Kmetski list
Vsakdo vživuj vse sadove svojega dela In mariflvostl t
Rokopisi se n« vračajo. — piaCa in toii se v LJubljani — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici St. 7. - Telefon nter. St. 2506. — Račun ari postni hranilnici St. 14.194.
Dr. Drago Marušič.
Nova miselnost.
V najnovejšem času se pojavljajo od raznih strani nasveti, naj slečemo Slovenci svojo staro ponošeno obleko in naj oblečemo »novega človeka«, ki bo pozabil na vse, kar je bilo, in ki bo popolnoma drugače mislil, govoril in delal, kakor je mislil, govoril in delal naš »stari človek«. Ta misel se izraža vedno pogostejše in zato je čas, da tudi mi povemo o tej stvari svoje mnenje.
Izkušnja nas uči, da se človek vedno spreminja. Spreminja se telesno, spreminja se pa tudi duševno. — Mladenič, ki doseže svojih 20 let, ni več tak na zunaj, pa tudi duševno ni več tak, kakor je bil kot šestleten šo-larček. Zato pravi znanost, da tvori človek od včeraj in človek od danes pač nepretrgano vrsto, posamezni deli (»včeraj«, »danes«, »jutri«) te nepretrgane vrste si pa niso med seboj enaki, ampak so medseboj različni, in sicer toliko bolj različni, kolikor bolj so posamezni deli oddaljeni drug od dru-gega;
Spoznanja, ki jih je zbrala in ugotovila znanost kot plod razmišljanja in opazovanja dolgih stoletij, moramo vzeti vedno za podlago svojih današnjih opazovanj in sklepanj, da ne zabredemo v stare in nove zmote.
Mi smo v našem listu gotovo že stokrat napisali in naglašali, da živimo Slovenci danes v novi državi. Mi smo naglašali ponovno važno okolnost, da je mišljenje človeka vedno odvisno od zunanjih razmer in okoliščin, v katerih živi, in smo povdarjali vedno važnost velike razlike med staro Avstrijo in našo novo državo zlasti za naše javno življenje.
Povedali smo, da je v Avstriji odločevala katoliška vladarska rodbina, da je bilo merodajno katoliško plemstvo in katoliška visoka duhovščina in ogromna katoliška večina prebivalstva. Proti tem močnim silam se je začel dvigati počasi odpor, in sicer odpor onih, ki ali sami niso bili katoliki (žid-je itd.), ali pa odpor onih, ki niso bili zadovoljni s premočnim vplivom duhovščine. Tako je prišlo čisto po naravni poti razvoja do tega, da se je v stari Avstriji razvilo povsod, in seveda
tudi pri nas, znano »liberalstvo« in »klerikalstvo«. Kdor razume, kar smo napisali, razume tudi, da v tedanjih okolnostih drugega sploh ni moglo nastati.
Po razpadu Avstrije pa smo prišli v čisto nove razmere. Danes ni več katoliške vladarske hiše; ni več mogočnega katoliškega plemstva; ni več ogromne katoliške večine prebivalstva. Namesto premoči ene verske skupine imajo vse priznane verske skupine z zakonom zajamčeno enakopravnost in svojo zajamčeno notranjo svobodo.
To je velikanska razlika med nekdaj in sedaj!
Ta velika razlika zunanjih okol-nosti, ta razlika med nekdaj in sedaj, mora po sili in potrebi naravnega zakona uplivati tudi na naše mišljenje, čisto vseeno je, ali se naše mišljenje prilagodi novim razmeram že danes, ali pa če pride do tega šele čez 50 let
—	kar mora priti, to pride!
Zgodovina zadnjih 10 let popolnoma potrjuje to, kar ponavljamo danes. Mi smo bili in smo še žive priče, kako se je vsa tista naša »liberalno-klerikal-na politika« — bolje rečeno: bedarija
—	izmaličila in sprevrgla v navadno, da ne rečemo umazano borbo za korita in za materijalne koristi. Mi smo pred nekaj tedni napisali in povedali, da se je sukala vsa naša »politika« zadnjega desetletja okoli tega, katera skupina se bo dokopala do te ali one javne blagajne, da bi mogla potem deliti svojim pristašem tiste nesrečne »podpore« in jih s tem naravnost kupovati, dalje se je vse sukalo okoli podeljevanja služb svojim pristašem, in pa okoli delitve štipendij in podpor dijakom — kar seveda tudi močno diši po kupovanju duš (zaradi načina, kako se je dijakom delil ta ubogi kruh). O kakih načelih ni bilo niti govora več, vsa načela so namreč padla v vodo, v vodo pa so padla, ker so bila stara, ker so izvirala iz starih razmer, in zato nihče ni vedel, kaj naj s tisto staro avstrijsko robo počne v novi dobi, v naši novi državi.
Bridka resnica je, kar smo povedali, ampak povedati je treba enkrat
resnico javno, četudi bodo naše besede tega ali onega spekle.
Nam pa, ki smo staro, iz avstrijskih razmer (glej zgoraj) izvirajočo miselnost že zdavnaj zavrgli, ker smo že zdavnaj spoznali, da za našo novo državo tista stara navlaka ni več primerna, je bila postavljena težka naloga, da iščemo za Slovence najbolj primerno novo miselnost, ki odgovarja in ustreza našemu novemu stanju. O tej stvari je napisal naš list stotine člankov, in če bi bili ti članki zbrani v celoto, bi ljudje šele videli, kakšnega ogromnega dela in koliko prečutih noči je bilo treba, predno je pred nami zrastla mogočna in trdna stavba naše nove kmečke miselnosti!
Mišljenje človeka ni odvisno le od zunanjih razmer in okoliščin, v katerih živi, ampak tudi od notranjih doživljajev in vtisov, katere sprejema. Cela naša generacija pa živi danes pod vtisom dveh ogromnih dejstev, katere je doživela: to je bila svetovna vojna in pa ustanovitev samostojne narodne države, če kje, potem se je v teku svetovne vojne jasno dokazalo, da je kmet glavni steber države, kateri je nosil tudi vsa vojna bremena, tako na fronti, kakor doma s pridelovanjem potrebne prehrane. Takrat so se morale vsakemu opazovalcu odpreti oči, da je spoznal, da kmet ni samo stan v državi, kakor so drugi stanovi, ampak pravo jedro naroda, od katerega izhaja zdravje, moč, razvoj in blagostanje. Iz tega izhaja, da tudi če bi naša država ne bila po svoji ogromni večini agrarna, bi se moralo dati kmetu tisto stališče in tisti vpliv, kateri mu po važnosti njegovih narodnih funkcij pripada. Iz ustanovitve samostojne narodne države pa je morala naša generacija spoznati, da je konec tistemu suženjskemu duhu, katerega je v nas vzgajala Avstrija kot manjvrednemu narodu in da smo danes svoboden državni narod z vsemi pravicami, katere nam gredo. Na podlagi tega spoznanja smo neštetokrat povdarjali, da v našem političnem in gospodarskem delu, katero sicer mora sloneti na priznanih etičnih načelih, priznavamo le najvišjo avtoriteto — narodno korist. S tem smo tudi dovolj obeležili naše stališče napram klerikalizmu.
Naša nova, kmetska miselnost temelji na dejstvih in na spoznanjih, preko katerih ne more nihče iti. Ta dejstva so:
1.	da smo Slovenci;
2.	da smo zato, ker smo dobri in pošteni Slovenci, tudi dobri Jugoslovani in jugoslovanski državljani in
3.	da je ogromna večina Slovencev, Hrvatov in Srbov kmečka.
Kdor ta dejstva spoznava in priznava, mora tudi ž njimi računati. — Zato pa smo prepričani, da bodo vsi,
ki danes zahtevajo »novo miselnost«, znali tudi to, da je »nova miselnost« že tukaj in da je zgrajena na tako solidnih temeljih, da je nobena sila ne more zrušiti. V kmečki državi, kakor je naša, ne more po sili razmer in po sili naravnega razvoja prevladovati nobena druga miselnost, kakor kmečka, kajti ta miselnost je res nacionalna, je socijalna, je v najvišji meri državotvorna in versko strpna. Več pa nobena država in noben narod ne potrebuje.
Anton Grebene:
Zastarele zakonske določbe, ki poostrujejo kmetijsko krizo.
Treba je priznati, da si naša sedanja vlada resno prizadeva, agrarno krizo rešiti ali vsaj omiliti. V to svrho je izdala že več zakonov, ki imajo namen povečati ali izboljšati produkcijo, organizirati prodajo produktov in poceniti kmetijski kredit (vsaj za južne pokrajine).
S temi ukrepi se bo doseglo brez dvoma vsaj toliko, da se kmetijska kriza ne bo še bolj zaostrila; dočim ni popolnoma sigurno, če se bo tudi resnično omilila ali celo odpravila. če se hoče namreč omenjene zakone uvesti v poljedelsko prakso, je treba poljedelcem na ta ali oni način povečati obratno glavnico in ni povsem sigurno,, če bo izkupiček za večje ali boljše pridelke kompenziral večje proizvodne stroške, v katerem slučaju bi ti zakoni koristili industriji in trgovini, ker bi se povečal konzum poljedelskih strojev, boljšega orodja, umetnih gnojil, sredstev za zatiranje škodljivcev itd.
Potrebno bi bilo torej skrbeti tudi zato, da se stroški proizvodnje, posebno na malih kmetijah in v pasivnih krajih znižajo, najmanj pa in za vsako ceno gledati, da ne bi prekoračili sedanje višine. Deloma bi se dalo to doseči brez izprememb v zakonodaji čisto upravnim potom; n. pr. z ukinitvijo uvoznih carin na umetna gnojila, galico, kmetijske stroje in pogonska sredstva zanje, poljedelsko orodje, nekatere polfabrikate, posebno železo v palicah, manufakturo itd., dalje s primerno reformo železniških tarif, tudi z znižanjem vseh vrst trošarin bi se dalo nekaj doseči.
O vsem tem pa se je že precej razpravljalo in ni moj namen, podrobnejše baviti se s tem, ker je malo upanja, da bi se te mere v doglednem času v praksi izvedle, že zato, ker bi bili s tem prizadeti fiskalni interesi.
V mislih pa imam ukrepe, ki bi v precejšnji meri varovale kmetov žep, ne da bi to škodovalo državni blagajni ali splošnosti.
Velik del svoje imovine ima kmet, posebno pa mali kmet, investirane v svoji živini, v gospodarskih poslopjih in gospodarskem inventarju.
Da pa kmetu kapital, ki ga ima vloženega v živini, ostane ohranjen in mu donaša vsaj skromne koristi, je potrebno, da jo obvaruje bolezni, oziroma da jo v slučaju obolenja lahko z malimi stroški, ali celo brez denarnih stroškov ozdravi. Vsakemu kmetu je znano, da je to največkrat mogoče le tedaj, če se poslužuje dobrih in cenih domačih živinozdravnikov, kakršnih sicer ni mnogo, vendar pa toliko, da so vsakomur dostopni.
živinozdravniški pomočniki.
Imamo pa zakon, ki zabranjuje domačim živinozdravnikom izvrševanje njihovega posla pod strogimi kaznimi. Sicer se ta zakon večinoma ne izvaja zelo strogo, ker uvidevni uradni živinozdravniki kolikor toliko tolerirajo te njihove «konkurente» in zasledujejo le resnično nevedne mazače, kar je tudi prav in v redu. Prigode pa se slučaji, da morajo občutiti vso težo omenjenega zakona tudi možje, ki so svojo sposobnost že neštetokrat dokazali in so svojim sosedom in dostikrat precej obširnim okolišem pravi dobrotniki. Tako je bil n. pr. nekje na Dolenjskem vsled ovadbe sreskega vet. referenta ponovno z občutno globo kaznovan sloveč in ugleden domači živinozdravnik, o katerega zmožnostih tudi dotični strogi gosp. veterinar ne more dvomiti, kajti mora mu biti še v spominu, da je preganjan moz rešil žival, nad katero je on sam obupal. Razumljivo je seveda, da se je že večkrat kaznovani mož naveličal plačevati vedno občutnej-še globe in-prenehal z zdravljenjem živine, zlasti, ker mu je pretila tudi še zaporna kazen. Okoličani so sedaj takorekoč brez ži-vinozdravnika, kajti čeprav se ta ali oni premožnejši posestnik ne bi zbal stroškov za diplomiranega živinozdravnika in bi mu tudi zaupal, je vendarle zelo lahko mogoče, da ga ne bo pravočasno dobil, ker mora biti uradni živinozdravnik na vsakem sejmu, mora kontrolirati živino pri nakladanju na železnico in ima seveda tudi svoje redne posle v pisarni. Za siromašne kmete in bajtarje pa uradni ali drugi diplomirani živinozdravniki sploh ne pridejo v poštev, ker zastonj ne more delati pri najboljši volji, zlasti v oddaljenejših krajih ne, plačila pa, četudi razmeroma skromnega, ti ljudje ne zmorejo. Kaj naj torej počnejo? Sklenili so sicer, odposlati deputacijo na merodajna mesta, ki naj bi izposlovala koznovanemu spregled kazni in dovoljenje za nadaljno delovanje. Po mojem mnenju pa bi bila taka akcija pogrešena, ker sam spregled kazni, tudi če bi se dosegel, kar pa ni zelo verjetno, v stvari ne bi nič pomagal, a omenjeno dovoljenje se nikakor ne bi moglo izdati, ker mora veljati zakon za vse brez izjeme, če bi se pa tudi tako izjemno in protizakonito dovoljenje dobilo, bi to koristilo samo dotični okolici, v splošnem pa bi utegnilo mnogo škodovati. Prav gotovo je namreč, da bi nebroj nevednih, a tembolj brezvestnih maza-čev in šarlatanov zahtevalo zase enak privilegij in to, vsaj navidezno po vsej pravici.
Bilo bi torej potrebno, mazačem njih škodljiv posel brezpogojno preprečiti, zmož
nim in vestnim domačim živinozdravnikom pa omogočiti delovanje na zakoniti podlagi. To bi se dalo izvesti tako, kakor je to svo-ječasno nameraval deželni odbor bivše voj-vodine Kranjske, namreč z upeljavo tečajev za živinozdravniške pomočnike. Po mojem mnenju namreč ni prav nič potrebno, da človek dovrši gimnazijo, predno se prične učiti anatomije in preprostega živinozdrav-stva. Tega mnenja so očividno tudi tisti živinozdravniki, ki pišejo knjige o domačem živinozdravništvu in prvi pomoči pri obolenju domačih živali; to mnenje potrjuje tudi dejstvo, da se na nižjih in srednjih kmetijskih šolah poučuje tudi živinozdravstvo v večji ali manjši meri.
To tudi v gmotnem oziru nikakor ne bi škodovalo diplomiranim živinozdravnikom, kajti kdor pozna kmetsko konzervativno miselnost, mi bo gotovo pritrdil, če pravim, da kdor doslej v slučaju potrebe ni šel k uradnemu živinozdravniku, tudi pozneje ne bode tega storil, čeprav domači živinozdravniki ne bodo mogli delovati.
Tukaj čaka našo vlado zelo hvaležna naloga, katere pravilna rešitev ne bi stala niti mnogo pripravljalnega dela, niti velikih denarnih sredstev, bila bi pa velike važnosti za blagostanje zlasti malih posestnikov, ti pa tvorijo pri nas veliko večino podeželskega ljudstva.
Obrtni zakon in kmetje.
Druga, ne dosti manj občutna hiba se nahaja v dosedanjem obrtnem zakonu in menda tudi v načrtu novega. Mislim na podeželske rokodelce, zlasti tesarje, zidarje in kolarje, pa tudi, vsaj do neke mere, mizarje, kovače in kleparje. Ti reveži od svojih premajhnih zemljišč ne morejo živeti, svoje obrti pa ne smejo na svojo roko izvrševati, ker nimajo zadevnega dovoljenja; tega pa ne morejo dobiti, ker ne morejo doprinesti predpisanega dokaza usposobljenosti. Stavbe, čeprav stoje nekatere že stoletja, in druga dela, ki so jih izvršili, namreč niso zadosten dokaz^ treba je predvsem raznih spričeval, pisanih dokazov prakse itd. Ne zadostuje, če človek nekaj zna, dokazati mora predvsem, da se je tudi učil, kar zna.
če pa gospodar poveri izvršitev dela kakemu oblastno priznanemu mojstru, ki so po deželi precej redki, zlasti v nekaterih strokah, izvrše delo v mnogih slučajih ravno oni «nesposobni šušmarji» kot pomožni delavci in ad hoc (za ta slučaj) najeti pomočniki onih mojstrov. Efekt (učinek) obrtnega zakona v številnih takih primerih je torej le ta, da kmet več plača, delavec pa pač manj zasluži.
Z novim obrtnim zakonom bi se dalo to povoljno urediti, ker za dela, ki jih izvršujejo omenjeni rokodelci, ni potrebno kako temeljite j še strokovno znanje, temveč v glavnem le neka manuelna (ročna) spretnost.
Kmetu bi bilo s tem precej pomagano. Prvič bi si s pomočjo teh delavcev cenejše stavil gospodarska poslopja in napravil gospodarski inventar (potrebščine), kar je pa zlasti važno, če se pomisli, da vse to ne nosi nobene direktne koristi, dasi je neobhodno potrebno, pač pa povzroča stalne izdatke za vzdrževanje in popravila, in da stoji vrednost poslopij in inventarja na malih kmetijah v zelo ugodnem razmerju z vrednostjo zemljišča, kar seveda slabo vpliva na njih rentabilnost (donosnost). — Drugič je treba včasih, zlasti ob času glavnih del, marsikako popravilo hitro, takorekoč takoj izvršiti, kar je s pomočjo redkih in torej povprečno pre-oddaljenih koncesijoniranih mojstrov nemogoče, ali vsaj, z ozirom na večjo izgubo časa, - neraci jonalno.
ZVEČER sa Z3UTRACJ za
pamakanfe izkuhavanje
pa je pranje gotovo/
Socijalna stran tega vprašanja.
Pa tudi socijalna stran tega vprašanja je važna. Menda so brez izjeme vsi podeželski obrtniki bajtarji, katerim tvori njihova obrt dobrodošel in mnogokrat edino mogoč postranski zaslužek, ki jim omogoči skromno eksistenco v naših krajih. Če se jim ta zaslužek odvzame, bodo v kratkem času gospodarsko propadli; starejši bodo svoji občini v breme in nadlego, mlajši pa se bodo izselili, ali pa povečali število brezposelnih.
Končno bi rad izrazil še prepričanje, katerega bi bil pravzaprav bolje omenil že uvodoma, prepričanje namreč, da predsto-ječi članek ne more biti v nasprotju z zakonom o zaščiti države, ker nikakor ni namen pisca, «ustvarjati med ljudstvom razpoloženje za spremembo obstoječega reda v drža-vi», temveč je njegov namen edinole že obstoječe mnenje ljudstvo v omenjenih zadevah konstatirati (ugotoviti) in merodajne faktorje na to opozoriti.
Vzgoja kmečke mladine,
(Nadaljevanje.)
Kakovost je izraz notranjosti, je stvar srca in odgovornosti. To ponovno povdarja-mo, ker s tem hočemo povedati, da je treba udejstvovanja med kmečkim ljudstvom usmeriti v pravec notranje preureditve in razporeditve. Hmečki »jaz« je danes siromašen, ker ga ne sestavljajo vzori in nazori prave in času primerne kulturne vsebine.
Če naj izobražen svet le nekaj stori za notranjost kmeta, naj ne pozabi te resnice.
In kakor mi, tako občuti tudi kmet; že sama zavest samopomoči, zunanja in notranja zaslomba dvigajo in jačijo. Pomagati si mora končno kmet sam, to se razume. Ravno tako doživi in doseže sam svojo notranjo utrditev velikem in celoti. Dajmo mu možnost, da vstane in se razgleda, dalje pojde sam. Pojde sam in sicer bolj sigurno kot kdo drugi.
Zadružništvo veže in opaja poedince v .celoto, kar je največje jamstvo za bodočnost. Zadruga vzravnava pogubne razlike. Z vzajemno strokovno pomočjo je omogočeno po-edincu, okoristiti se kmetijske vede in tehnike in doseči primerno mero vzgoje. Zdrave individualne sile (sile poedincev) se združijo v socijalne smotre in poedinci se neopa-ženo strokovno in splošno kulturno razvijajo, duševno obzorje se širi in misel se vzpne višje ter se poglablja. Uničujoča tekma izgubi na strasti in se podredi vzajemni pomoči. — Vzajemna pomoč pa jači moralna čustva.
Kapitalizem je že s svojim rojstvom ustvaril pogoje za odpor proti njemu. Izkoriščani — in med te spada v polni meri tudi kmet — izražajo najprej nezadovoljstvo, nato prehajajo v dejanja. Danes so za to dani pogoji v obilni meri in kmečko, kakor tudi drugo delovno ljudstvo je že tako bolno na socijalnih krivicah, da ga ne ozdravi niti ju-rist, niti zdravnik, niti uradnik. Kmet se se-zdravi sam, le možnost za to mu moramo dati. Korak za korakom bo spodmikal tla najhujšemu sovražniku.
Zaman bi bile naše sanje o »solnčni« preteklosti, o nekdanji kmečki idili. Življenje se večno preliva v nove oblike in barve.
A novo lice ne spremeni njegovega bistva — boj življenja za obstanek je bistveno pač vedno isti —, in idila gre vzporedno z našimi zunanjimi in notranjimi potrebami. Kolikor več damo vsakokratni sodobnosti, toliko bolj se bodo potomci na njej oslajali, toliko bolj bodo na njej živeli in na novo ustvarjali. Ce pa naj življenje ima svojo resnično vsebino z neko absolutno vrednostjo, jo mora ustvarjati in uživati cel mož.
Videli smo, da taki danes nismo in kdo nas razdvaja. Nazaj ne smemo, naprej pa ne vemo. In vendar moremo in moramo.
Iz te bežne in zgoščene razprave je že iz ugotovitve dejanskega stanja razvidno, kaj in kako nam je delovati za gmotno in duhovno življenje našega kmečkega in ostalega delovnega naroda.
Največja resnica, da so naši najkrepkejši sokovi iz plodov preprostega dela, bodi naše najvišje načelo.
Da posnamemo:
Vzgoja kmečkega ljudstva obsegaj:
Izobrazbo njegove duševnosti v kolektivno smer.
Ustvarja naj moralno jakega človeka, ki z razumnim delom, slonečim na modernih vedah, kreše in utrja korak za korakom tla sebi in posredno tudi ostalim socijalnim skupinam; ki sproščen, samozavesten in podjeten stopa jasnim ciljem nasproti.
To ni naloga in dolžnost le enega stanu, le ene organizacije, le ene ustanove. Vsi smo dolžni delovati v to smer, če nam je res za zravnanje različnih razpok, ki se še večajo ravno radi neravnovesia v socialnem življenju. In to neravnovesje izvira iz zaostalosti najpomembnejše socialne plasti — kmečkega ljudstva.
Zravnavajmo!
KUHINJSKO POSODO
po najnižjih cenah in v največji izberi, kot emajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino
STANKO FLORJANČIČ, LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 35.
Ako se zasužnji človekova osebnost ...!
Sicer je človek bitje, katero je vzvišeno nad vsem drugim stvarstvom — vendar pa baš radi tega ponižano pod naj-nizkotnejšo žival. Kakor ni visoke gore brez nizke doline, tako tudi ni človekovih vrlin brez slabosti.
Kako znamo v svoj voz vpregali mater naravo, se radi bahamo — kako pa nas potem ona vozi, tega v svoji prešernosti niti ne opazimo. Pivec sicer opeva »zlato kapljico«, češ da ga greje in krepi, ne graja pa njenega učinka, ko ga ta njegova pridobitev vrže v cestni jarek. Tudi ko-ketna gospica s ponosom dan na dan kaže svoje »moderne« čeveljčke (saj jih je sicer pošteno pridobila), vendar pa drago plača »zmanjšano« obliko stopala in povečano visočino postave; ta umotvor jo ne samo prekomerno utrudi, ampak ji tudi pusti nezapravljivo dedščino — skažene in bolne noge. Takih primerov pa je v našem vsakdanjem življenju brez števila.
Vsak tak in sličen primer nam dokazuje, da čimbolj hoče človek s svojim razumom naravo osvojiti — tembolj ga zato ona zasužnji in kaznuje. Zato (ako ni ona že zasužnjila tudi našega razuma) moramo ugotoviti, da: čim bliže k naravi — bliže resnici!
Le naravno sladka kapljica nam (ako si še nismo pokvarili zdravega okusa) more krepčati telo in dušo in edino naravno lepo obuvalo nas je v stanu z užitkom dvigniti po strmi poti na najvišji hrib, vsled česar bomo gledali s take višave na dolinska močvirja, da si jih bomo le komaj mogli misliti, a uživali bomo tako neodvisnost, da se bomo smatrali kralje vrhov.
Upravičeno smemo trditi, da smo v tem pogledu še na najnaravnejši stopnji pode-želani, torej velika večina, in edino to je pogoj, na katerem sloni obstoj človeštva. Ker mi zato bolj objektivno gledamo in čutimo (saj imamo še najbolj nedotaknjen vid in instinkt), imamo vzrok, da tudi povemo svoje tozadevno mnenje. Saj smo še v najožjem kontaktu z naravo; oni ki so jo v zmotnem naziranju zapustili in se ji odtujili, iščejo resnice tam kjer je ni, torej so tako otopeli za bistvenost, da jim njihov kompas lastne orijentacije le prerad mesto pomočnika — služi za zapeljivca!
Poglejmo n. pr. našo novodobno umetnost. Ali je v kakem skladu z naravo? Ne, ali zelo malo! To pa zlasti zato, ker se čimbolj razvija v smer, ki je naravi protivna.
Tako se na polju umetnosti n. pr. slikar trudi, da čim najbolj mogoče spači resnico, a to zato — ker bi z odgovarjajočim odtisom dejanstva pri zaslepljeni in odločujoči publiki na celi črti propadel.
Nič razveseljivejša 'slika se nam ne nudi, ako pogledamo našega športnika. Saj
se sicer v potu svojega obraza trudi, da revež dobi ono, kar mu manjka (ako ne njemu, pa njegovemu bližnjemu), a mesto za kruh, zagrabi za — prah...
S tem pa še ni rečeno, da umetnikov, športnikov itd. ne rabimo. Da, rabimo jih in sicer tako rabimo, kakor le malokaj. To pa vse dotlej, dokler nas ne bo milijardno šle-* vilo zaslužilo tega imena, to je: da bomo postali vsi športniki, umetniki itd.
Kaj bi torej sušljali in sami pri sebi ob-
sojali, povejmo na ves glas, da le plemenito more biti tudi v celoti in splošno koristno. Prizadevanje, da bo oni imel vse udobnosti ostalega življenja, ki od zore do mraka potom duševnega in telesnega napora ustvarja dobrine in ne nekdo, ki ne zna ali noče prav izrabiti svoje razpoložljive sile in prostega časa — je umetnost, če hočemo tudi šport, vse drugo pa je proizvod pokvarjenega okusa in zrahljane plemenitosti.	Tine.
visoko dvignili prapor kmečke zavesti in kmečke svobode, obenem pa ponavlja sleherni slovenski kmet svoj trdni sklep, da bo tudi on ostal zvest visoki ideji, za katero so prelili njegovi junaški predniki toliko krvi.
Kmečka ideja in kmečka miselnost, to so tisti močni vrelci, iz katerih se je rodil tudi naš kmečki praznik. To je dan, ko se mora vse kar je res kmečkega, spomniti in zavedati, da smo kmetje v prvi vrsti kmetje, drugič pa, da nikdar ne bomo dosegli svojih pravic in izboljšanja svojega položaja, če ne bomo složni. Kmet mora s kmetom in za kmeta — ta misel naj preveva 20. julija vse, ki se res čutijo kmete in ki so dobre volje.
Slovenski kmetje so bili dolgo podložni tuji gosposki in težki dnevi so grenili njihovo žalostno usodo. Kmet je svojo žalostno tlačansko usodo prenašal mirno in brez odpora — dokler je mogel. Ko je bil pa pritisk prevelik, . se je uprl; ne uprl, da si prilasti tuje pravice, ampak da si pridobi svoje. Boril se je za »staro pravdo«. Dobil pa je ni in priboril si je ni, ker ni bil složen. Kmete, ki so se borili za svojo pravico, je tolkla kmečka kri, tolkli so jih plačani domači najemniki tujih gospodarjev!
Po krvavem porazu kmetov na Krškem pclju in v njegovi okolici je spal slovenski kmet zopet stoletja trdno spanje, »dokler mu ni znova zasijalo solnce svobode««. To solnce je ogrevalo in ogrelo celo Evropo, samo slovenski kmet je ostal hladen in mrzel, kar ganiti se ni mogel iz težkih okovov, v katere so ga vkovali njegovi združeni gospodarji Ka po se je veriga, v katero je bil vklenjen, le nekoliko zrahljala, so se zopet našli »dobri prijatelji« kmečkega ljudstva, ki so kmete z raznimi lažnivimi frazami in mamilnimi gesli na veliko škodo kmečkega naroda razdvojili in razcepili na dva do skrajnosti sovražna si tabora in jih skoraj do krvi shujskali drugega proti drugemu, samo da so mogli na korist tega prepira dobro živeti sami.
Kmečki praznik na Krškem polju pa je začel ljudem le odpirati oči. Po dolgih stoletjih teme, tuje tlake in domačega razdora so se le našli ljudje, ki so z mogočnim glasom in z neupogljivo voljo zaklicali slovenskim kmetom: dosti je tega, kar je bilo — dosti je prepira in razdora! Namesto prepira in razdora naj zavlada med nami sloga, prava in resnična in iskrena kmečka sloga! Kmet naj sam zagospoduje nad seboj, ker ima sam dovolj prevdarnosti, da odločuje o svojih in v svojih zadevah sam, brez raznih špekulant-skih in demagoških »prijateljev« in svetovalcev. Kmet potrebuje samo večjo izobrazbo, kakor jo je imel doslej, pa ne bo polagoma sploh nobenega svetovalca v svojih zadevah potreboval. Kmet naj postane na svoji zemlji svoj gospod — to pa more postati le, če bo složen!
Tako so govorili, pisali in učili kmete ljudje, ki so kmetom res dobro hoteli, ker so bili sami kmetje. In ker je ta beseda prihajala iz srca in iz resnične ljubezni do kmeta, zato je našla tudi ravno pot do vseh dobrih poštenih in iskrenih kmečkih src, odkoder je nobena sila več izruvati ne more.
Kako zdrava in krepka je kmečka misel že med nami, to dokazujejo vsi oni tisoči, ki jih je leto za letom združeval kmečki praznik na Krškem polju, pa tudi oni tisoči, ki so to slavje slavili le v duhu s svojimi tovariši. Upamo, da tudi letošnji naš praznik ne bo zaostajal za svojimi predhodniki, ampak da bodo vsi, ki pojdejo tja, in tisti, ki bodo morali ostati doma, dne 20. julija klicali enega duha in enega srca: Naj živi, raste in se razvija naša mogočna kmečka misel!
Pristopajte k »Kmetijski Matici«
KMETSKI PRAZNIK , na zgodovinskem Krškem polju v nedeljo, dne 20 julija 1930.
Program praznika:
1.	Od 10. do 12. ure dopoldne zbiranje narodnih noš, konjenikov in okrašenih voz pred cerkvijo v Krškem.
2.	Ob pol 1. uri popoldne sprevod s konjeniki v narodnih nošah in okrašenimi vozovi z godbo na čelu na Krško polje.
3.	Veliko kmetsko zborovanje, na katerem govore minister g. dr. Iv. Shivegel, dr. Novak, A nton Grebene, dr. Rosina in zastopniki hrvatskih kmetov.
4.	Ob S. uri pričetek konjske dirke.
5.	Ob 4. uri oziroma po končani konjski dirki, prične kolesarska dirka.
Spored dirke:
I.	dirka: za tri- in štiriletne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na štirih kolesih 40 m popusta. — Konji, ki so dobili darila, 30 m doklade.
II.	dirka: za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na štirih kolesih 40 m popusta. — Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 30 m doklade.
III.	dirka: enovprežna za mrzlokrvne konje. Daljava 1800 ni. Vozovi na štirih kolesih.
IV.	dirka: enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava '2700 m. Doklade in popuste določi razsodišče po rekordu in pri dirkanju.
V.	dirka: dvovprežna dirka. Daljava 2700 m. Doklade in popusti, kakor pod točko 2. Dirka za konje od 5 let in starejše.
VI.	dirka: jahalna dirka. Daljava 2700 m brez zaprek in brez izjednačenja teže.
Uprava dirke:
V o d s t v o : Franc Zupančič, predsednik konj. društva Rakovnik; Josip Turk, podpredsednik konj. društva Ljubljana.
Končniki: Fran Stupica, trgovec, Ljubljana; Franc Znidaršič, posestnik, Leskovec, Vinko Bon, ve-letrgovec, Krško, inž. Fr. Zupančič, Ljubljana.
S t a r t e r : Anton Gliha, posestnik, Krško.
Progovniki : Franc Vodopivec, župan, Krško;
Maks Vele, posestnik in trgovec, Št. Jernej; Josip Brulc, posestnik in trgovec, Št. Jernej; Fero Rupret, tgovec, Krško.
Časovni ki : Jože Stritar, posestnik, Sv. Križ; Alojzij Kurent, dekan, Leskovce; Janko Malenšek, ravnatelj Kmetske posojilnice, Ljubljana; Janko Vizjak, živinozdravnik, Brežice; Vari, živinozdravnik, Krško.
Kolesarska dirka se vrši na dan kmetskega praznika, dne 20. t. ni. ob 4. uri popoldne po končani konjski dirki na dirkališču v Zadovinku.
Kolesarska dirka:
Posebna določila:
1.	Dirka se vrši za srez Krško in Brežice.
2.	Prijave je poslati najkasneje do 19. t. m. do
Spored dirke:
1.	točka za prvovrstne kolesarje, daljhva 2.700 m.
2.	točka za srednje kolesarje, daljava 1.800 m.
3.	točka za ostale kolesarje, daljava 900 m.
4.	točka »Polževa dirka«.
Po končani dirki se vrši
12. lire g. Pavel Obidu, urarju v Krškem. Prijavnina Din 10'-.
3.	Nagrade določi vodstvo dirke.
4.	Za eventuelne nesreče na dirkalnem prostoru odbor ne odgovarja.
5.	S prijavo se vsakdo podvrže vsakemu izreku vodstva dirke.
Velika kmetska veselica
s plesom, petjem in prosto zabavo. Vstopnina na veselični prostor in obe dirki: stojišče Din 5•—, sedež Din 10•—. Na dirkališče bo vozil avtobus po Din 5•— za osebo.
Kmečki praznik na Krškem polju.
Prireditev, ki jo slavi Slovenski kmečki narod že nekaj let na staroslavnem Krškem polju, je postala že tradicijonalna, zgodovin-
ska in je že globoko pognala svoje korenine 'ne samo v srcih samih kmetov, ampak vseh pravih in resničnih prijateljev kmečkega ljudstva sploh, kajti ta dan vzbuja v vsakem zavednem slovenskem kmetu lep in svetel spomin na one junake, ki so pred skoro 400 leti
fDoobt
Slovenjgradec. Še o kmečkem prazniku. Komaj dober teden dni je cd tega, kar so nas opominjali kresovi po sosednjih lepih gričih in streli iz topičev na veliki kmečki praznik, kateri se je vršil dne 6. julija na vrtu in v prostorih gosp. Ivana Kaca v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Pripravljalni odbor pod predsedstvom g. ing. Vinko Vrhnjaka, veleposestnika iz Pameč in z požrtvovalnim tov. Fran Cajnkom, veletrgovec z vinom, so dali vzpodbudo za to delo in ga organizirali, da se je ta prva prireditev v tem kraju tako lepo izpeljala. Kmečki praznik je priredila tukajšnja kmetijska podružnica. Po sprejemu gostov je krenila povorka s konjeniki in okrašenimi vozovi, kateri je načeloval gosp. Ivan Vrhnjak v narodni noši na konju, na idilični Homec, kjer je pred cerkvijo Matere Božje vršil službo božjo tukajšnji rojak prof. Ži-vortnik. Po končani službi božji so se pričeli govori in predavanja. Govorili so: gosp. Fran Kafol, tajnik kmet. družbe v Ljubljani, dr. Ig. Rozina in dr. Janže Novak za Zvezo društev kmetskih fantov in deklet ter drugi govorniki. Po končanem predavanju in govorih se je pa vršila tombola, katera je bila zelo bogata na dobitkih. Največja privlačnost je bila konjska dirka, ki jo je vodil g. Lobej. Pri enovprežni dirki je dobil prvo nagrado Ivan Šuler, drugo
Ibdlbtet?
Ivan Albreht:
Muzikantovo maščevanje.
(Nadaljevanje.)
Takrat, ko so pred leti bušile na dan govorice, da je Hana njega izbrala za očeta svojemu otroku, je to pač odločno zavrnil in tudi ovrgel, vendar ga je že samo sumničenje natihoma grizlo in trlo. Jezilo ga je, čemu si slaboumna reva izbira vprav njega za pajdaša take sramote. Često so ga mučile strašne sanje: Koder hodi, kamor stopi, je Hana za njim. Kliče ga in vabi in iztega roke proti njemu. On beži in se je otresa, pa pride stric Aleš in ga nagovarja, naj se je ne boji. »Saj je kri naše krvi,« mu prigovarja. »In lepa je tudi. Ali najdeš kje lepšo? Kaj, če je slepa?! Te vsaj ne bo videla, ko se začneš starati!« Tako ga s silo pridruži slepotici, a medtem ko reva medli v slasti, občuti on stud in grozo in se — prebudi.
Dasi so takšne sanje ostavljale v njem vedno neikšno miiko sled, jim vendar ni pripisoval spočetka posebne važnosti. Šele sčasoma, ko je slišal, da je Hanin otrok leto za letom bolj podoben njemu, se je začel bati svojih sanj. Ponavljal in prisegal si je sicer sto in sto krat v mislih, da so vsi ti prividi prazen strah, otresti pa se jih le nj mogel.
Zorzini Mirko, oba iz Slovenjgradca. Pri dvo-vprežni, težki konji, je dobil prvo nagrado Šoti Ferdo iz Turiške vasi. Jahalna galop-dirka, lahki konji: I. Kuhar France iz Slovenjgradca, II. Vankan Anton iz Dovž. Ja halna galop-dirka, težki konji. I. Hartman, Šmartno, II. Skobir, Razbor. Dirka je v lepem redu potekla ob navzočnosti več tisoč občinstva. Zanimanje kmetovalcev-konjerejcev za dirko je bilo veliko in marsikateri se je odločil, za drugo leto preskrbeti si dobre konje. Lep vtis je napravila tekma koscev, katere se je udeležilo 7 krepkih mladeničev iz tukajšnje okolice. Kosce je vodil na delo g. France Kuhar. Vsak kosec je imel za pokositi 90 m2 trave-sena. Prvi je pokosil g. Ivan Krpač, posestnik in organist v Šmartnem z »Junačko koso« v 6 min. 29 sek., drugi Kiresnik Martin, (Blodnik, Šmartno) v 6 mni. 29 sek. z »Junačko koso«, tretji Konečnik Josip, posestnik v Šmartnem v 6 min. 30 sek. z »Junačko koso«, četrti Lekše Anton, pos. v Šmartnem v 6 min. 32 sek. z »Narodno koso«, peti Sleme-nik, pos. v Šmartnem v 6 min. 33 sek., peti Škrubej Josip, (Trnja,k) v 6 min. 37 sek. Za nagrado je dobil g. Ivan iKrpač nov brzokle-palnik, ostali nove kose. Po dovršeni košnji so prinesle med petjem narodne pesmi, v rokah grablje, za malo južino koscem lepa šmarska dekleta črni kruh, klobase in ja-bolčnik, nato pa pričele trositi pokošeno travico. Dekleta so bila šmarske pevke in iz poštenih kmečkih hiš; kakor: Mici in Hedi Škrubejevi, Pavla Kresnikova (Blodnjakova) in Ančka Pistotnikova - Kerbelova. Lepo je
Zaradi rajnega strica je celo nameraval vzeti dečka za svojega in bi bil morda to že tudi storil, da ga ni oviral strah pred ljudmi, ki bi bili po takem koraku gotovo vsi prepričani, da je Franc res njegov sin.
Z ženo ga je bilo sram govoriti o tem, sicer se pa ni maral zaupati nobeni živi duši. Tako je redil v sebi strupenega črva—dvom, ki ga je od dne do dne hujše razjedal, dokler se ni končno zgodilo tisto grozno: deček je mrtev visel na drevesu, rastočem na Andrejevem svetu, in Hana je Bogu in ljudem rjula v bolečini, da je Miklav zdaj dobil mrtvega, ker mi maral imeti živega.
Blazno — strašni prizor je Andreja pre-sunil do mozga. Jeza je prekipevala v njem, občutek sramu ga je davil, obenem pa kakor slutnja netošne krivde, ki se je sicer ne zaveda, a mora vendar zadostiti zanjo. Ker z razumom nikakor ni mogel razvozljati zlo-kobne zagonetke, je začel misliti, da morajo tu delovati nadnaravne sile, ki jim ni mogoče ubežati. Lotevala se ga je potrtost in bolj in bolj je začel razmišljati, da je zaznamovan in izobčen iz človeške družbe. Ta trpka misel ga je tako prevzela, da se je začel bati ljudi, celo lastne družine in nazadnje še samega sebe. Tako je popuščal delo, zanemarjal gospodarstvo ter se je začel nazadnje potikati in Skrivati okrog, da 'bi bil bolj sam in da bi še natančneje premislil, kaj se godi ž njim. Včasih je molil po cele noči, časi pa je samo nemo (klical Boga na pomoč. Ker se je tako docela zaklenil vase in ni imel nikjer opore ne sveta in ne razvedrila, je holj in bolj tonil v mrak. Kar je bilo spočetka samo
bilo za pogledati kosce in dekleta v narodnih nošah. Bila je to živa kmetska slika, katera je bila vsakomur v ponos in veselje! Za tem se je vršila še dražba nekaterih predmetov, na to pa velika kmečka veselica, katero sta spremljali dve godbi na pihala iz Guštanja in tamburaši iz Slovenjgradca. Poleg velike udeležbe kmetskega ljudstva se je te prireditve udeležilo tudi mnogo inteligence. Razstava raznih kmetijskih strojev je tudi napravila dober utis; kmetje so jih ogledovali in razmišljali o vsem potrebnem za bodoče intenzivnejše kmetijsko delo. Cela prireditev je potekla v najlepšem redu. Kmečki praznik ostane vsakomur v neizbrisnem spominu, ker
HAID & NEU Šivalni stroji
so prvovrsten nemški izdelek. Prodaja jih tudi na ugodne obroke.
)CENTRA(
Trgovina šivalnih strojev Ljubljana
Miklošičeva eesta št.' 7111.
Zastopnike »prejemamo povsod.
privid iz sanj in po njem obujena bolestna domneva, to mu je pomenilo sčasoma že resnično doživljeno dejstvo. Tako se je začel pokoriti za svoj nezagrešeni greh. Postil se je kakor najhujši puščavnik in se potikal po skednjih in klonicah kakor zavržen berač. Na teh spokorniških pohodih je slišal marsikaj, kar mladina zaupa zgolj gluhim nočem. Tako se je zgodilo, da je napovedal kakemu dekletu sramoto, ko so jo še vsi smatrali za nedolžno grlico, zadnjič pa je v Tomažinovi klonici izvedel, kako je Tone vnet za Lenko. Planil bi bil rad takoj kvišku, a je bil preslab in ni mogel odriniti praproti. Da ga ni potlej odkopala Tomažinka sama, bi bil sploh obležal tamkaj, ko pa je spet zagledal solnce, je sklenil, da mora na vsak način rešiti To-mažinovo hišo nesreče. V dno duše je bil uverjen, da je vse prOkleto, ,kar je karkoli zvezano ž njim, zato je tudi spominjal Marjeto, naj pazi na Toneta. Poslej je bila sploh njegova edina misel, kako bi preprečil to zvezo med Tonetom in svojo Lenko. Kakor se mu je že mračilo, je bilo le še toliko jas-nine v njem, da je spoznal: mladini govoriti o tem je bob v steno. Iskal je primerne prilike, da bi dopovedal Tomažinki, vendar si ni mogel misliti, kako naj se tega loti. Ko je vprav najbolj vneto razmišljal o tem, ga je zmotila smrt Kosovega Anžeta in - njegova čudna izpoved, ki ji ni verjel. Bil je prepričan, da je to Satanovo delo, ki hoče na ta način preprečiti započeto pokoro, kakršno je nameraval Andrej napraviti za ves Miklavov rod. Bolj ko ga je žena skušala uveriti o resničnosti Anžetove izpovedi, bolj je bil prepričan, da je vse to samo zlodjeva past.
je bila res to prava kmečka proslava, katera bode sčasoma gotovo tako vpeljana, kot na zgod. Krškem polju in na Bledu. Velikega pomena je 'tudi to, da se ohrani v tem obmejnem kraju med ljudstvom prava narodna, slovenska kmečka zavest, kar se s takimi prireditvami doseza. Kmet se mora v vseh ozirih zavedati svojega stanu, biti nanj ponosen in gledati, da ga izboljša in izpopolnjuje po svojih močeh in pameti edino sam. rpone žerjav.
Kozje. Zadnji čas so se skoro vsako noč ponavljali vloJtti v hiše, gostilne in kleti. V noči od prvega na drugega je tukajšnjega gostilničarja zbudilo treskanje in grmenje nevihte, zaslišal je pa tudi škripanje vrat v gostilniških prostorih. Prišedši v gostilniški prostor je začutil, da se nekdo v njem nahaja. Videlo se je samo, kadar je zabliskalo. Začel je klicati na pomoč. Vlomilec pa, dobro poznavajoč položaj, kajti v nasprotni hiši stanujejo orožniki, je hotel zbežati skozi okno, odkoder je vlomil. Leskovšek ga je zagrabil za noge, nato sta se metala po sobi. Spoznal je, da je vlomilec Franc Valenčak, rojen v Last-niču, mlad, okrog sedemnajst let star, odslov-ljen raznašalec kruha pri peku Drofeniku na Piljštanju. Hotel je orožnikom vse utajiti, le polagoma je priznaval tatvine in vlome. Od kraja je izjavljal, da je izvršil vse sam, nato pa izdal še Gregorja Božičeka, kateri je že bil enkrat v zaporih v Lepoglavi. Ukradene stvari je imel na več krajih skrite, kar je sedaj znosil na sodišče. Vsa čast moštvu orož-niške stanice v Kozjem, kateri so z vso vnemo in vestnostjo opravljali težak posel, razjasniti, kolikor mogoče zapleten položaj in spraviti na varno delamržne ljudi, pred katerimi bi ne bil nihče več varen.
Konjice. Kamnoseška družba Petrovsky in Herbst je otvorila kamnolom v Loški gori pri Zrečah, kjer namerava v širšem obsegu eksploatirati marmor. Razveseljivo dejstvo je, da se tudi v Dravinjski dolini začne razširjati industrija, kjer je doslej bilo jako hudo za zaslužek. — Sokolsko društvo Konjice je priredilo dne 13. julija 1930. popoldne ob 16. uri na dvorišču Narodnega doma letni javni telovadni nastop. Društvo, ki se je moralo vsa leta boriti z raznimi težkočami, je dobilo z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije zadoščenje za svoje delovanje. Tudi širši sloji naroda začenjajo uvidevati pomen Sokolstva in pristopajo v sokolske vrste. — Konjice so slovele vedno kot letovišče z ozirom na krasno lego in očarljivo okolico. Slovela je Dravinja kot kopališče. Žalibog pa moramo konstatirati malomarnost raznih ljudi, ki onečiščajo Dravinjo z žagcvino, tako da je kopanje popolnoma nemogoče. Opozarjamo na to merodajne oblasti, da se onesnaženje prepreči. — Hišni posestnik Hasenbichel je preuredil stanovanjske prostore na ulico v trgovske lokale, tako da se je število istih zopet povečalo. Pozdraviti moramo vsak napredek v tem pogledu. — Višji pisarniški oficijal g. Ferenc Josip je stopil v pokoj, njegova hčerka gdč. Ljuba Ferenc pa je napravila pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani zemljeknjižni izpit.
SEJMI.
20. julija: Osilinica, Koprivnik, Ormož, Vitanje, Loka pri Žusmu.
22.	julija: Hinje, Jesenice-Dol, Sodražica, Sv. Magdalena, Sv. Mohor, Sv. Urban pri Slivnici.
23.	'julija: Banja Loka .
24.	julfija: Semič.
25.	julija: Kočevje, Vrhnika, Vel. Loka, Bistrica, Kozje, Lipnica, Sv. Urban pri Pt., Žalec, Dobrovnik.
26.	julija: Leskovec, Višnja gora, Domžale, Radovljica, Bitnje, Cerknica, Fram, Sv. Križ pri Ljutomeru, Tinsko, Teharje.
Dfopice
Dva nova sodna zakona. Nj. Vel. kralj je
podpisal novi zakon o eksekuciji in zakon o uveljavljenju oivilnosodnega postopka.
Jugoslovanska sokolska vrsta na mednarodnih tekmah. Letos se je vršila od 12. do 15. t. m. deseta mednarodna tekma telovadcev v Luksemburgu, katere se je udeležila tudi vzorna vrsta najboljših telovadcev Sokola kraljevine Jugoslavije. Člani te vrste so razen enega Hrvata vsi Slovenci. Vzorna mednarodna tekmovalna vrsta šteje 8 mož in ji načeluje savezni načelnik dr. Viktor Murnik. Med tekmovalci sta dva, ki sta si že v prejšnjih mednarodnih tekmah priborila naslove mednarodnih prvakov, to sta Leo Štukelj in Peter Šumi. Pri večini mednarodnih telovadnih tekmah je zasedla prvo mesto čehoslovaška sokolska vrsta, Slovenci smo si pa pri vsakem nastopu priborili drugo, tretje in četrto mesto med vsemi tekmujočimi narodi.
Odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki. Odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki javlja, da bo na izrecno željo ameriških Slovencev odkritje spomenka 10. avgusta t. 1. Natančnejši program bo objavljen v časopisih in na lepakih. Prosimo vsa okoliška društva, da se glede prireditev na to ozirajo.
Izpremembe občinske uprave v Senovem pri Rajkenburgu. Kr. banska uprava je razrešila celoten občinski odbor obč. Senovo pri Rajhenburgu z županom Jož. Škoberne-tom na čelu, ki se nahaja že dva meseca v preiskovalnem zaporu v Celju. Za novega župana je imenovan Alojzij Mirt iz Senovega, za podžupana pa Alfonz iKodelja.
Nove lokomotive. Na račun reparacijskih dobav (vojne odškodnine) je prejela te dni naša država iz Nemčije za 1. 1930 šestdeset velikih modernih normalnotirnih in pa 15 ozkotirnih lokomotiv ter večje število posebnih vagonov. .
Kongres čebelarjev. Z letošnjim velesej-mom v Osijeku od 23. do 25. avgusta bo tudi združen letošnji kongres udruženja čebelarjev kraljevine Jugoslavije. To priliko porabi hrvatsko-slavonsko čebelarsko društvo kot najstarejša čebelarska organizacija v državi, da proslavi svojo 50 letnico.
Lažiizdravnik na Dol. Golem. Ponikvarje-va žena na Dol. Golem je ležala težko bolna v postelji. Kar potrka na vrata imeniten gospod in se predstavi za zdravnika dr. Švaj-gerja iz Ljubljane. Ker je zvedel za bolezen Ponikvarjeve žene, je prišel, da ji pomaga. Jože Ponikvar je bil zdravnika vesel, kajti bolezen v hiši je bila muka za vse, ne samo za ženo. »Doktor« je bolnico nekoliko potrkal na prsa, potem pa napravil recept. Za vizito je zahteval 1000 Diin, ki mu jih je Ponikvarjev oče pošteno odrajtal. Ko je pa prišel z receptom v lekarno, so ga debelo gledali, ker ni mogel nihče razbrati čudnih čačk na papirju. Po-nikvarju se je to zdelo sumljivo in je zadevo prijavil orožnikom. — Ti so kmalu izsledili »zdravnika« in ga aretirali. Sedaj bodo sodniki preiskali, kaj njemu manjka in mu predpisali zdravilnega ričeta.
V Rušah v Dravski dolini je imenovan nevi župan g.Davorin Lesjak, učitelj v pokoju in posestnik v Rušah.
Novi gozdni zakon za Jugoslavijo je stopil v veljavo 1. julija t. 1. Komisija je tudi izdelala 12 pravilnikov za nedržavne in 9 za državne gczdove. Izdelana je še naredba o pogozdovanju Krasa.
Kardinal Vanutelli umrl. V sredo preteklega tedna je umrl v Rimu kardinal Vanutelli v 95. letu starosti.
Sprejem slušateljev v državno železniško šolo. Za šolsko leto 1930.-31. se v državno prometno železn. šolo v Beogradu sprejme do 100 kandidatov v starosti 18 do 21 let, ki so jugoslovanski državljani ter so dovršili najmanj sedem razredov gimnazije, realke ali realne gimnazije, so pravilno razviti in zdravi ter dobro vidijo in slišijo. Opraviti morajo sprejemni izpit. Šola traja dve leti. Absolventi te šole dosežejo kvalifikacijo uradnika II. kategorije. Prijave za tečaj naj se do 15. avgusta v priporočenem pismu predlože državni prometni železniški šoli v Beogradu, Miloša Velifcog ulica 100.
Tovariši borci! 10. avgusta prižgemo zopet plamteč kres ljubezni, bratstva in zvestobe na Brezjah. iNi več našega Colariča, upamo pa, da vam predstavimo mesto njega vrednega naslednika, moža neooprečne preteklosti, docela nestrankarskega, ki bo energično pazil, da ostane naša zveza velika družina neustrašenih borcev za svetle naše domovinske ideale. Trikratni hura naj zadoni takrat iz naših prs domovini in kralju in nazor vsakega posameznika nam bodi svet, v kolikor se strinja s poštenostjo, plemenitostjo in haskom za državo. Tovariši! 10. avgusta naj nihče ne manjka. Glavni odbor Z. S. V.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čaši-co naravne »Franz-Josefove«-grenčice, ki doseže radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne usipehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz-Jo-selova«-voda že pri malih največ težko zaga-tenih bolnikih. »Franz-Joseiova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kongres evropske carinske unije se je vršil v Parizu. Na kongresu so bili mnenja, da naj se ta unija zgradi tako, da bi sosednje si države sklepale carinske unije, te skupine pa zopet med seboj. — Prihodnji kongres (šesti) se bo vršil v Washingtonu od 4. do 8. maja 1931.
V	zvezi z osvobodilnim gibanjem Ghandi-
ja je v Indiji zaprtih okoli 3300_oseb.
V	Buenos Airesu v Argentiniji se je pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala 80 žrtev. Ko je vozil tramvaj preko mostu, ki vodi preko reke Rio Ilnelo, se je most zrušil in s silnim gromom je padlo ogrodje mostu s tramvajem vred v globino.
V	noči od petka na soboto pret. tedna je besnela nad Hercegovino strašna nevihta. Med nalivom in besnenjem orkana se je vsula še izredno debela toča. V mnogih krajih je prebivalstvu uničeno vse in mu preti beda in pomanjkanje.
V	Sassu pri Bologni v Italiji sta trčila dva električna vlaka. Nesreča je zahtevala 18 mrtvih in 30 ranjenih.
Železniške nesreče v Rusiji. V HerOkupu pri Ljenimgradu je skočil s tira osebni vlak, pri čemur je bilo 26 mrtvih in 30 ranjenih. Druga nesreča je bila v Osli v Srednji Rusiji, tretja pa v bližini Irkutska v Sibiriji; obe sta tudi zahtevali človeške žrtve.
4151etnico smrti Jana Husa na grmadi so praznovali 7. julija na slovesen način po vsej Češki, zlasti v Pragi. Jan Hus je bil reformator in humanist; Čehi ga štejejo med svoje največje može.
Strela je ubila 150 ovac. V okolici Seride v Španiji je strela udarila v neko tesno strnjeno ovčjo čredo in je ubila 150 ovac.
Tatvina draguljev. V znamentiem češkem zdravilišču Karlovih Varih je vlomil v hotelsko sobo, kjer je prebivala bogata Američanka Hymans, drzen vlomilec in pokradel za 3 in pol milijona čeških kron draguljev. Tat je brez sledu izginil.
Kmečki nemiri na Poljskem. Zaradi iztir-jevanja davkov so se kmetje začeli upirati. O priliki sejma je prišlo v mestu Prasznyszu do krvavih spopadov, tako da je moralo nastopiti vojaštvo z orožjem.
Štirje ameriški Slovenci, med njimi gospod Josip Marolt z Dvorske vasi, so se oglasili v torek mimogrede v našem uredništvu ter darovali za tiskovni sklad »Kmetskega lista« vsak po 1 dolar, ža kar jim izrekamo tem potom našo posebno zahvalo.
Neurje nad Sarajevom. Pretekli teden je divjala nad Sarajevom in okolico strašna nevihta, ki je porušila več hiš, mnogo jih je razkrila in pobila po mesto skoro vse šipe. Vihar je podrl tudi minaret (stolp) 450 let stare turške cerkve (džamije), ki je predstavljala največjo zanimivost Sarajeva. Velikansko škodo je vihar napravil tudi na polju. Žita je tako zbil v zemljo, da izgledajo njive kakor preorane. Samo v okolici Sarajeva je porušenih 143 hiš, v mestu pa cenijo škodo na 8 milijonov dinarjev.
Stoletnica železnice. V Parizu so osnovali poseben odbor, ki bo organiziral proslavo stoletnice, odkar je stekla prva železnica. Slavnosti so se pričele na Angleškem, kjer je 'bila pred sto leti otvorjena prva železniška proga Manchester — Liverpool, dne 6. julija 1830.
Kobilice v Dobrudži. V Dobrudži so se pojavili veliki oblaki kobilic. Rumunska vlada je poslala v ogrožane kraje polk vojaštva, da pomaga prebivalstvu uničevati škodljivce.
Komaj so francoske čete zapustile Pore-nje, so že narodni socijalisti začeli preganjati separatiste, t. j. osebe, ki so bile za osamosvojitev Porenja od Nemčije. Na hiše v Mainzu so bila nalepljena grozilna pisma. Tolpe mladeničev so hodile po ulicah mesta, vdirale v nekatere trgovine in jih demolirale.
Število prebivalcev Newyorka. Te dni je bilo končano ljudsko štetje v Newyorku. Iz podatkov sledi, da ima Newyork 6,958.792 prebivalcev. V desetih letih se je pomnožilo prebivalstvo za 1 milijon 378.744 oseb.
Strela je udarila v letalo. Med nevihto, ki je divjala pretekli teden nad Sarajevom, je letelo iz Mostar ja proti Sarajevu vojaško letalo. Vsled nizkih oblakov je moralo leteti komaj 500 m nad zemljo. Nenadoma se je za-bliskalo in treščilo v letalo, ki se je takoj zrušilo na zemljo in popolnoma razbilo1. Pilota sta bila le lažje ranjena.
Italijanska mafija pred sodiščem. Pred sodiščem v Palermu se bo pričel te dni proces proti 2:14 osebam, ki so obtožene nič manj kot 43 roparskih in 28 zavratnih umorov. Vse te čedne družbe pa ni nič motilo, da je bila na »krščanski podlagi« in da so kupovali Materi božji sveče in dajali za maše za srečen izid roparskih podvzetij.
Nevarna otroška stava. V bližini Kade-narja v Južni Srbiji so se otroci igrali s kamenčki. Devetletni Ferdo Nikolič je stavil s svojimi mladimi prijatelji, kdo bo pojedel več kamenčkov. Drugim dečkom ni šla stava nič kaj v slast, Nikolič je pa pogoltnil okrog 100 kamenčkov, debelih kakor koruzno zrno. Nespametnega otroka je pričelo kmalu v želodcu silno boleti. Prepeljali so ga v bolnico ter mu odstranili iz želodca kamenje, toda bilo je prepozno, ker si je že zastrupil kri, vsled česar je kmalu umrl.
Samomor slov. vojaka v Skoplju. V Skop-lju se je ustrelil v kavarni »Venecija« podna-rednik 11. art. polka Radoslav Robič. Vzrok samomora je bila baje nesrečna ljubezen pod-narednika do kavarniške natakarice.
Strašna rudniška nesreča. V Venčeslavo-vem rovu rudniškega revirja v Šleziji se je dogodila strašna nesreča^ ki je zahtevala 105 človeških žrtev in 49 ranjenih, ki so jiih potegnili iz rovov, a 60 je še vedno zasutih. V rov je pričel vdirati plin, ki je delavce omamil, da niso mogli alarmirati rudarjev, kmalu pa je eksplodiral s tako silo, da so se vsi rovi sesuli. V jami je bilo za časa eksplozije okrog 200 rudarjev. Radi neprestanega uhajanja plinov so bila reševalna dela zelo otežkočena, vendar se je posrečilo, še prvi dan katastrofe potegni-
ti z jame 50 rudarjev. Bili so vsi zastrupljeni in jih je mnogo po nekaj urah umrlo. Ko so odstranili nevarni plin, so reševalna dela nadaljevali. Do sedaj so potegnili iz rovov 105 mrtvih in 49 ranjenih. Tudi ostali so najbrže vsi mrtvi, kar jih še niso dobili. Eksplozijo plinov so baje povzročili električni vrtalni stroji.
Smrt med ameriškimi Slovenci. V North Hartvvicku, newyorški državi, je umrl, 5. junija Frank Stenovec iz Smlednika. Zapustil je ženo, hčerko in sina.
Letalski rekord. Ameriška letalca brata Hunter sta hotela prekositi letalski rekord ki ga je postavil Američan Jackon lansko leto, ki je letel nepretrgoma v zraku 240 ur. Brata Hunter sta se dvignila v zrak z letalom »City of Chicago« in letala nepretrgoma 553 ur in 40 minut, to je celih 23 »dni. Med letanjem ju je večkrat zalagal z bencinom, oljem in hrano drug aeroplan. Brata Hunter, ki j sta bila preje rudarja, pa nista, postavila samo nov rekord, temveč postala tudi milijonarja.
Razkrita igralnica v Beogradu. Beograjski policiji se je posrečilo razkriti pretekli teden tajno igralnico, (kjer so igrali razni člani »udlednih« beograjskih družin za velikanske vsote denarja. Policija je za igralnico že delj časa vedela, toda nikdar ni mogla zalotiti družbe pri «delu«, ker so imeli igralni prostori tajne izhode ter električne alarmske priprave, tako da so vselej pravočasno pobegnili pred policisti. Pretekli teden so pa tako nepričakovano vdrli policisti v igralnico, da so našli celo družbo zbrano okrog miz. Aretirali so vse igralce in lastnika igralnice.
Šrapnel je eksplodiral. Na s reškem poglavarstvu v Baški Palanki so imeli uradniki že od leta 1918 na mizi za obteževanje aktov neeksplodiran šrapnel. Te dni je pa šrapnel nenadoma eksplodiral in nekega uradnika težko ranil. Eksplozija 'je bila tako močna, da so na oknih uradnega poslopja popokale vse šipe.
gospodaafoo
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna. Z njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima predvsem namen, da izobrazuje kmetske siinove, ki ostanejo po.končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane prošnje (kolek sedaj 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru: do 31. julija t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo -na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev, prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. — Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva,
katerega so oproščeni samo absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči preiščejo po zdravniku zavoda; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo'. Oskrbnina stane do preklica mesečno 150 Din. Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Izključenim in samovoljno izstopivšim učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali pa do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnje z uradno (od občinskega in davčnega urada) potrjenim ubožnim spričevalom ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno.
Sprejemni pogoji za banovinske kmetijsko šolo v Sv. Juriju ob j. ž. Novo šolsko leto 1930/31 se začne početkom oktobra ter traja polnih 12 mesecev. Sprejme se 34 gojencev in sicer v prvi vrsti le kmečke sinove, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah kot bodoči gospodarji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari, le izjemoma se sprejme tudi par starejših prosilcev, ako se predvideva posebna marljivost in discipliniranost. Prosilci morajo imeti vsaj 4 razrede osnovne šole, le iz krajev z manj razredi se sprejmejo tudi drugi, uprava se pa ob vstopu s kratkim izpitom iz čitanja, pisanja in računstva prepriča, dali je prosilec zmožen slediti pouku. Ob vstopu v zavod preišče sprejete zavodni zdravnik, zato se zdravniškega spričevala direktno ne zahteva. Vsi gojenci stanujejo v internatu. Mesečna oskrbnina bo predvidevno 150 Din. Sinovom gospodarsko šibkejših posestnikov se dovoli delni ali celotni popust oskrbnine. Ker se bodo v svrho štednje dovoljevala prosta mesta le v manjšem obsegu in je običajno dosti prošnjikov, naj gospodarsko jačji zaprosijo že izpočetka za plačujoče mesto radi itak nizke oskrbovalnine, ker se bo plačujoče upoštevalo v prvi vrsti. Celotno ali pa delno oproščeni gojenci morajo v slučaju, da pozneje vstopijo v kako službo, povrniti zavodu stroške šolanja. Lastnoročno spisano prošnjo, kolkovano s kolkom 5 + 20 Din priloženo za rešitev, je vložiti na upravo zavoda najkasneje do konca avgusta. V prošnji naj se navede tudi velikost posestva, staršev, ter priloži: krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo, obvezo staršev, da bodo krili stroške, oni pa, ki prosijo za celotno ali polovično oprostitev oskrbovalnine, naj prilože tudi davčno ali pa občinsko potrdilo glede višine letnih davkov in gospodarskega stanja ter obvezo, da ostane sin po študiju doma. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-poljedelski tip, zato je zlasti primeren za kmetske sinove iz živinorejskih krajev banovine. Vse korporacije, zlasti učiteljstvo se naproša, da opozore primerne fante na ta razpis, posebno v krajih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Sprejeti morajo imeti s seboj: potrebno praznično in delavno obleko, vsaj 4 pare telesnega perila, vsaj 2 para čevljev, 4 pare nogavic, 2 para rjuh, 1 zimsko odejo, ter tekoče potrebščine, kakor- brisače, krtače, nočne copate, zobno krtačico itd.
Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem 11. t. m. je bilo pripeljanih 184 svinj, prodanih je bilo 94. Cene za komad so bile sledeče: mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari 120 — 175 Din, 7—9 tednov 200—250, 3—4 mesece 300—350, 5—7 mesecev 450—500, 8 do 10 mesecev 600—850, 1 leto stari 1000 do 1700. Cene za 1 kg žive teže pa so bile 11 do 13, za kg mrtve teže pa 15—17 50.
ŠIVALNI STROJI
„Gritzner" „Adler" „KayserM in kolesa,
najboljši materijal,
precizna konstrukcija, krasna oprema t»r najnižja cena, kakor tudi
pisalni stroji .Urania,
_ _ _____	VaElctna garanciji I
SO samo pri p0uk « maniu brizplalHl
jos. Peteline, Ljubljana
ob vodi, t bližini Prešernovega spomenika.
Kmetovalci, podeželski trgovci in oortniki!
Kadar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo glede cen in solidne postrežbe na
TISKARNO >MERKUR<
LJUBLJANA, 6REGOR{l{EVA ULICA 23.
Fabiani <$ Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5
— Velika zaloga
SUKNENEGA BLAGA za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzorce!
ČILSKI SOLITER
Dobavlja ga po konkurenčni ceni
£ #€ O ^ O M
LJUBLJANA Kolodvorska ulica 7
Gospodarji, naročite si ga takoj !
II prodali lili Milim
Ako se čutite sposobnega, doseči visok pro inet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljšii zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor.
Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
Upozorite
tudi Vaše znance, da jih hočem za vedno povsem zastonj osvoboditi
neugodnega znojenja nog, pa naj se to znojenje pojavilo še v tako toplih poletnih dneh. Ni to ni-kako zdravilo, nego povsem jedno-staven naravni postopek. — Prosim znamke za odgovor.
J. Lustig, Osijek, Krešmina ulica.
Laneno• olje
Firnei b
ostale lake
Oljnate
barve
ln vse v
stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno ln po zmernih cenah pri
-ZANKI
D. Z O. Z.
Tovarne olja, firneža, laka in barv
LJUBLJANA- MEDVODE
Podružn.: Marlbor-Novi-Sad Lastnik: Franlo Kedič
Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog
Vam nudi
Družba »ILIRIJA"
Ljubljana, Dunajska c. 49
Telefon 2820
NAJ TAKOJ JAVIJO
svoj točni naslov osebe, ki se hočejo od nas naučiti lepega, snažnega in lahkega bivšega obrta, da si tako najdejo stalno in vrlo plodonosno domačo delo in postranski zaslužek. Javijo na jse samo oni, ki razpolagajo z vsoto najmanj 3650 Din, da si za-morejo tako nabaviti za to potrebni stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročnikov lahko vsakdo dela tudi za našo tvrdko, ker tudi mi vsak čas za gotov denar prevzamemo vsako količino iz-gotovljene robe, zakar jamčimo tudi pismeno. Za odgovor je treba priložiti znamko.
Grauert, tvornica strojev d. d., Generalno zastopstvo in skladišče, Osijek I., Krežmina
ajdo
sivo in irno
dobavlja najceneje
EKONOM-Ljubliana
Kolodvorska ulica 7.
Nudim
prima cement
DALMATINSKI
znamke Titan in Dalmatia ter Dovje-Mojstrana po
najnižji ceni.
dalje vse vrste žeblje, trsje za strope, žico, kakor tudi moko, žito in razna krmila. Gašeno in negašeno apno dobavljam. Na željo dostavim tudi na dom, po primerni ceni!
Ljudevit Sire, Kranj
Gospodarili	Gnojite z
APNENIM DUŠIKOM
mJBmJHjs, aaJnapefaefHm ta ■HakovtthB 4uMnJn gromom! Kdor gnoji a
al m duilkom, gnoji iatočaano a d ul ikoni ia apnom. — Informacije o npotrebt la aanottnrt, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, eenah, akladlSfiih ia uspehih O	apnenega dušika daje
TVORNIM ZA DUŠIK d. d. RUŠE v RuSah pri Mirlbora.
Ta tvoralca proizvaja latotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUSE«, kater« aeetoji la apnenega dušika, svperfosfata ln kalijeve soli. Kdor i Nltro-gnoji, gnoji istočasno a dušikom, fosforom, kalijem ln apnom ter al prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna salo ga pri
EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. ®
Denar naložite najbolje In najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
Račun pošt. Hranilnice it. 14.257 registr. zadruga z neomejeno zavezo BrzoJavi: ».Kmetski dom"
Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva <$@dna) ulica 1 Teleton 2847
Vloge na knjiiice in tekoči račun obrestuje po 6"U bree odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 7,%, brez odbitka davka na rente
Stanje vlog okroglo 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 500.000 dinarjev
Jamstvo ta vloge presega večkratno vrednost vlog
Vloine knjiiice drugih zavodov sprejema kot gotovino bree prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na, vknjižbo in proti eastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji
BLAGAJNIŠKE URI!:; Ob delavnikih od 8-12«/, in od 3-4% ?« ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 12 »/» ur«.
Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3