Vstajenje Surrexit Dominus vere, Alleltija! Vstal je Gospod res, Aleluja! finol je sveti postni čas. čas resnobe in žalovanja. Trpeei Zveličar, katerega so položili pred kratkim v krasen, z mnogobrojniini hi-čicami in raznobojnimi cveticami uakiteni grob, pred katerim so je zbiralo verno ljndstvo v tolpah molit ga in častit, vstal je častitljivo od smrti in' dovršil človeško odrošonjo. Kako nenadoma sp jo vso izpi-omonilo! Ni več togp, ne žalo-vanja; vse je polno najvoejoga vosolja. Orkev je slekla žalno obloko in se zavila v belo krilo. Kako volirastno dono zvonovi v vi.sokom zvoniku, ki so pred kratkim še tožno molčali in oznanujojo vesoljncmn'stvarstvu veloslavno vsta-jenje iu zinago Odrpšonika! Vse se gibljo in radnjo, pruznieno je vaakdo obločen. Delo počiva in vse so zbira v prostorno corkev. Tii propevajo ppvci vosolo ,.alo-luja" in duhovnik oznanujo: .,Vstal jo Gospod ros!-i Približa so krasnemu božjemu ' grobu, vzdigno prosveto tp.lo in k Ijnd.stvu obrnon zapojo trikrat z vzvišenim glasom: .,aleluja!il Vse se dvigno po konci in. Iiiti ndolpžit sp slavnostnega spre-voda. Iz volikih eprkvenih vrat sp iisiplje pobožno Ijndstvo: par se vrsti za paroni in podaljša dolgo vrsto. Sprpvod sp pretrga. in duhovnik nose(v> Najsvctcjscga pre-stopi v svočanom spremstvii eorkvpni prag. A liitro sp sklpnp zopet sprevod. ker nove tolpp sp. usipavajo na prosto uasledovat blagoslavljajočpnm Boo-n. Kakor angpljski giasovi sp glasi v npbo voscla ppsiMi: Zveli z«laj |>rnniii^a tvojaV Vesel pvcpcvnj, o kristjan! _._.___¦__ In tvoje ostro zolo. k.jeV Preniagana je vsa lnnlolia. VpsoIo njia rtnša moja. Dan's je rešenja tvoj'ga fttml Življenjp-veeno faka nje. • Potrta je pekla oblast, Moj Jezus je od mrtvih vstal, 0 poj, kristjan, livaložno tiist! Alelnja! Kraljcstvo snirti pokoru-al! Alelaja! Iu pobožflo ljndstvo ponavlja rsc razviifto in vznidošf-pno ,,alpluja." Srco vsaepga je neizniprno vpsclo, polno livaležnosti in najslajšili nitil, a jczik niraa moči, da bi jo raogel razodcti in pokazati svctu. V glasnpj molitvi. katcro si na-kladajo mili, niogočni glasovi zvohov. da jo nosijo tja nad oblake na svojih lclmili kdlih. zjedinjuje se vesoljc iii koprnonjo liclinijiie, nniožice. Prapori viJirajo velieastno po zrakn; zdaj se jn'koliko ninirijo, a kniiilu sc dvignejo k višku. kakor da l)i vzplavala krilata ptica pod jasno ncbo. Le trciiotek ue počiva to slavno zuainenje velikc zmage. —.¦< 67 >¦¦— Sprevod se poraika počasi proti cerkvi nazaj. Vsakateremu se zdi to veselje prekratko; rad bi šel še dalje po ravnem polji za milim Zvelii-arjem. Marsikoga se hoče polastiti tfiga, ko stopa po končanej slovesuosti proti domu in na tihem si želi. da bi mu podelil Bog milost, da bi mogel še mnogokrat prisoten biti pri tem sprevodu. — Da. res veličasten in prijeten je tak prizor! A ne samo elovek, kateremu je podaril Stvarnik pamet in prosto voljo ter ga oblagodaril z ncbrojnimi drugimi zakladi, časti svojega OdrešenLka, temvee tudi vesoljno stvarstvo se veseli njogovega čestitljivega vstajenja. V naravi se gibljejo nove moei, - . V življenje pomlajeno vse se budi. (Krilan.) Skopnel je sneg, in led se je stajal. Blagodejni žarki zlatoobraznega solnca so pogrnili pomlajeno naravo z novim, zelcnim prtom. Log in livada, gozd iu travnik sta se oblekla praznično. V najlopših bojah se vse leskota. Brez broja cvetic je priklilo v svojoj nežnosti in raznobojncj krasoti na dau, da se vesele skupno velikega prazuika ter povekštijojo to slovesnost. Snežnobeli zvončki pri-trkujcjo tako veličastno; vijolice, šraarijnice, potočnice iii zlaticc poveličujejo z mnogobrojnimi drugimi sestricami v svojej skromnosti s tihiiu šumenjem in z blagodejno vonjavo vstajajočega Gospoda. Oj to se v travi jiisno bliska, Po jarkili tsp svitlo, zlato. " Stotisoč tam trobentie piska '' ¦ • Glasan pozdrav doniov v npbo. (Gregorčič.) Na ravninah so dvigujejo ponosno visoka drevesa z novič ozelenelimi vejami, ; nakiteninii z najlepšim cvetjein. Kako lepi prapori so to v prostej naravi, katerim je podaril Stvarnik sam toliko krasoto! In tudi drobne ptičice ne zaostajajo. Vruilo so so iz vrožega juga nazaj v miljene rodne kraje. Povsodi: v senčnih logili, na zrienopisanih livadah. ob bistrili. potocih se sliši zvonki ptičji glas. . , . ¦ - ¦ . Na vrbi tik srebrnoga vrolca sedi railotožno žvrgljajč drobna pcnica; v nizkein grmn preslavlja slavec dobrega Stvariiika in ne dalof od tod gostoli ponižna taščica. katerpj odgovarja skrivnostno pepolasta črnoglavka. Na jablani tani šeebeta pridna seniea, iskaje kvarljivih gosenie. in živalini šfinkovoe se skuša ž njo .v niiietiiosti. Lehnokrila lastaviea drobi. npprenoboina po zrakn frfetaje, milo ppsp.neo, in Ijnbka pastiričica skakpta vpspIo po kamcnih ob deroeoj roki. Na širnoj njivi v visokem žitu, obotajočem bogato žetev, prepphije drobna ptica propplica, in nad njo sc vije v sinjp nebo pevoc skorjanec z na.jlep.simi posnimi Stvarnika hvaleč in raz-veseljujot človeško srcp. — Iz zastarelega ulja vzleti dololjubna Imi-cla. ki jp prospala vso zimo in brenčf . čez pestre livade ter od cveta do cveta letajof. nabira sladkega medu. Prijazno se jpj druži pisaiii mctulj, zibajoe sp. kakor zračni čolni«"' nad oživelo naravo, ki se usidri na sleharnem ovetu. Neljrojni drngi hrosti, okrašcni s svetlimi, lesketa- jočimi se krili liite iz zemlje na oživljeno raviin. — Vesoljna narava se budi in vpsoIi vstajpnja npbeškega Zvcličarja; vso ga slavi in opeva s svojimi glasovi. In ti, srce, mureš-li ostati neobcutljivo pri takem splošnem radovanji? . . . Primoš Juteršek .