JOSIP ŠTREKELJ: Decji dan. Na naših šolah so razni patriotičm prazniki. So taki, katere ored vso iavnostio slovesno obhajamo in mnogo drugih, Ikatere slavimo v razredu skoraj vsaJk dan. zlasti pri. pouku zgodovine in leiposlovja. V razredu ie domače oignjišče, kjer so zbrani otroci z učiteljem krog o.gnja ljubezni, govoreč o dounavuni, iunakih in zaslužnih možeh. Mali junaki ipa obljanbljajo z Grcgorčiičem: »Mj pa pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša biti m-u enak!« Bil sem često pniča taikih obljub. Niso ustna migljala, odjekal pa ie govoi iz žarečih oči, ridečih lic in pomembnih kreteni drobnih telesc. Vsakdo se čuti iumaka in vsakdo bi rad kai žrtvoval za domovitio, da, kosali bi se! "Pa kako, ker so še majhni, premaihni. 'pa ničesar nlma.jo? Verujejo, aa iih bode domovina potrebovala in klicala na okope, kadar bodo veliki, ali kedai <bo to? To ie nedogledna večnost za nie. Da ne ibodo čakali, ddkler bodo »veliki«, da že naprei dotoe delež dela in zavest, da so prispevali za srečo dbmovine, ustanovil se ie »Dečij dan«. To ]e dnn boiia za -povzdigo Ln orosvit našega gospodarstva,, ki ie najvažne:jši temelj sreče in zadovoljnosti v državi. In dasi so majhini, so za ta boj. ne sicer na celi bojrti črti, pač na na krilu goizdarstva dobri voiaki im( tudi iunaki. G.bani so čez mero, zdravi, kakor nikdav takega. navduše«ia so ipolna srca in razuma imaio dovoli. nai so slilšali v šolj in tudi spoznali, da lih mati domoviina nacl vse liubi, kakor oni njo. Bilo bi odveč govortiti o neposredni gospodarski koristi eozda. ki io iimaio posamezniki, dežele i" država ter 0 iposredni v klimatičnem oziru. v Padavinah* zaustavljanju vharijev in huldournikov, sa; ie znano, da so gozidnate Ikrajrine naiboeateiše, ker gozd iim lie oodlaga blagostania. Naša država ie bogata gozdov. Imamo nairazličtteiše lesovie in tudi pragozd. Treba pa z gozidoim umno gosp^odariti. Kar sekira vzame, treba nadomestiti, da bodo naši potomci imeli boljšo dediščino, kako simo io mi prejeli od prednikov. Torej vedno naorej in ne nazai nikov. Torei vedno naorei in ne wazaj. To pa ni tako težko delo. da bi ga našf mladi iimaki ne zimogli ali vsaj pripomogli, zato smo dobil: »Dečiii dan«. Druga važna stran »Dečfrega dne« je vzgojna. Navajati tretoa otroka, da spoštuie in Ijuibi naravo i>n nasade, ki rastejo v korist in zabavo; da negiu.ie koristne rastline. da ljubi delo, da zaupa vase in konono da spozma, da lasten trud rodi slajši sad, nego bagastvo po tuiih žiuljih. Ker ie ta dan važen in ta bon svet, nai se ga dovrši naislovesnejše. Pri nas imenutieimo ta orazirtik »Dečji dan«, drugod mu 'pravijo »Praznik dre- V0S«. Prvi tak iprazniik so ustainovili leta 1896. na Španskem. NaJmeniili so se pogozdUi goličave okrog Maidrlda 7. otroškimi rokamii. Na lice mesta ie pnišla tudi kraljica, dvorian: i.n vtsi madridskli dostojanstveniki. Španiiii ie takoi sledlila Italiija. Da. ste te dve državi ustanovili ta praznik, ip naravna oosledica. ker sta obe siromašni na lesu. zlasti Itallia. V Itaiiji so pa ttspehi s :pogozdovaniem slabi, bodisi po otrokib. ali na državne stroške, ker masa naroda ie neiizobražema. zato ne zna ceniti ddbrote goz-da in sproti uniči nasade zaradi pomanfkania kuriva alii iz zlobnosti, predho doraste ped visoiko. Rusija ie sledila temu leta 1902. V naJši državi so uvedlii »Dečji dan«, kakor poroča »Poljoprivredni Glasn:k« leta 1902., in sicer najprei v Beogradlu. Deca ie pogozdovala na :bližnjem Topčideru in Karaburmi. Potem ie sledil ta praznik po celi Srbijj z velikiimi svečanostmi. Posebno slavnostno so praznovali v Kragujevcu M Negotinu. V Kragujevcu ie 7. aprila 1906 spreimijala mladino Obloženo z mctikami in drevesci vsa mestna elita in tudli vojaški polk z godbo na eelu in afhimandrit z diuhovščin-o. Arhiiimandtit ie imel na mestu ipogozdovanja slavnostni govor in ta dan, »Dečii dan«. iposvetil Ikot praiznik. Po dovršeni slavnosti in nnsadbi je občma nriredila vsom otrokom skupen obed. V Nemčiii so menda leta 1900. upeljali sličen praznlik, namreč »Prazinik sadmih dreves«. Učetici preimejo iz šolskega vrta, ako Pa od tu ne zaldostuje, od države do eno sadno drevo. ki ga Aoločeni dan oosade na lastno zemljišče. Jame moraio izkopati rano v ieseni. Učitelj tu in tam pogleda o priliki iame ln potem izvršene nasade, I-n izreče svo}o kritiko v razredu. (Dalje prih.)