogi tretja, četrti so bili Metalurgi s 467 krogi, nato delavci tozda Kemija z 432 krogi in zadnji tozd Transport z 296 krogi. Po končanem tekmovanju je bila prosta Prekladanje polen Strelci so se zvrstili pred tarčami Tudi okrepčilo je bilo potrebno Kuharska ekipa in vrsta pred njo