Št. 49.
V Ljubljani, sreda dne 20. aprila 1910.
Leto 1.
Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1‘—, z dostavljanjem na dom K 1 "20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 —. četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50 Za inozemstvo celoletno K 28 —.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi sc pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Pomnožitev črne vojske v Ljubljani.
Naši klerikalci so od vraga zviti ljudje. So sicer brezvestni do skrajnosti, korumpi-rani od nog do glave, kupljeni hlapci kranjske šparkase, ampak to se jim mora priznati:	na sistematično delo organizacije
svoje črne armade se razumejo. Začno že pri otroku, komaj da je na svet prišel. Ze kot takemu črvičku zadrgnejo rimski jarem okoli vratu, in potem ga ne izpuste več iz kontrole. Komaj da zna otrok jecljati, že je ud cerkvene družbe za razne zamorčke. Otroku še v šoli pripravljajo pot do Marijine družbe, in ko je otrok dorasel, ga asen-tirajo za — čuka. Vse to stopnjevalno napredujoče delo je v tesni, organiški zvezi z glavnim štabom veleljudskih sleparjev. Do sedaj so jim bile na potu le še liberalne trdnjave v mestih. Ali od časa nesrečnega kompromisa pri, od obeh strank sklenjenem paktu deželnozborske volilne reforme so se pričeli pripravljati tudi na zadnji naskok: na prisvojitev Ljubljane. Da so liberalni voditelji, na čelu jim dr. Tavčar, takrat ustrelili velikega kozla, mi bi jim tega nfe zamerili, ako bi ga bili ustrelili le za svojo pojedino in za pogreb lastne stranke. Ampak da rogove tega kozla občuti in bo še občutilo tudi naše napredno misleče ljudstvo, to je tisti vnebovpijoči greh, za katerega ni odveze. Ne samo Ljubljano in mesta boli ta greh, ampak občutijo ga tudi napredni elementi zunaj po deželi. Po dr. Tavčarjevi izjavi, da je liberalna stranka meščanska stranka in da prepušča deže o zavezniku-hlapcu Rima in Kranjske šparkase je bil ves tok napredne ideje izročen na milost in nemilost klerikalnemu, hudourniku.
Pa, ko bi bilo že pri tem ostalo. Toda klerikalni zaveznik je sramotno prelomil besedo in pogodbo — zahotelo se mu je po dosegi zadnjega cilja: tudi Ljubljana mora biti naša! Z znano reformo občinskega volilnega reda so poskusili prvi naskok, s kakim uspehom, kdo danes to ve?
Pripravljajo se pa tudi že na glavni naskok: državnozborski mandat. Klerikalni štab pa dobro ve, da mu za tak naskok še nedostaja potrebne moči. Da svoje čete od zunaj pomnože za popolno zmago v mestu, so si izmislili dva bojna načrta. Prvi glede naskoka na mestni zastop je znan, namreč, da hočejo ljubljansko okolico priklopiti k mestu. In na kako priprosto-satanski način: Vsak kočar, ki ima v mestnem okolišu kako njivico in plača par novcev davka, dobi volilne pravico za mestni občinski svet. So postali ti ljudje že tako predrzni, da tega načrta niti prikrivali niso. Pravzaprav pa ga prikrivati tudi niso mogli, treba ga je bilo začrtati črno na belo na dotični reformni predlogi. A ugodnejši zanje pa je njih drugi načrt, ki ga še javnosti ' prikri-
"listek.
ARTUR SEVER.
Ž E N. A.
Roman.	(35j
V dvorani se je pričelo res pravo ha-remsko življenje, med opojne parfeme, med vonje po svežih cvetlicah se je mešal to-bakov dim, ki je polnil vse ozračje z belo prozorno kopreno, ki so se skozi njo kot v lahni jutranji megli videla in razločevala elastična telesa hurisk in lepe odaliske ...
Eleonora se ni hotela premakniti od Kovača, privila ga je k sebi in mu šepetala:
„Ti ostaneš vedno moj, vedno moj... poglej, kako lepo je v moji družbi
Kovača so popolnoma prevzele iste misli, ničesar več ni mislil, vedno mu je bilo pred očmi samo to, kar je videl . . . In nehote se je razveselil svoje vrnitve nazaj v Pariz, ko bo sam, prost ter svoboden, ko bo mogel s polnimi prsi udihavati oni zrak, ki mu je bil poprej tuj in skoro neznosen! Uživel se je sedaj popolnoma v te orgije, nič več se mu niso zdele banalne ... Opazoval je Rene, ki pa v nji ni videl več svoje sestre, nego čisto tujo ženo, ki bi mogla prebuditi v njem ista poželjenja kot v vseh drugih ... Ni se menil za druge, ki so sloneli v živahnih pogovorih, smehu
vajo, toda dejansko pa že izvršujejo, še predno so prišli s prvim na dan. In ta načrt kratko obrisan, pa za usodo mesta Ljubljane dolekosežen, je ta: delavske moči iz ljubljanske okolice se na zvito premišljeni način importi-rajo v mesto. Načrt sopričeli prakticirati pri tobačni to v a mi. Po ljubljanski okolici se potikajo klerikalni agentje, ki pod raznimi pretvezami izvabljajo zlasti ženske delavke vmesto, jim preskrbe službe v tovarni, stanovanja pa pri kaki znani družini v mestu.
V tem poslednjem pa tiči jedro po-množitve črne vojske v Ljubljani. In sicer: Delavec, delavka se nastani za teden dni v mestu. Pusti se vpisati kot v v Ljubljani bivajoč. Kakor hitro pa je ta vpis dovršen, pa začne polagoma izostajati iz stanovanja v mestu, biva zdaj doma, zdaj v mestu, dokler končno popolnoma zopet doma ostane. In tako pride: zjutraj nam pripelje taka meščanka kot mlekarica iz dežele mleko, pol ure pozneje pa vidimo tisto »meščanko" in »mlekarico" pri delu v tobačni tovarni. Ta sleparski manever pa zasleduje tudi še drug namen: odvzeti rojenemu ali že udomačenemu meščanskemu delavstvu kruh, izpodriniti vse, kar ni klerikalnegaiztovarne, okrasti kmeta zadnje domače delavske moči. To lumparijo podpira katoliški duhovnik „socijalist“ dr. Krek, podpira jo ravnateljstvo z nemškimi uradniki ter s klerikalnim deželnim poslancem vred. Tisti manever, ki se uprizarja pri c. kr. tobačni tovarni, se prakticira tudi pri vseh drugih zasebnih podjetjih.
Klerikalci se torej previdno pripravljalo za prvi in glavni naskok bele Ljubljane, a liberalci pa mirno gledajo to pomnožitev črne vojske v Ljubljani! Žalostno!
Iz slovenskih krajev.
Radovljica.
Afera Praprotnik-Kleindienst pred sodiščem. Danes se je vršila obravnava zoper Ivan Kleindiensta iz Pred-trga zaradi prestopka po § 431 k. z. torej radi lahke telesne poškodbe, če prav je bil pokojni Peter Praprotnik žrtev prekrepke zaušnice. Vsled predloga zagovornika dr. Mirkota Trillerja (pisarna dr. Vilfan) odstopili so se akti posvetovalni zbornici c. kr. deželne sodnije v Ljubljani. O. stvari sami bodemo po konečni obravnavi, natančneje poročali.
Zgoše nad Radovljico.
Ogenj. Danes 19. t. 111. ob 2. uri zjutraj je pričelo goreti pri posestniku Gašperinu v Z go šah pri Begunjah nad Radovljico. V kratkem se je ražširil ogenj na hlev in hišo tega posestnika; a ker je
in petju po divanih, zabaval se je le z Eleonoro, ki mu je nudila z največjo strastjo vse, kar je le hotel ... slednjo željo mu je čitala iz oči. — Znala ga je tako privabiti k sebi, da se ji ni mogel v nikaki stvari upirati, njeni poljubi so bili tako vroči, njeni objemi tako strastni, da se je Kovač popolnoma prepustil njeni volji . . . njena koketna rafiniranost ga je omamila popolnoma, kot otrok je bil v njenih rokah ...
Rene je zdajinzdaj pogledala svojega brata — a njeni pogledi so bili ponosni in samozavestni . . . sedaj je ona sama spoznala, da je njena strastna narava v njeni krvi... Ko je nehala plesati, se je za hip ogledala naokoli, komu naj bi se pridružila; zagledala je Wintra, ki je gledal naravnost v njo ter ji namignil ... a zanalašč ni hotela k njemu, baronček Minetti se je nervozno premikal semintja, ker mu ni bilo nič kaj ugodna pozicija, ko je moral sedeti s podvitimi nogami, Vera Čehova je večkrat stegnila roko ter ga potisnila, da se je zvalil kot je bil dolg in širok po preprogi.
• l Ogledala si je vse kavalirje, a nikogar n* h,°te|a počastiti tako zelo, da bi se mu približala sama . , . Zato je odšla v kot sobe, kjer je legla na preprogo, prižgala cigareto in mirno kadila.
Tedaj pa se Minetti ni mogel več premagovati, splazil se je k nji, ona pa ga začudeno pogleda:
bil velikanski vihar, strehe vseh sosedov skoro v večini pokrite s slamo, bati se je bilo, da postane žrtev ognja vsa vas. Toda naporu sosedov, kakor tudi takoj prišedšim požarnim brambovcem iz Begunj se je posrečilo obvarovati sosednje hiše; edino le v neposrednji bližini se nahajajočo hišo Goričnika — po domače Cestnika
— ni bilo možno obvarovati. Prepričani smo pa, da bi tudi ves trud ne zalegel, da bi se obvarovala vas, ko bi ne bilo vodovoda. In ravno pri tej priliki so spoznali ljudje, kako dobrodejen je vodovod; čast torej onemu možu, ki ima največ zaslug za ta vodovod, namreč g. dr. J. W. Vilfanu.
— Ko so prihitele še požarne brambe iz Mošenj, Bleda in Radovljice, je bila nevarnost odstranjena. Pogorelca sta bila zavarovana pri »Vzajemni zavarovalnici", a vendar bodeta trpela precej škode, kajti Gašperinu je pogorelo tudi nad 50 stotov sena in skoro vsa oprava ter obleka. Sena in oprave ni imel zavarovane. Tu omenjamo, da bi bilo jako umestno, ko bi naši politikujoči duhovniki poučili svoje verne ovčice, kako dobro je, ako se človek zavaruje za vse — mesto, da po raznih društvih preganjajo naprednjake. — Kako je nastal ogenj se ugiblje. Eni trdijo, da je zažgala neka beračica, a drugi — kar je bolj verjetno, da je ogenj povzročil pepel, ki gaje gospodinja spravljala v bližin o skednja.
Bevke pri Vrhniki.
Malo, ali bolje rečeno nič se še dose-daj ni pisalo o nas in o naši vasi. S tem pa seveda še ni rečeno, da bi pri nas ne bilo nič novega — nasprotno, mnogo, prav mnogo zanimivega bi bilo povedati slovenski javnosti o našem kraju. Za danes le nekaj malega, a tem značilnejšega! Lansko leto je bilo v občinskem odboru še nekoliko naprednjakov, letos je vse črno kakor o polnoči. Razume se, da so tudi vsa dejanja teh možakov »v blagor in dobrobit ljudstva" — popolnoma srednjeveška in črna. Sklepajo vam ti modrijani vse mogoče stvari in jih tudi sklenejo, a pri tem ne vprašajo prav ničesar onih, ki jih stvar najbolj zanima, ampak jim kratko in malo predlože samo račune, ki jih morajo seveda do vinarja poravnati. Sedaj bodo zidali novo šolo, pri kateri imajo seveda oča Ogrin glavno besedo. Kupili so svet, oziroma stavbišče popolnoma izven vasi, a v bližini Ogrinove bajte. Njegovi otroci bodo imeli v šolo le par korakov — in to je glavno. Kmetje, ki bodo stavbišče in šolo plačali, in bi morali imeti po vseh človeških in božjih zakonih pri vsi stvari glavno besedo, ti seveda lahko pošiljajo svoje otroke cele ure daleč v šolo. To je popolnoma v katoliškem redu! Umevno je, da so se brihtnemu Ogrinu in njegovim backom uprli. Predlagali so, da se kupi stavbišče sredi vasi, kamor bodo imeli otroci vsi enako daleč v šolo in dobili so tako stavbišče, ki
»Kaj iščete tukaj?"
»He-he, oprostite Rene," je nosljal, »kako je mogoče, da bi morali ravno Vi ostati sami ? Kaj naj si misli Vaš brat, ako zapazi, da samotarite v naši družbi?"
Ležerno je odgovorila Rene:
»Kaj Vas to briga! Jaz delam, kar hočem sama!"
Ves poparjen je bil Minetti po teh besedah, nekaj časa se je še sukal okoli Rene, a ker mu ta ni niti odgovarjala, je spoznal, da tukaj njegovo cvetje ne bo šlo v klas, jo je pobral nazaj, kjer je sedel poprej, naslonil je glavo na divan in začel govoriti s Čehovo, ki se mu je smejala in mu čestitala na uspehih, ki jih je dosegel pri Rene.
A on je bil na take »uspehe" navajen . . . Tako se je spominjal nekega dogodka, ki se je zgodil nedavno v »Zvezdi", ko je šel proti večeru z Wintrom in še par svojimi tovariši. Srečali so neko mlado gospodično, ki so jo takoj obsuli s svojimi ne baš posebno delikatnimi pokloni ... A korenito so se urezali, gospodična jim je odgovorila, a to tako, da je vsem odgovor zazvenel v ušesih. —No, pa vse te besede so mirno vtaknili v žep in šli mirno naprej, kot da se ni zgodilo prav nič, da jih ni gospodična počastila s prav nič častnimi priimki in pokloni.. .
No, pa — na take stvari se človek
je bilo naprodaj za 500 K- Toda glej! Vse je bilo zaman! Kar si je Ogrin vtepel v svojo katoliško glavo, to se mora tudi zgoditi. On se je odločil za svet zunaj vasi, ki bo stal 1800 K, ergo mora seveda pasti predlog, da se kupi stavbišče v sredini kraja, ki stane le 500 K! Tako se postopa z nami, ki ne maramo trobiti v farški rog. Oni kupujejo, mi pa moramo drago plačevati ! — Še nekaj naj sporočimo za danes slovenski javnosti, da bo znala še bolje •presoditi, kako delajo naši klerikalci za blagor ljudstva. Prejšnji napredni odborniki so sklenili, da naj stanuje bevška učiteljica v šoli in so ji odločili dve čedni sobi s kuhinjo. Med tem so prišli klerikalci na krmilo, ki so učiteljici priskrbeli stanovanje, obstoječe iz ene sobe, v privatni hiši in za to stanovanje morajo kmetje plačati letnih 200 K. Za učiteljico določeno stanovanje v šoli pa je še danes prazno! Isto je tudi z organistom. Ta je pa napravil še boljše! Njemu določeno stanovanje, ki ga plačujejo farani, je oddal v najem, sam pa stanuje za par kronic drugje. Tako si dela brihtna glavica profit na rovaš in stroške nas kmetov! — To so na kratko najrazličnejše poteze iz delovanja naših poštenih katoliških mož, ki imajo na jeziku vedno le blagor ljudstva, delujejo pa baš nasprotno! Toda pri nas smo jih že do grla siti in tisti, ki so bili nekoč največji zagovorniki sedanje bevške vlade, so sedaj njeni največji nasprotniki. Kakor kažejo znamenja, bo zavel v kratkem času drug veter, ki bo naše izkoriščevalce pomel v grobove, ki so si jih satni izkopali!
Novo mesto.
Zopet nekaj novega o belokranjski železnici. Kakor se zopet sedaj govori, bo vendar morda tekla naša tako zaželjena železnica. Inženirji imajo baje ukaz, skleniti do 1. oktobra t. 1. vse podrobne načrte in spomladi drugega leta se začne z delom na progi. Najbolj čudno pri tem poročilu pa je to, da inženirji sedaj, ko je največ dela, zapuščajo eden za drugim naše mesto. V zadnjem času sta bila zopet dva premeščena. In mi naj potem verjamemo, da bodo do 1. oktobra načrti izvršeni. Sicer pa si nekateri razlagajo to stvar tudi še drugače. Načelnik inženirjev je neki smešno pobožen Nemec. Kako je ta pobožen, to meji že na blaznost in priporočati bi bilo, da se ga postavi pod zdravniško kontrolo. Kadar hodi po glavnem trgu, drži vedno klobuk v roki in krčevita glede proti oni strani, kjer moli precej od daleč, vrh zvonika frančiškanske cerkve izza streh. Zadnjič je skoraj pokleknil pred trgovino z steklenim blagom g. Seidla. Ko sem šel za njim pogledat v izložbeno okno, kaj da je vzbudilo njegovo pobožnost, sem zagledal v nekem kotičku majhen porcelanast kip Marije. In temu kipu se je tako dolgo priklanjal, dokler je bil ta v izložbenem oknu. In ta tako krščanski mož ima samo eno ne-
prav lahko navadi, posebno pa se še pre-neso take stvari, ako jih nikdo ne vidi . . .
Dasi je bilo razpoloženje nocoj pri vseh navzočih najboljše, vendar se življenje in zabava ni mogla razviti tako kot drugič .. . Neka čudna atmosfera je ležala nad vsemi in zdelo se jim je, kot bi bilo vse ozračje prepojeno z neko mučno negotovostjo, nekimi kritičnimi slutnjami. . .
Kovač je skušal storiti vse, da bi vzbudil v družbi živahnost, aranžiral je grupe iz mitologije, ki so bile res umetniške in zanimive . . . Rene je pela in plesala ... a ono mrtvilo se ni hotelo razgubiti.
Ko je ravno Kovač aranžiral neko grupo . . . začuje se na glavnih vratih precej močno trkanje ... a to jih ni motilo, ker so vedeli, da ne pride nobena nepoklicana oseba v vilo; slišali so, da so se odprla hišna vrata, a to jih je še bolj potrdilo v misli, da pride kak zakasneli član družbe . . .
Kovač je aranžiral mirno naprej, Rene se je vlegla ravno kot speča Venera na divan . . . kar se odpro vrata nastežaj — vsi se ozro in preplašeno odskočijo . . .
Med vrati je stal znani mestni detektiv ... za njegovim hrbtom pa so stali policisti, ki so radovedno stegovali vratove in opazovali družbo, ki je bila popolnoma izven sebe . . .	(Dalje.)
rščansko lastnost, on sovraži Slovane. Trn v peti so mu češki in poljski inženirji, ki so bili pred kratkim časom skoraj izključno pri nas. Sedaj pa se jih polagoma hoče iznebiti in Slovani odhajajo drug za drugim, Nemcev, njihovih naslednikov, pa še „od nikoder ni". In tako se delo vedno zavlačuje.
V Lurdu pri Št. Jerneju se je zgodil čudež. Stara kmetica mi je pripovedovala kak velik čudež zgodil se je v nedeljo pri Šent Jerneju v lurški kapelici. Nekdo je baje razbil Marijin kip na drobne kose in v nedeljo je skušal neki prodajalec »lecta" iz teh kosov zopet sestaviti Marijin kip. In glej čudež! Kosi so sami lezli vkup in se sprejemali kot testo in Marija zopet stoji, manjka ji samo ma-zinca leve roke, ki se je izgubil. To poročilo je popolnoma resnično, slišal sem ga na lastna ušesa. Tu se naj pokažejo ljudski izobraževatelji in naj vsaj nekoliko podučijo ljudi, da ne bodo verjeli takih goro-stasnih rečij.
Zastrupila se je. V Kandiji pri Novem mestu na cesti se je 16. t. m. pri-peljavši se s popoldanskim t. j. pol 5. uri popoldne z vlakom iz Ljubljane 24 letno dekle Marija Papež — pravijo pris. delavnice paznika v Ljubljani hči — z lizolom zastrupila. Samomorilka je lizol pri lekarnarju Bergmanu kupila in dne 18. t. m. ob 3. uri zjutraj v ženski bolnici cesarice Elizabete umrla. Kaj je nesrečnico gnalo v smrt, ni znano — baje ker so jo starši od hiše spodili.
Splošni pregled.
Vojne reforme v Rusiji.
Zastopnik ruskega vojnega ministra je povodom razprave o vojnem proračunu v državni dumi izjavil, da se pripravljajo v vojnem ministrstvu razne reforme v vojski. Ena najvažnejših teh reform bo ta, da bodo enoletni prostovoljci služili v bodoče pri vojakih faktično dve leti zaporedoma: eno leto kot častniki. Na ta način dobi ruska vojska dobre rezervne častnike, kar ni male važnosti za vojsko. Uredi se tudi vprašanje nadaljnega službovanja podčastnikov. Duma, ki je sprejela rekrutni zakon, se strinja s temi reformnimi načrti v ruski vojski in tako ne bo nobenih zaprek za njihovo izvršitev.
Iz proračunskega odseka.
Za ponedeljkovo sejo proračunskega odseka kot tudi v vseh parlamentarnih krogih je vladalo zanimanje, ker je bilo popolnoma negotovo, v kaki meri se zavzame parlamentarna večina za zvišanje vladnega posojila. Poljak Glonbinski je zagovarjal finančno predlogo in se tudi zavzemal za zvišanje ali pod tem pogojem, da se denar ne porabi samo za državne potrebe, ampak tudi, da skrbi za potrebe ljudstva. Socijalni demokrat Ellenbogen hoče vedeti ako je predložena vladna predloga zadnja postavka vladne predloge glede aneksije Bosne in Hercegovine. Zahteva, da izreče parlament glede 22. milijonov in-demnitet vlade, ter zahteva protokoliranje izjave finančnega ministra, da se iz dotične svote ni izdal niti vinar za Dreadnonghte Zagovarja misel, da naj se dotične svote ne prikrijejo po najetju novega posojila, ampak naj se pokrije s zvišanjem in reformo davčnega sistema, špecijelno s zvišanjem direktnih davkov in zemljiškega davka za veleposestva. Nemec Sylvester se deloma strinja z izvajanji Ellenbogna, zavzame se za provizorično upeljavo davka na žganje, zvišanje prihodninskega davka in
)la!i listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Koncert „Glasbene Matice".
Sinoči se je ponavljal koncert »Glasbene Matice", ki so se na njem izvajala po večini slovenske novejše skladbe mlajših in starejših glasbenikov; kdor je slišal zadnja dva koncerta, ta mora, ako hoče biti pošten, naravnost reči, da je naša muzikalna literatura v zadnjih letih zelo napredovala; skladbe, ki smo jih slišali so dovršena koncertna dela, ki se lahko uvrste v repertoar največjih glasbenih svetovnih produkcij. In za ta razvitek gre hvala »Glasbeni Matici", ki je prevzela izvedbo teh skladb... a še nek faktor je, ki ga pri ti priliki ne smemo pozabiti; a to so Schwentnerjevi »Novi akordi", ki so bili že od začetka svojega obstoja nekako zatočišče in središče mlajših talentov, ki so se v njih okrilju razvijali in razvili do sedanje popolnosti. — O posameznih točkah ne govorimo obširneje, a lahko trdimo, da so se izvajale eksaktncjše nego zadnjič. Izmed solista omenjamo staro ljubljenko in znanko ljubljanskega občinstva go. Miro Devovo, ki je bila nekdaj stalna solopevka ria ljubljanskih koncertih. Njen glas, ki je zadobil lepo in fino nižino, je nežno zaobljen, čist ter polno doneč; njeno prednašanje je umerjeno in čustveno; zlasti je dokazala to v pesmi »Moja sudba" hrvaškega komponista Hatzea; solze so bile v njenih tonih,
davka na dedščine, a obenem se zavzemlje za dovolitev posojila. Češki radikalec Choc ostro napada finančnega ministra, ki sledi berlinski velikonemški politiki in zapravlja denar za razne vojaške avanture kot je bila n. p. aneksija Bosne. Največjega pomena je bil govor poslanca Steinwenderja, ki je predlagal zakonsko osnovo, ki naj se ž njo pooblasti finančni minister, da naj se fiksira vladno posojilo z odločeno svoto v znesku 220 miljonov kron. Bil inski se toplo zavzame za Steinwenderjev predlog, ki je bil pri glasovanju ob devetih zvečer sprejet s 25. proti 21. glasovi. Kot poročevalec v zbornici je bil izvoljen dr. Stein-wender.
Protitujsko gibanje v Kini.
Protitujsko gibanje v Kini vedno bolj narašča; v Tschang-scho Kitajci požgali japonski konzulat, v Shangaiu so požgali tri misijonska poslopja. V mestu Tschang-scha je izbruhnil požar, ki se je jako naglo razširil in zavzel jako veliko dimenzijo. Vse mesto je v požaru. Mnogo ljudi je izgubilo življenje.
Ljubljanski občinski svet.
Izredna seja, dne 19. aprila.
G. župan Hribar otvori sejo, konsta-tuje sklepčnost, imenuje overovateljem zapisnika občinskega svetnika gg. Kozaka in Turka ter preide k prvi točki dnevnega reda.
Naznanila predsedstva.
G. župan se spominja obiska nadvojvode Evgena, velikega mojstra nemškega vitežkega reda. Ker se to naznanilo v bistvu strinja s svoječasnim poročilom v »Jutru", omenjamo le: ko si je nadvojvoda ogledal grad, je vprašal, kaj mestna občina namerava s tem poslopjem storiti. Ko se mu je pojasnil načrt, ga je laskavo odobraval, a tudi pripomnil, da je tudi država dolžna podpirati izvršitev načrta.
Nadvojvoda Evgena ulica.
G. župan predlaga, da se nameravana obrtna ulica spremeni v »Nadvojvoda Evgena ulica". Ta ulica bo 20 m široka ter veže Tržaško cesto oziroma novi šentjakobski most i. t. d. G. župan je prejel iz kabinetne pisarne obvestilo, da ga nadvojvoda sprejme v soboto v dvorcu v Inomostu. Prosi občinski svet za pooblastilo, da sme nadvojvodi osebno sporočiti sklep mestnega občinskega sveta glede novoimenovane ulice. Soglasno sprejeto, oziroma odobreno. (Res vse	pohvale	vredna	p atrij o-
tična gorečnost!)	G. župan	predlaga
nadalje nakup nekaterih slik (Vidoviča in Križmana)	iz sedanje	razstave	hrvatskih
umetnikov	v skupni	vrednosti	420 K.
Sprejeto.
Iz ostalih točk dnevnega reda posnemamo:
Občinski svetnik dr. Triller poroča o prošnji mesta Lvova glede oprostitve občin od dolžnosti preskrbljevanja uradnih prostorov in uradnih potrebščih za c. kr. obrtna sodišča. Predlog, da se mestna občina strinja z ono v Lvovu, sprejet. Istotako slična peticija mesta Gradca glede oprostitve občin, v katerih imajo sedež »Trgovske obrtne zbornice".
K slavnosti bitke pri Grunwaldu, v Krakovo se odpošlje deputacija sledečih gg. župan Hribar, podžupan dr. Tavčar in občinski svetnik dr. Majaron. Za vse slučaje sta se določila obč. svetnika dr. Novak in dr. Švigelj kot namestnika.
Prošnji Franceta Šebra, tapetnika, za
sentimentalna^ čustva so prevevala njeno prednašanje. Želeti je le, se da gospo Miro Devovo pogosteje pozdravi pri naših koncertih, saj še niso pozabljeni užitki, ki nam jih je nudila nekoč. Poklonjen ji je bil velik šopek. — G. Betetto je umetnik, ki zna spojiti melodijo z globoko filozofijo življenja, življenje veje iz njegove duše in značilno je za njegovo umetniško pojmovanje, da si je izbral za svoje točke baš J. Brahmsova dela, ki ne stavijo na pevca samo zahtev glasbenega značaja, temveč ga silijo misliti. In temu je umetnik, kot je g. Betetto, popolnoma kos. Tudi v Haydno-vein recitativu in ariji iz oratorija »Stvarjenje" je dokazal, da je umetnik, ki stremi vedno za tem, da vokalno izrazi ne samo pisane note, nego tudi svojo lastno dušo, svoje lastna čustva. Slovenci smo pač lahko ponosni na takega umetnika kot je Betetto. — Gdč. Vida Prelesnikova je elegantno in premišljeno izvajala spremljevanja na klavirju. — Duša vsega pa je bil kot vselej on, ki je stal ob dirigentskem pultu, ki je z njemu lastno preciznostjo vodil koncert. G. koncertni vodja M. Hubad je pač mož, ki izvede v največjih detajlih vsako najmanjšo nianso, ki pripomore vsakemu delu, ki je izvaja s svojim zborom, k uspehu. — Koncert je bil obiskan precej dobro, vendar ne tako, kot bi bilo želeti, v prvih vrstah smo opazili precej praznih sedežev ... no zato so pa predstave v cirkusu pod Tivolijem navadno razprodane.	V.	F.	J.
podelitev meščanstva, se soglasno ugodi (proti taksi 300 K).
Občinski svetnik g. Lenče poroča o prošnji N. D. O. za prispevek mestne občine za priredbe vajenških strokovnih tečajev. Dovoli se prispevek 200 K enkrat za vselej.
Obč. svetnik g. Milohnoja poroča o izposlovanju kredita za regulucijo Martinove ceste. Dovoli se 2106 K; o izposlovanju kredita za podaljšanje Orlove ulice do Ižanske cesta. Ker je Marenče kot edini, ki doslej pogojev ni sprejel, sedaj izjavil, da je zadovoljen, se sklene, da se cesta še letos odpre. Dovolijo se še krediti: za zgradbo kanalov v Gradašici in v Ciril-Metodovi ulici. (Delo se poveri tvrdki Tribuč za 5050 kron; za nekatere poprave v mestni topničarski vojašnici 5000 K; kot prispevek mestne občine k zgradbi šentjakobskega mostu 30.696 K.
Občinski svetnik g. dr. Oražen poroča o ustanovitvi mestne bolniške blaganice za posle. Doslej je priglašenih 510 strank za 874 poslov G. poročevalec želi, da bi se svoječasno ustanovilo še ambulantno zdravljenje. Bolniška blagaj-nica se otvori s 1. jan. pr. 1. G. Lenče je proti temu, da se v blagajno sprejmo tudi posli iz okolice. Poročevalec vztraja pri svojem predlogu. Sprejeto.
Za in proti „šlepom“.
Pri poročilu o prizivu tvrdke Kregar & Seljak proti odloku mestnega magistrata glede nameravanih reklamnih napisov po mestnem tlaku, se je razvnela živahna debata za in proti »šlepu". Dr. Tavčar, ki je prišel šele, kakor navadno, sredi seje v dvorano, pravi: »Mestni tlak mora biti tak, da se krilo moje žene ne pokvari". Dr. Oražen
— odločen nasprotnik dolgih damskih šlep
— odgovori, da so mu splošni sanitarni oziri ljubši, »nego vsi šlepi iz cele Ljubljane". (Splošna veselost. Dr. Tavčar malo v zadregi, se kar po domače nasloni na sedež.) — Obč. svetnik g. Dimnik poroča glede nameravane IV. mestne slovenske deške šole v kolizejskem okraju. Tovariš g. Likozar poroča glede izposlo-vanja dodatnega kredita za razne dotacije mestnih ljudskih šol namesto dosedanje dotacije kranjske hranilnice.
Se dovoli 1200 K.
Nato sledi tajna seja, ki je to pot izredno dolgo trajala.
Dnevne vesti.
11 • *» •
Tudi napredno. Prijatelj lista nam javlja: Nedavno sem imel opravila v Mestnem domu pri vojaškem uradu in ko stopim v vežo Mestnega doma, zaslišim takoj blago-doneče nemške besede nekega gasilca. Med gasilci se nahaja, kakor sem izvedel, več takih mož, ki radi nemškutarijo, a nekateri posečajo tudi kazino. Tudi v prvem nadstropju naletim na isto. Kričala je neka gospa nad svojim sinčkom v blaženi nemščini. Dotična gospa gotovo stanuje tudi v Mestnemu domu in je žena nekega uslužbenca. Ko bi ne bili gospodje pri vojaškem uradu govorili slovenski, moral bi bil pomisliti, da se nahajam kje v rajhu. Živelo narodnjaštvo in naprednost metnega magistrata in gasilnega društva! Le podpirajte tujce, ker domačini so sami zabiti Slovenci, Nemci so pa vzvišeno bitje. Le tako naprej in Ljubljana bo kmalu slovenska!
Poulični napad Nemcev na urednika „Jutra.“ Ne vemo, zakaj se ravno Nemci tako jeze radi romana »Žena." Dobili smo že opetovane grožnje, da bodo tistega, ki ta roman piše, ubili. Tem grožnjam smo se seveda prav iz srca smejali. Toda smejal se pa ni predpreteklo noč nek gospod, katerega so dve nemški barabi dejansko napadli na ulici. Kakor vse kaže, so Nemci (najbrže gosti iz Kazine) najeli dva svojih zlikovcev z navodilom, da nad enim naših urednikov napravijo prvi poskus svoje grožnje. Ta poskus se je res tudi izvršil. Le to smolo so imeli zraven, da so osebo zamenjali. Smolo pa je imel pravzaprav dotični gospod, ki jih je držal prav po nedolžnem. Gosp. Trenz, ali smo res že tako daleč v Ljubljani?
Nerazumljivo postopanje. V pondelj-kovi številki našega lista o sprejetvi nekega vladnega uradnika v prakso pri »Mestni hranilnici ljubljanski" dopolnjujemo v toliko, da dotičnega uradnika »Kranjska šparkasa" radi tega ni hotela sprejeti, ker ima dovolj povoda držati svoje poslovanje v tajnosti, med tem ko »Mestni hranilnici" to ni potrebno, ker je njeno poslovanje odprta knjiga na vsakega. Dotični uradnik namreč nesmisli ostati v hranilnični službi, nego se hoče samo izobraziti v hranilničnem poslovanju in takih praktikantov se brani — četudi oni prakticirajo brezplačno — vsak denarni zavod, ki ne želi, da bi dobili vpogled v njegovo poslovanje ljudje, ki niso nanj navezani. »Mestna hranilnica ljubljanska" je toraj s tem, da je dotičnemu vladnemu uradniku dovolila, da se pri njej praktično izobrazi v hranilničnem poslovanju, samo vnovič dokazala, da se ji ni
treba ničesar bati, ker je v vsakem oziru vzoren denarni zavod.
Ponesrečen upor proti „Jutru“. Kaj
so „Wir sind deutsche Burschen" na svojem protestnem shodu proti »Jutru" sklenili, nam ni znano. Pač pa nam je znan delni uspeh vsega tega proti »Jutru" naperjenega upora. Včeraj popoldne se je namreč zglasil v našem uredništvu glavni natakar v restavraciji na južnem kolodvoru g. Alojzij Kuzma. Ta gospod je v svojem in v imenu svojih tovarišev gg. Frana Friebla (plačilni natakar restavracije južni kolodvor), Josipa Hand-lerja (plačilni natakar pri »Slonu") in Miroslava Stublava (plačilni natakar v kavarni — ne v restavraciji »Union") izjavil, da se vsi tu imenovani ne strinjajo z nastopi onih ostalih »upornikov". Ti štirje gospodje so skušali vplivati tudi na ostale tovariše, naj se z njimi solidarno izjavijo in da naj se sploh vsako nasprotstvo proti »Jutru" opusti. Tega, gotovo edino pametnega nasveta pa oni drugi niso hoteli sprejeti. Nastop g. Kuzma je bil jako dostojen in mu radi verjamemo, da tudi on z nami vred obsoja započetje njegovih tovarišev (razen treh preje omenjenih). Kar se naše strani tiče, ponovno naglašamo, da mi ne maramo nikomur škodovati. Uslužbenec naj bo te ali one narodnosti je itak revež, ki se bori za svoj kruh. Ali kakor smo iz-početka te ofere, tako hočemo tudi zanaprej dosledno izvajati princip. Kdor živi med Slovenci, zahtevamo, da tudi spoštuje našo narodnost če je Nemec, naj Slovencev nikar ue izziva. One ostale »upornike" pa, ki nočejo biti dobrohotečim nasvetom od naše in od strani njihovih tovarišev, pa priporočamo našemu slovenskemu občinstvu, da samo izvaja konsekvence. In s tem vsaj upamo je za nas ta zadeva končana.
Obrtna oblast, kje si ? Deželni zakon od 1. 1905. in 1. 1907. se glasi, da morajo biti ob nedeljah vse trgovine v Ljubljani in bližnjih krajih (okolici) zaprte, temu zakonu se pač ljubljanski trgovci še pokore, a kako v okolici? Dolžnost obrtne oblasti je, da torej opozori trgovce v okolici ljubljanski, da ob nedeljah ni dovoljeno trgovin odpirati ter tudi ne skozi zadnje vrata ali vežo blaga prodajati.
Služba mestnega policijskega straž-niškega nadzornika se je vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega oddala prosilcu g. Javorniku.
Posebni vlak v Zagreb. Na praznik Vnebohoda, dne 5. maja bo povodom koncerta »Glasbene Matice" v Zagrebu vozil poseben vlak s polovično voznino, po 6 K za III. razred, po 9 K za II. razred tja in nazaj. Vozni red bo približno, ker do minute natanko še ni določen, sledeči: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 45 minut zjutraj, dohod v Zagreb okrog 8. ure zjutraj. Povratek iz Zagreba proti polnoči, dohod v Ljubljano ob 2. uri 10 minut po noči. Posebnega vlaka se sme vsakdo poslužiti, ki se zglasi v »Glasbeni Matici" vsak dan od 6. do 7. ure zvečer najpozneje do 1. maja (ob 10. uri dopoldne). Na kolodvoru se vozni listki ne bodo prodajali.
Nova knjiga. Prihodnje dni izide v Narodni založbi v Celju knjiga izbranih po-vestij slavnega ruskega pisatelja Maksima Gorkega v prevodu Fedorja Gradišnika. — Knjiga bo obsegala sledeče novele: Stara Izergil. — Jemeljan Piljaj. — V stepi. — Orlov in njegova žena. — Ko-novalov.
Meško v češkem prevodu. V »kni-hovni vybrane četby“ je začel izhajati II. zvezek prevoda našega novelista Fr. Ks. Meška »Tihi večeri" (Za tichych večeru) v prevodu Rudolfa Linharta. Slovencem, ki so zmožni češčine, ali ki se je hočejo iste naučiti, najtoplejše priporočamo ta prevod; ko čitamo v čeških listih, ki se izražajo najlaskavejše o_ delili F. K. Meška, so njegova dela med Cehi prebudila veliko zanimanja.
Napad na Bleiweisovi cesti. Ko se
je predvčerajšnjim vračala neka ljubljanska dama čisto mirno domov, napadla sta jo dva odrašena moška. Dama nič hudega sluteč, ju prijazno vpraša, kaj bi rada; a med tem pa že eden reče svojemu tovarišu: »Kar poderi babo na tla, zdajle ni ravno nikogar v bližini". Zdaj se je šele zavedla dama kaj hočeta napadalca. In res, godilo bi se ji bilo najbrže slabo, da ni prišel po bližnji cesti nek gospod, ki je damo rešil res težkega in obupnega položaja.^ Hvala mu! Napadalca pa sta zbežala proti Šiški. — Zdaj pa še nekaj; aliv nima svtražnik stati pri »mitnici", ki pelje v Šiško? Čudno, dama je vpila, a moža pravice ni bilo od nobene strani. Dosti nerednosti se je že naredilo v bližini ljubljanskega drevoreda, zato bi bilo res dobro, da bi se oblasti nekoliko bolj pobrigale za tak, na slabem glasu stoječ kraj.
Razstava vajenskih izdelkov na obrtno-nadaljevalnih šolah v Ljubljani. Na obrtno-nadaljevalnih šolah, to je: na strokovni nadaljevalnici za mehansko-tehniške obrti v Komenskega ulici št. 17 ; na strokovni nadaljevalnici za stavbne obrte na Cojzovi cesti št. 5; na strokovni nadaljevalnici za umetne in oblačilne obrti ter na obči obrtni nadaljevalnici na Erjavčevi cesti št. 21 se
zaključi šolsko leto 1909/10. v nedeljo, dne 24. aprila t. 1. Na vsaki teh šol bo z zaključkom šolskega leta združena tudi lokalna razstava vajenskih izdelkov, ki bo trajala omenjenega dne od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne. Na to razstavo opozarja šolski odbor vse mojstre, starše vajencev in pa prijatelje obrtnega šolstva sploh ter zanesljivo pričakuje, da se bodo njegovemu povabilu v mnogobrojnem številu odzvali.
Okraden rezervist. Posestnikov sin Miha Sterbenc iz krškega okraja se je včeraj z lokalnim vlakom pripeljal k orožni vaji v Ljubljano nekoliko vinjen. Med Zidanim mostom in Ljubljano pa mu je^ z police v vagonu ukradel neznan tat ročni platneni kovčeg, v katerem je bilo nekaj perila, ura z verižico in okoli 16 K denarja, v skupni vrednosti 42 K- Tatvine sumljiv je neki 16 letni, baje čevljarski vajenec, ki je na postaji Kresnice izstopil in vzel Sterbencev kovčeg. Omenjenega vajenca so videli, da se je s kovčekom v roki pustil prepeljati črez Savo. Sterbenc je prijavil zadevo orožnikom.
O te punce! Sprla sta se včeraj v neki gostilni v Vodmatu mizarski pomočnik J. J. in neki domobranec. Prvi je bil prav Židane volje, prepeval in plesal je neutrudljivo in je imel s seboj „tovarišico“. Drugi pa je igral na harmoniko. Ker bi bil J. rad plesal kar neprenehoma in mu je drugi nasprotoval, sta se oba sprla. V prepiru je prerezal J. vojakovo harmoniko in mu je s tem naredil za 10 K škode.
Skozi okno je skočil včeraj nek nabornik, ki je bil pri naboru v Škofji Loki potrjen. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Sinoči so ga pripeljali v Ljubljano, oziroma z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Društvene vesti.
Javno predavanje. Predavanje ljudsko-izobraževalnega društva „Akademije“, ki bi se imelo vršiti v soboto, bo danes, v sredo 20. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu. Predaval bo, kakor že objavljeno, g- dr. Anton Heinz, vseučiliški profesor iz Zagreba o temi:	»Nekaj iz življenja
rasti inu.
Izredni občni zbor »Društva zdrav nikov na Kranjskem bo v četrtek, dne 28. aprila ob polu 7. zvečer v mali dvorani hotela Union. — Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Volitve po novo odobrenih pravilih; a) predsednika, b) 10. članov odbora, c) 2 računskih preglednikov. (Glej § 18. društvenih pravil. 2. Samostojni predlogi članov.
Najnovejša telefonska in braojavna [torofciia.
Državni zbor.
Dunaj, 19. aprila. Današnja seja državnega zbora je jako mirna in tudi ne posebno zanimiva. Kot prva točka je bila na dnevnem redu službena pragmatika državnih uradnikov. Tozadevna razprava je bila brez vsakih zanimivosti. Nato se je razpravljalo o nujnem predlogu hrvaškega poslanca Vukoviča glede dalmatinskih železnic. Kot prvi je govoril železniški minister Wrba, ki se je toplo zavzemal za Vukovičev predlog in ga zbornici priporočal. Za njim je govoril laški poslanec Bugatto, ki je apeliral na zbornico, naj glede tega vprašanja enotno postopa. Za njim se je priglasil dalmatinski poslanec Don Ivaniševič, ki se je v svojem govoru najprvo obširno pečal z zgodovino dalmatinskih že-laznic in tozadevnih projektov. V svojih izvajanjih je povdarjal, da je železniška zveza Dalmacije z ostalo monarhijo v narodnogospodarskem oziru ena najbolj kočljivih življenskih potreb. Omenjal je tudi blagodejni upliv, ki bi ga imele dalmatinske železnice na razvoj dalmatinskega tujskega prometa. V svojem govoru tudi ni pozabil strategične važnosti dalmatinskih železnic Koncem svojega govora je apeliral na zbornico, naj prizna^ Vukovičevemu predlogu nujnost. Za Ivaniševičem je govoril nemški nacijonalec dr. Sylvester, ki se je v svojem govoru zavzemal za interese Jugoslovanov, zlasti Dalmacije. V svojih izvajanjih je po udarjal, da je že skrajni čas, da vlada svojo politiko nasproti Jugoslovanom, zlasti na sproti Dalmaciji, spremeni. Omenja tudi v svojem govoru izvajanja kontreadmirala Skiarvja ki je omenil, da bi bila naša mornarica pri sedanjem položaju že pri prvem strelu za vsak nadaljni boj nesposobna. On se strinja s tem mnenjem m zato priporoča vladi največjo pozornost glede Trsta in dalmatinskih luk. To pa je zopet le mogoče, ako je Dalmacija po železnicah zvezana °srčjem monarhije. Zato je za Vukovič Predlog, vendar pa se za svojo osebo bolj Zavzema za progo Banjaluka JaJC(-' .j; Tai bi se pri novi dalmatinski železnici rvatsko ozemlje popolnoma preskočilo. Ko e. Pojasni, da je iz stretegičnih ozirov bolj P^Poročljiva projektirana proga čez Kar t v^c> se izjavi, da je za vsako progo, samo e\i> da se vendar enkrat tudi že nekaj zgradi. Nato se je seja prekinila.
Jugoslovanska zveza za Vukovičev nujni predlog.
Dunaj, 19. aprila. Jugoslovanska zveza je imela danes sejo, v kateri se je najprej razpravljalo o stališču, katerega naj zavzame glede nujnega predloga poslanca Vukoviča, zadevajočega dalmatinske železnice. Sklenilo se je, najtopleje priporočati nujnost predloga in se zanj z vso vnemo zavzeti. Nato se je razpravljalo glede pogajanj z dr. Šušteršičem. Izvolil se je poseben odsek petih odposlancev, katerim se je poverila naloga, da vodijo ta pogajanja z dr. Šušteršičem.
Skupni ministrski svet odgoden.
Dunaj, 19. aprila. Skupni ministrski svet, prvotno določen na 21. t. m., se je odložil na poznejši čas in se vrši posvetovanje najbrže šele pričetkom prihodnjega tedna.
Cesar potuje v Bosno.
Dunaj, 19. aprila. Kakor se nam iz zanesljivih virov poroča, obišče zanesljivo cesar koncem meseca junija Bosno in Hercegovino. Potoval bo čez Slatino-Brod. Celo potovanje se bo vršilo z izredno številnim spremstvom in izredno sijajno. Ker bo takrat zboroval še bosanski deželni zbor, bo cesar prišel pri tej priliki tudi v deželni zbor. Nadvojvoda Leopold Salvator, ki — kakor znano — otvori zasedanje bosanskega deželnega zbora, ostane tako dolgo v Sarajevu, da pride cesar tja. V spremstvu cesarjevem bo tudi prestolonaslednik.
Volitve na Ogrskem.
Budimpešta, 19. aprila. Eksekutiva narodne stranke (nova Khuenova stranka) je že določila kandidate za 340 volilnih okrajev. Obenem se je volilni komite odločil, da postavi svoje kandidate tudi v vseh onih okrajih, v katerih jih dosedaj še ni določil.
Konference admirala Montecucullija.
Dunaj, 19. aprila. Danes popoldne se je oglasil pri ministru Schonaichu admiral Montecuculli; nato se je vršilo skupno posvetovanje z ministrom zunanjih zadev Aerenthalom.
Srbski polkovnik Mašin — mrtev.
Bel g ra d, 19. aprila. Danes je tukaj preminul po daljšem bolehanju upokojeni polkovnik Aleksander Mašin. Kakor znano, je bil on svoječasno duša zarote proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi. Ker je igral v političnem življenju jako ugledno ulogo in bil tudi poslanec v narodni skupščini, po-menja njegova smrt bridko izgubo, zlasti za staroradikalno stranko, katere zvest pristaš je bil.
Stavka Lloydovih kapitanov.
Trst, 19. aprila. Poroča se nam, da so kapitani zadovoljni s predlaganimi zboljšanji in da se vsled tega sme pričakovati, da ne pride do stavke. Po načrtu bi se zvišale plače za 540, 840, odnosno 1080 K na leto.
Trst, 19. aprila. Pri današnjem zborovanju Lloydovih mašinistov so le-ti sklenili, da v slučaju, ako ravnateljstvo zviša plače kapitanom, tudi sami zahtevajo primerno žvišanje.
Novi kardinali.
Rim, 19. aprila. V najkrajšem času se vrši v Rimu konsistorij, na katerem se bodo določili tudi novi kardinali. Od 17 praznih mest so že določeni kandidati za osem mest, od katerih eden ^odpade na Avstrijo, ostali pa na Francijo, Špansko, Portugalsko itd. Kot resna avstrijska kandidata se imenujeta dominikanec FrUhwirt, oziroma benediktinec Serafini.
Sultanovo letovišče.
Carigrad, 19. aprila. Na priporočilo zdravnikov se preseli sultan s haremom vred za poletje v Yildiz-palačo.
Boj za volilno reformo v Nemčiji.
Berlin, 19. aprila. V komisiji za volilno reformo je govoril državni kancelar Bethmann-Hohlweg in v svojem govoru nastopa proti staliču, katerega je zavzela glede volilne reforme gosposka zbornica Poudarjal je, da se mora sprejeti določba, glasom katere bodo v bodoče mogoče le one volilne reforme, za katere glasuje dve-tretinjska večina.
Albanska vstaja udušena.
Carigrad, 19. aprila. Glasom iz Prištine došlih poročil vlada popoln mir. Vojno sodišče je že pričelo poslovati.
Solun, 19. aprila. Od tu se je odposlalo proti Albancem 42 bataljonov, ki imajo le mirovno število moštva.
Skoplje, 19. aprila. Tukajšnji častniki so odposlali Šefket-paši brzojavno čestitko in zahvalo za njegovo energično postopanje. Albansko prebivalstvo sumljivo opazuje ojačenje vojaštva. Še vedno dohajajo namreč novi bataljoni. Cela rodbina Husen-bega je pobegnila.
Arabci vstajajo.
Carigrad, 19. aprila. Poroča se, da se pripravlja splošna vstaja Arabcev. Od 270 odposlancev je samo eden vladi prijazen.
Listnica uredništva.
Trst in več dopisov z Ljubljane, pride jutri na vrsto. — Gosp. vpošiljatelja včerajšne notice »Narodna zavednost ljubljanskih dijakinj" prosimo, da se še danes zglasi v uredništvu.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin.
Najmanjši znesek 50 vin.
Plača se naprej. — Za odgovor se priloži znamka.
Trgofiua z gostilno ln posestvom ter z vsem blagom, 3 minute od postaje, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri Ivanu Levičarju, trgovcu, Krmelj 30, Dolenjsko.
Dve dobro ohranjeni kolesi se prodasta na Sv. Petra cesti št. 54._____________________________ __________
NttjnovejSi prašni plašC za dame od K 10'— naprej v največji izberi v »Angleškem skladišču oblek“, Ljubljana, Mestni trg 5.
Trije gospodje se sprejmejo na stanovanje in hrano ali brez hrane. Dve zračni, lepo opremljeni sobi na razpolago. — Poizve se v Gradaški ulici št. 18. pritličje levo.	 _____
Ve6 trpežnih zabojev 45 cm širokih in 30 cm visokih se proda. Ponudbe na: Ivan Perko, Ljubljana, Turjaški trg 4.	5/6
Krojaški pomočnik za fino veliko delo se takoj sprejme; plača je I. vrste. Ponudbe upravi Jutra".	2/4
I)vn jermenarskft pomočnika in en učenec se sprejmeta na Poljanski cesti št. 22.
Kajeenejše se kupi v angleškem skladišča oblek Ljubljana, Mestni trg št. 5: 5000 oblek za gospode od K 8.— naprej; 2000 površnikov od K12.— naprej. Ogromna izbera v najnoveiši konfekciji za dame po čudovito nizkih cenah. O. Bernatovič. 4/6
Nomški, laški in francoski jezik poučuje podpisani proti mesečnemu honorarju. Skupni kurzi K 3.—, konverzacija, korespondenca K 4.—, posamezni kurz K 6.—. Instrukcijska soba sredi mesta, ali Vodmat, Jenkova ulica 20. — Anton Šibenik.
Odd* se klet, katera se lahko porabi za skladišče. Vpraša se v upravništvu Jutra*.
Enonadstropna hiša s petimi sobami in lepim vrtom, podobna vili, se proda s proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani; 20 minut od Mestnega trga. Poizve se pri gostilničarju Balija Glince, poprej Traven.
8/3
Meblovano mesečno sobo iščeta dva gospoda. — Ponudbe na upravo .Jutra*,
Oddam dve meblovanl sobi po 16 kron. — Sv. Petra cesta št. 26.
KORESPONDENCA.
Neveda — pismo leži na pošti!
Kroji F. tani
so 3=LSil3-ao©i sed.aj
všelenburgovi ulici štev. 1
nasproti Kazine.
in vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne se vrše
Danes
v Elektroradiografu „IDEAL“
kinematografske predstave
104—13
s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta.
Vljudno se priporoča Ravnateljstvo.
IVAN BAJŽELJ,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej)
priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto >Gramofon-automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost auto-matov jako nizke. Plošče vsakovrstne na izbero.
Postrežba točna.
Ceniki na zahtevo franko.
Razglas.
Prostovoljna prodaja v zapuščino Marije Renko JLjubljani spadajoče premečnine se bode nadaljevala
torek, dne 26. aprila t!. počenši ob 9. uri zjutraj
m
če potrebno še nadaljne dneve na njenem stanovanju
Erjavčeva cesta
V Ljubljani, dne 19. aprila 1910.
Aleksander Hudovernik m. p.
c. kr. notar kot sodni komisar.
Ali že imate
nove koračnice?
30 Izšle "Tvr z^logri
R. DRISCHELJ-a v LJUBLJANI
Parma: Legij onarji;
Parma: IMIladLl vojaki;
Jaki: ISTašlna rojakom;
Jaki: Pozdrav z IDolenjske; Taki: Pozdrav z Bleda.
Kdor pošlje 5 kron naprej, dobi vseh pet koračnic poštnine prosto.
Samo 6 dni!
ED. SMABDA
potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta šte?. 18.
Prodaja originalnih voznih listov (,šifkart‘) francoske linije čez Havre v i\ew-Voik in nazaj.
Delniška družba pivovarne ,Union*
Spodnja Šiška pri Ljubljani
priporoča svojo priznano izborno marčno, dvojnomarčno in eksportno pivo v sodcih in steklenicah,
““S* Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
301—46	Stritarjeva ulica štev. 2.
Podružnice V Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.   ::::::
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|0.
Prvo slovensko podjetje za napravo elekričnih central.
Gostilna
pri
,DACHSU‘
Ljubljana, Florijanska ulica 33.
Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo.
Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13—2	Zmerne cene.
Za obilni obisk se priporoča
Minka Kovač,
gostilničarka.
Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni	zaklad K 400.000.
Posnjuje na zemljišča po 51 /4°/o z l'/2°/o 1111 »moril/,urijo ali pa po 5'/40/0 brez amortizacije;
n« menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov.
Redka prilika za nakup
1"? r| 1IJKAV V	O	m	Parna opekarna in tovarna za rezano opeko
I K* IVlALLl ČL Or. v Sr. Gameljnih pri Ljubljani
^	Pisarna v Ljubljani, Itesljeva cesta št. J2S.
Priporoča zarezano opeko, strojni strešnik, zidno opeko na stroj itd. najboljše kakovosti v poljubni množini. Za trpež-
nost zarezane opeke I. in II. vrste, se jamei najobširnejše.
Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomenik!
Izvršuje električne naprave z vodno silo, na par, z bencinmotorji s surovim oljem.
Vsakovrstne transmisije za mline, žage itd.
Poprave bencin-motorjev, avtomobilov, elektro motorjev, dinamo- in parnih strojev: poprave v tiskarnah, in pivovarnah.
Naprava transporterjev za opekarne po najnovejšem sistemu, kakor tudi aparati za rezanje strešne opeke za zid — patent Marzola.
Izvršuje vsa strojna in mehanična dela točno, solidno in po nizki ceni. Načrte in proračune ne zahtevanje.
DC1 A |/I\f strojno ključavničarstvo in • ■ /mI\Il.Y/ podjetje za elektr. naprave
Ljubljana, Poljanska c. 67. Telefon št. 73.
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon St. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cestalS
v lastnem zadružnem domu
d i
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121*11 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge s*t- po 41|2°|o	-a®
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-::	metom in jili obrestuje od dne vloge do dne dviga. ::
TTstaaaoTrljena lS-žT".	‘CTstam.cvljena.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
8	V	•	1	1	•	V
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52-2
Najnižje cene.	Najsolidnejše	blago.
kompletna obleka za gospode ali kostum za dame modni površnik za gospode ali raglan ali prašni plašč za dame, posamezne hlače za gospode ali krilo iz blaga ali za prati, modni telovnik za gospode ali blnza ali jupon za dame, klobuk ali slamnik za gospode ali velika modna čepica za dame.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
K 44-40 stane