ftt. 44. V Gorici, ? torek dne 18, aprila 1911. Iihija trikrat m telei. in sicer r torek, ietrtik in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K ¦• /S M • ..• . » 5* j Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „SoČa" v vseh tobakarnah. '* . r »SOČA" ima naslednji izredne priloge: Ob novem '!etii%-KaŽipftt po Goriškem in gradiš tonskem" in dvakrat v letu „ Vozni red železnic, parnikoT is postnih z?ez\ Sa naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XU Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K> Lavrič. Uretolitvo :i nahaja v Gosposki ulici št, 7 Gorici v I. nadstr. na itiat. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 6 vin.,te-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklanre in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov (odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor, Tiskarna" A. Gabrščck (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Kako naj si poipio? Naša zemlja ne da posestniku gotove mesečne plače, kakor jo imajo n. pr. uradniki in drugi uslužbenci. Dohodek je odvisen seveda v prvi vrsti od letine, v ravno toliki ali celo Se veliko večji meri pa tudi od sposobnosti gospodarja. Imamo vse polno izgledov, da od dveh sosedov v enakem položaju eden gmotno dobro napreduje, med' tem ko drugi nazaduje. Vsak človek ima različne lastnosti. I )obre mu prinesejo srečo, slabe ga vedejo in pahnejo v bedo in nesrečo. Kar se tiče nas kmetov, bi bilo potrebno v sedanjih slabih časih, da bi imeli veliko dobrih in jako malo slabih lastnosti, navad in potrebščin. Pred vsem bi -moral vsak kmet imeti veselje in razum do svojega poklica, stanu in gospodarskega napredka. Moral bi imeti trdno voljo, se predvsem povzpeti do popolne neodvisnosti -~ samostojnosti to je do blagostanja. Delavnost, zmernost. štedljivost. ul• •ieljnost, red. vestno izogibanje se vseh praznili in nepotrebnih potov n. p. po sodnijah. sejmih in drugod, prinese srečo in blagostanje družini celo v Slabih letinah. Kjer tega ni. tam gospodarstvo tudi' v najboljših letinah nazaduje. Vsak« kdor čez leto več izda kakor zasluži ali v gospodarstvu pridobi, nazaduje gmotno. Da se ta primanjkljaj pokrije, posnema večina kmetov kratkomalo našo državno upravo — to je delajo in delajo leto za letom nove dolgove. Kam to sčasoma privede, si je že marsikateri izkusil. Kmet, ki tako dela, pokaže s tem, da je svoj poklic zgrešil, da je nezmožen. Ta recept torej ne velja za kmeta, kakor' sploh za nikogar. Vsakoletnega primanjkljaja torej nič, amoak 'potrebujejo rcdilnih snovi - živeža v zemlji. Ker so pa rastline leto za letom več živeža porabile — kakor ga je kmet v podobi gnoja njivi nazaj dal, je čisto naravno, da ga danes že marsikje 'primanjkuje. Na njivah, travnikih, z eno besedo povsod, kjer naši pridelki slabo rastejo in uspevajo, na tistih njivah je lakota, pomanjkanje doma. Rastline morajo stradati. ;' to ne morejo rasti in se dobro razviti. Pridelovanje žita in drugih poljskih pridelkov se dandanes splača le na dobro pognojenih njivah. Treba torej pred vsem njive zboljšati in jih preskrbeti s potrebno množino redilnih snovi. Kako se pa to doseže z najmanjšimi stroški? Ali naj kmet kupuje v obilni množini umetni gnoj? Umetni gnoj je gotovo nekaj prav dobrega, samo drag je. Ako bi Kmet denar za umetni gnoj na posodo vzel, ali dobi v jeseni tisti denar nazaj z obrestmi •in dobičkom vred "od večje množine pridelka? To je odvisno od tega, kako se gfurp. N. pr. kmet kupi 500 kg Tomaževe žlindre za 35 'K in 125 kg kaSijeve soli za 15 K, skupaj za 50 kron, S tem pognoji 1 ha velik travnik. Zraste mu, ker je pognojil, 20 stotov več sena in otave. Računajmo krmo po tržni ceni, recimo 5 kron za stot, je vredno 100 kron. Torej je 50 kron dobička. Če se tako računa, je uspeh prav lep. Skoda je samo, da ta račun obstoji le na papirju in v domišljiji in ne odgovarja resnici. Le malokteri krmo v istini proda, ampak jo poknmi recimo volom. Zato se moramo vprašati in izračunati, po čem voli plačajo en metercent krme. Napravimo majhen vzgled: Povprečno se priredi pri enem paru volov v enem letu 200 kron. En par volov, težkih deset metereentov, potrebuje na dan 30 kg krme ali na leto okroglo 110 metereentov. Voli nam plačajo torej za 110 q krme 200 kron ali za 1 q = eno krono 80 v. Za 20 q znese to 36 kron. Če tako računoma, kar je edino pravilno, najdemo, da kmet nima 50 K dobička, am-pok v gotovini še 14 kron zgube. S tem bodi samo dokaizano, da so tovarnarji v svoji stroki veliko bolj prebrisani, kakor mi v naši. Cene so tako visoko nastavljene, da največ dobička ostane tovarnam. Vzlie temu se umetno gnojenje vseeno prav toplo priporoča v gotovih razmerah. N. pr.: Travnike, kt-ere gnojimo z gnojnico, potrosimo v jeseni s Tomaževo žlindro ali spomladi s superfosfatom 3 q na oral. Vsaka rastlina potrebuje pred vsem 3 snovi za življenje: dušeč, kalij in ¦fosforovo kislino. Prvi dve ima gnojnica v sebi, tretjo damo z umetnim gnojem. Nadalje se umetni gnoj imenitno splača na deteljah. Pognojimo vse detelje v jeseni s Tomaževo žlindro in kalijevo soljo ali spomladi s superfosfatom. Detelja ima to čudno lastnost, da vzame dušeč, najbolj dragoceno snov. iz zraka. Ostali dve dodamo z umetnim gnojem. Veliko kmetov navozi že 4—12 te*, nov pred setvo gnoj na njivo na malt napravijo, naj nam služi za vzgled sledeče: Kmet navozi 30 vozov a 10 pokriti, 2 K, da ni treba spomladi razvoziti, prihrani en par uprežne živine: 10 K in 2 težaka 4 K, skupaj 16 kron. Koliko je pa škode? Solnce in veter sta kupčke tako pr osušila, da se je skoraj ves dlušec, ta za rastline neobhodno potrebna in v umetnem gmoju najbolj draga snov, zgubil v zrak. Škode je najmanj 200 kron. Dež in sneg sta kupčke tako izprala, da je pod kupom preveč gnojeno, po drugod premalo in se samo suha stelja podorje. Škode, malo račusna-no, je 100 kron, skupaj 300 K. Z drugimi besedami: Ker se je gnoj po sami, kc ie čas, takoj na kupčke razvozil, namesto na eden veliki kup, ima kmu potem spomladi 16 kron manj stroškov pri delu. Pridelal je pa zato na tisti njivi že v tem letu za 300 kron vrednosti manj blaga. Slabe posledice se še pa poznajo naprej v drugem in tretjem letu, ko ne gnojimo. Kdor tako dela, ra-. na potratno z doma pridelanim gnojem. Ne zatnetujnio doma pridelanega gju> jila, namreč gnojnice. Gnojnica od enega goveda je vredna na leto 30—40 kron. Za koliko kron vrednosti se te izgubi, za toliko se manj pridela, ali pa mora kmet v žep seči in tisti denar za umetni gnoj dati. . .-. Časi so veliko preslabi; da bi smeli-nekaznovano z doma pridelanim;. gnojem tuko neskrbno in potratno ravnati. Na eni njivi zrasle 10 q pšenice. Na drugi ravno zraven in ravno tako Veliki zraste 20 q. Na prvi njivi je pridelek vreden 200 K, na drugi 400 K. In delo stane enako veliko na eni kot drugi. Davek iiii obresti se morajo plačati od ene kot od druge. Zakaj pa zraste na prvi njivi samo 10 q? Zato, ker njivi primanjkuje živeža, astline iorajo stradati, in zato se ne mo-:jo dobro razviti. In tako je pri vsakem kupčeke. Kako veliko škodo si s tem 4 drugem blagu, na travniku in povsod. VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. (Dalje.) Oospa Monestrel pogleda ostro svojo hčer. »Kaj me pa gledaš tako čudno, mama?« vpraša Lucija začudeno. »Zakaj ničesar ne poveš? Kaj ste delali? Kje ste bili? Kje in kaj ste jediii?« Lucija je odgovarjala na vprašanja samo kratko. »Kdo so bili lovci?« »Saj vendar veš, mama, Crillonovi in Pavlovi prijatelji. Josu, Allard, Malaus, Galtier ...« »Kaj, Galtier je bil tudi zraven?« zavpije Monestrel. »Da«, odvrne Lucija in pristavi hudomušno: »Ta dva zajca sta njegova, on je vstrelil največje in najdebelelše.« »Lopov,« se jezi Monestrel, »radi njega moram k so-dniji v Saint Marcellin radi Bergeroua in sedaj me sili Sesti še njegove zajce!« »Saj mu jih' lahko vrneš,« pravi Lucija. »Naza' poslati!? Ali nisi pri pameti? Saj mi ni treba vedeti, da so zajci njegovi, sicer mi je pa napravil že dovolj stroškov, torej je popolnoma v redu, da me malo odškoduje.« »Lahko moč«, pnvi Lucija in gre v svojo sobo. »Monertrel«, pravi njegova žena razburjena, saj se ji vendar ni k . pripetilo?« »Kom., < »Luciji.« »Ali si neumna? Pusti me s svojimi neumnostmi v miru. Ali si bila mogoče ti v, tvoji mladosti ..« »Jaz?« vpije gospa Monestrel jezno. »Kaj hočeš s tem reči?« »Lahko noč,« odvrne Monestrel in zapusti sobo. Toda njegova žena hiti za njim. »Kaj s? hotel reči?« »Druzega nič kakor: lahko noč.« Monestrel je legel v posteljo in takoj zaspal. Ravno v tem času pa je sedel orožniški postajevodja v svoji pisarni in spisal v potu svojega obraza na svojo višjo oblast sledeče poročilo: »Presenetil sem najdivjejše republikance Rovbone v gozdu, kako so se vdali najrazuzdanejšemu plesu, kakor pravi čarovniki in čarovnice, kajti bile so tudi ženske zraven. Govorili so o ljudeh brez hlač (sansculotte) in o topovih, kar je dalo plesu jako nemoraličen, da ne rečem revolucijonaren značaj.« XIV. Pravda Bergerou. Monestrel je dobil sodnijsko povabilo o stvari Bergerou in bo moral priti v Saint Marcellin. Chanat je bil tudi povabljen in sicer kot priča. Stvar je razburila vso Roy čila proti županu. V slučajih, navedenih v tem paragrafu, bode moglo namestništvo dogovorno z deželnim odborom župana tudi odstaviti od službe. § 129. _ Namestništvo more občinsko zastopstvo razpustiti. Občini je pridržan titok na minister-stvo za notranje zadeve, no brez odlož-Ijive moči. Najpozneje v šestih tednih po razpustitvi se bode morala odrediti nova volitev. ' •"' Da se bodo v tem času oskrbovala opravila do ustanovitve novega občinski ga zastopstva, bode moralo namestništvo že vzgojeni k fanatizmu, gnani v kleri-kalizem. Kom« v prid? V prid drugemu. Sam se mora truditi, delati, prenašati vse mogoče, da si druki utrga sad. Mar mislite, da se nižji duhovščini godi dobro? Dolžnost duhovnika pa je, biti učitelj naroda in skrbeti za njegov dušni in telesni blagor. Zato rne vidite v vrstah stranke. In ko bi ne bil v nji. bi smatral to za izneveri) svojemu poklicu. A mislite-li, da imamo postlano na rožah? Ne. Imenujejo nas najslabše duhovnike. Ako foi klerikalni duhovnik bil kolikor mogoče slab, ako bi bil lažnik, ubijalec ali karkoli, vedno bodo rekli o njem, da je najboljši duhovnik; mi pa, če bi tudi živeli angeljsko življenje, postanemo* v njihovih ustih vedno slabi duhov-miki. A ve gre če človek hoče. Nekoliko moči, nekoliko samozatajevanja, no in — trde kože. Očitajo nam, da iščemo v stranki ka-rijero. Za božjo voljo, ali nam more mar kmečka stranka preskrbeti mastne žup- dogovorno z deželnim odborom potrebno i nije in škofije? Nesmisel. Ako bi iskali ukreniti. Glede medsebojne izročitve občinskega urada po županu začasnemu voditelju občinskih zadev, ki se nastavi v smislu tega paragrafa, veljajo določila § tli. Glavar politične oblasti ali njega odposlanec ima pravico udeleževati se sej starešinstva in kadarkoli hoče poprijeti besedo; glasuje pa le tedaj, alko je starešina. S tem se ne sme občini provzročiti nikakih stroškov. § 125. — Ako bi starešinstvo s kakim sklepom svoje področje prekoračilo, aH če bi bil sklep proti veljavnim zakonom, more okrajna politična oblast ustaviti izvršitev, predloživši predmet nemudoma namestništvu, katero zasliši deželni odbor ter primerno ukrene. § 126. — Kolikor se ne gre za ukrepe in sklepe,, proti katerim je vložiti pritožbo ali utok v smislu §§ 47. in 121. na višjo avtonomno instanco, razsoja okrajna politična oblast o tistih ukrepih županstva, s katerimi bi se kršili zakoni ali napačno uporabljali veljavni zakoni. V zadevah, katere je država izročila občini, vložiti je utok vsekakor na okrajno politično oblast. § 127. — Ako bi starešinstvo opustilo ali odreklo spolnovanje oprav in obveznosti, naloženih občini po zakonu, odredi okrajna politična oblast česar treba na troške in nevarnost občine. Ako spada premet v lastno področje občine, in se ne gre za nujno nevarnost, sporazumi se okrajna politična oblast, predmo kaj ukrene, z deželnim odborom. § 128. — Okrajna politična oblast je pooblaščena nalagati disciplinarne kazni do 290 kron onim županom, ki bi prestopili svoje dolžnosti v izročenem področju. - i duhovnik o klerikalizmih Pred časom je imela češka kmečka stranka, ki je skozinskoz protiklerikalna, v Brnu na Moravskem shod zaupnikov. Ob tej priliki je eden izmed poslancev te stranke, duhovnik P. Hnidek, spregovoril tudi o stališču stranke nasproti kleri-kalizmu. Ta stranka, vkljub temu da je izrazito protiklerikalna, ima v svoji sredini precej duhovnikov in je več duhovnikov tudi poslancev te stranke. P. Hnidek je spregovoril prilično to-ie: »Klerikalizem je stremljenje s pomočjo vere si priboriti politično moč. Kakšno stališče zavzema naša stranka do vere? Držimo se verske strpljivo-sti, verske tolerance. Bodi 'kar, hočeš, le izpolnjuj svoje verske dolžnosti. Daleč so danes časi, ko je vladal verski pritisk. Nidkar ne dopustim, da bi mi kdo segal na moje versko prepričanje, ali zato se ravnotako ne drznem segati na prepričanje drugega. Naše ljudstvo je verno. Saj je vendar od setve naprej pa do žetve vse v božjih rokah, in saj smo vendar spojeni z toožjo naravo. In stranka tega ljudstva naj 'bi bila brez verska? Nikdar, mi smo le proti zlorabi verstva. A zdaj poglejte 'klerikalca! Samo dotaknite se n. pr. cerkovnika, že vpijejo, da se žali vera: ako pišete o kaki lopovščini iz njihovih vrst — ste že zopet poniževali vero. To, prijatelj, ni versko prepričanje; saj je vendar cela vrsta onih, ki jim stoje na čelu, sama brezverska; to je — kšeft. In -naše razmerje h klerikalizmu? Tu ni mogoč kompromis. Bije se boj in prepričan sem, da 'bo konec boja — naš uspeh. Le več luči, več izobrazbe. A v to klerikalci ne privolijo. Le poglejte njihovo časopisje. Od naslova pa do imena odgovornega urednika vse samo .ena psovka in laž. . ' Zato ne. pozabimo, da imajo klerikalci v rokah strašno orožje, da, strašno or©-žje. In to je — ljudska neumnost. j Vam vsem vidim na 'ustih vprašanje: kako moreš ti katoliški duhovnik, biti član kmečke stranke, o kateri pravijo klerikalci, da je brezverska? In vendar. Odločno se priznavam k tej stranki, ker je dolžnost duhovnika iti ž njo, z ljudstvom in ne proti njemu. Je to dolžnost vsakega razumnika, tembolj duhovnika, ki je vendar izšel iz te grud«, z očeta potom posvečene in zdaj naj gre proti njemu? In vendar nas je duhovnikov v stranki doslej malo. Malo, a ko bi se mnogi tako ne bali. A ne čudite se! V prvih vrstah klerikalnih bojevnikov vidite mlade kaplane. So to ljudje, obdani od štirih sten, vzgojeni v eni smeri, ki ne smejo nič drugega citati nego kar jim je dovoljeno in — ti bi naj bili učitelji zaupanega jim naro- I. da? In ver.dar: predno se podam v javno življenje, moram biti globoko, vsestransko izobražen, pripravljen. A oni so tega, našli bi nas kje drugje. A mi smo s kmeti, ker imamo v sebi čast in v žilah kmetsko kri. Z ljudstvom pojdemo in nikdar proti njemu.« Tako je govoril češki duhovnik o klerikalizmu. Govoril je resnico, katero naj premišljuje naše ljudstvo, da se odvrne od onih, ki so vzgojeni k fanatizmu, gnani v klerikalizem ki iščejo v »prijateljstvu« z ljudstvom !e same sebe in držijo odprt žep, da bi se napolnil do vrha! DOPISI. Iz ajdovskega okraja Iz Rihemberga. — »Prismojenee« je bil vzel v zaščito našo fanatizirano klerikalno učiteljico. Podpisan je »Rihember-žan«, ki bo pa najbrže znani Johann der Grosse. V odgovor »Prismojencu« bodi povedano, da klerikalna učiteljica prav nič ne imponira rihemberškim naprednjakom. Če ona prezira in sovraži naprednjake in njih otroke, lehko si pomaga preč in po njej ne bo žal nobenemu pametnemu človeku. Nesramno pa je dovolj, da se radi nje po »Prismojencu« tako insultira kar vse naprednjake v Rihemlbergu. Ako je dala povod k »Prismojenčevemu« dopisu ona sama, vidi se pač njeno klerikalno izobrazbo in vzgojo! »Prismojenec« nas praša, da koga in kaj ona slabo uči. Mi pa smo že prej povedali, da je dovolj slabo, ker nam hoče vzgojiti tercijalke m mariuarice, katerih se vsak pošten kraj brani in sramuje. — Dalje je tudi dovolj slabo in nedostojno, če kdo v cerkvi uči igre za veselice itd. Je-li to prav in primerno? Naj bi se v cerkev pripeljali še konji in govedo, kakor so to delali nekdaj tiirki v vojnih časih! Dama k»t"era skrbi za zdravo kožo in hoče iz ebiti s« ppg ter ohraniti nežno in mehko kožo ter belo polt, se umiva le z lilji ini »iilecnim . milom Unanika konjiček) * tfrdke Bergmanu & drug Teschen na Elbi. Komad po 80 vin. se dobi t vseh le' ,.iiah. mirodiinicah in prodajalnah parfumov. stom, da je dopolnil 24. leto in z domovinskim listom, da je dopolnil 24. leto in z domovinskim listom, ki potrdi, da biva nad eno leto v dotičnem kraju. Sicer pa naše pristaše ni treba brisati iz imenikov. To bodo že nasprotniki naredili. Mi moramo le to gledati, da smo vpisani v volilnem imeniku in da so tudi naši pristaši uvrščen5 v volilni imenik. Če hočemo koga izbrisati iz volilnega imenika, moramo seveda navesti vzrok. '-— Pozor torej! Volilni imeniki so najvažnejša predpriprava za volitve! Zavedajmo se v polni meri te važnosti! Kdor spi, ne ulovi rib, pravi slovenski pregovor! Še enkrat torej: Pozor na volilne imenike! Kdo sme voliti poslance v državni zbor? Kdo sme izvrševati volilno pravico. V naslednjem povemo to: Voliti državnega poslanca sme vsak avstrijski državljan, to je tisti, ki ima v Avstriji volilno pravjepin je seveda vpisati v volilnem imeniku. Star mora biti najmanj 24 let in sicer jih je moral spolttiti tisti dan, ko so se volitve razpisale. A če hoče voliti državnega poslanca, ni dovolj, da je dopolnil 24 let, marveč mora bivati najmanj eno leto v kraju, kjer hoče voliti. Kdor torej šele na dan volitve biva eno leto v občini, nima pravice voliti. Potem seveda ne smejo voliti vsi tisti, ki so po zakonu (bodisi radi kakega hudodelstva in drugih reči) izključeni od volilne pravice. Uolilno gibanje. Pozor na volilne imenike. Bliža se čas, ko županstva razgrnejo volilne imenike voliiceirt na vpogled. Mnogo je odvisno od tega, kdo je in kdo ni vpisan v imeniku. Mnogokrat se zgodi, da so vpisani v imeniku trsti, ki nimajo pravice voliti, — izpuščeni pa tisti, ki imajo pravico voliti. Ko bodo županstva razglasila, da so. imeniki za državnozbor-ske volitve razgrnjeni, naj se vsak voli-lec potrudi, da pogleda, ali je vpisan v volilnem imeniku. Ako zapazi, da ni vpisan, naj napravi takoj reklamacijo in sicer pismeno. Dovolj je tudi, da se dotič-nik oglasi pri županu in mu ustmeno pove, da ni vpisan v imeniku, m da naj se ga vpiše. Enako sme vsakdo tudi za druge zahtevati, da se jih vpise ali-- izbriše iz volilnega imenika. — Seveda mora vsakdo, ki hoče biti na novo vpisan v volilnem imeniku dokazati s krstnim li- Domače vesti. Za otroški vrtec na Blanči se je nabralo v gostilni g. .los. Doljaka v Grgarju K 7.10. Za narodni muzej so darovali: G. H. Klavora, učitelj Gorenja vas, 1 knjigo Slomšek, Drobtinice leta 1850, 51, 52, l novec in l svetinjo. — G. Bavdaž .los. trgovec Kanal, 70 starih novcev. —- č. g. Sedej vikar v Levpi, 1 knjigo: Grof Kd-ling, Veliki katekizem I. 1779. — Gospa Trop Petrina Sv. Lucija, 4 novce. — G. Skrt, cerkovnik Levpa, 1 klešče za luč s tresko. — G. Lavrenčič naduč. v Št. Petru, rokopis slov. pesmi z notami iz leta 1832, 1 star gld. pap. in 1 novec. — G. Koršie učitelj v Gorici, 23 starih novcev. — G. V. Simčič, Dobrovo 1 novec. — G. Aleks. Zaletel, Hmševije, 1 srebrn novec. — Gospica Helena Faganel, Miren, 14 starih novcev. — G. B. Poniž Gorica, 4 knjige uned temi tudi Marušičeva »Moja doba in podoba«), G. J. Makarovič gost. Solkan, 14 starih novcev. 5 srebr. novcev. 1 pap. 5 gld., I pap. 10 Kr 1. 1849 in 1 pap. 1 gld. 1825. — Neimenovani Rihenberg 1 spominsko svetinjo Tabor-ja na Kalcu (Pivika) 1869. in Taborja v Vipavi 1870. in 1 rimski novec. — G; Dr. Bratina 1 knjigo Erjavec, Študija o polžih na Goriškem. — G. Kenda naduč. v p. v Gorici. Kalomonov žegen in Matija Ka-stelitz, Nauk kristjanski I. 1868. G. Cvetko Faganel učitelj Nemški Rut, 24 starih novcev in 1 tolar srebr. 1. 1765. — Gosp. Josip Balič učitelj Vrh sv. Mihaela, 5 dar: Basar, Pridige l. 1734, ter De Ru-beis o razporu oglejske cerkve l. 1732, 4 novce in 1 svetinjo v spomin 1000 letnice sv. Cirila in Metoda na Velehradu I. 1885. — Gospa Avg. Žagar v Gorici, I knjigo Povestice I. 1846. — G. Ernest Ferletič čevlj. Miren, 1 sreb. denar Leopold XV 1691. — Darila sprejema društveni gospodar g. Rudolf Drufovka, trgovec v Gorici, Gosposka ulica 3. Odbor. Premeščen je iz Gradišča v Trst k namestništvu okrajni komisar dr. Jos. Mosetig, v Gradišče pride namestništveni koncipist dr. Al. Strasser iz Poreča. Slovensko gledališče v Gorici. — Danes 18. t. m. zvečer se uprizori vele- . zanimiva detektivska komedija »Tat f; vseh tatov« v 4 dejanjih. Igra, prepletena s komičnimi situacijami, raznimi triki, je imela povsodi dober uspeh. Priznana je za izvrstno veseloigro, ki naj privabi dre-vi tudi v Gorici obiio občinstva v gledališče. V četrtek 20. t. m. bo predzadnja dramska predstava »Zavetje«. Slovensko gledališče. — V nedeljo popoldne so igrali otroško burko »Porodni paž«. Glavno ulogo je igrala g.čna Thalerjeva, večji ulogi NVintrova in Buk-šekova, Nastopili so Povhe, Molek, Križaj itd. Igra je bila krasna ter so se otroci izborno zabavali. 41 Vstajenje: Napolnili smo Velikonočno nedeljo zvečer lepo dvorano Trgovskega Doma, da nekako skupno praznujemo velikonočni praznik, V velikonočnem razpoloženju smo imeli podvojen vžitek v Tolstojevem »Vstajenju«, ki postane lahko za »Veliko noč« stalna igra, kakor je »Mlinar in njegova hči« za L Pretep v Mlrnu. Dragonec utonil v Vipavi. — V nedeljo zvečer se je razne* sla po mestu vest, da je nastal velik pretep v Mirnu ter da je utonil neki dragonec v Vipavi. Pretep' je nastal med Pečani in Mi renči. Bili so baje vino iz škafov. Štirje navzoči dragonci so se tudi pomešali v pretep. Dragonec je bil skočil v Vi- no vemBeK.Cl&fBjc^nagi^y>^V^^^^^avo^rjoje preplaval »potem pa se je . - «*»***. ^.i-i--¦_-« ibale z nWa VrgefT^ipavo in ostal v njej. Doma je l)il iz Gradca. ' Laški srednješolci v Gorici priredijo na dan 22. t. m. ples, katerega čisti dobiček dobi laška »mensa academica« na Dunaju. •¦ zopet in zopet, česar pTele^^ llNipaiU. Vpodobljena je pač velika misel nesmrk nega velikana z Jasne Poljane. Vže naprej smo vedeli, da nam g. NučiČ;Poda pravega .NeJ^judova^ kar je tudi storil v celi'svoji igri. "A g.-ca Šetrilova nas je kakor Katjuša s svojo vseskozi naravno in -fino igro očarala, — Ne bomo naštevali drugih vlog posebej, ki so bile izvršene prav dobro. Videti smo v resnici lepo igrano »Vstajenje«, in našo zadovoljnost je povečala še vojaška godba, ki je igrala v odmorih. Velikonočni prazniki so prešli ob najlepšem vremenu oba dneva. V Goriški okolici je bilo mnogo izletnikov pa tudi po železnici so hiteli na deželo na sveži zrak. Veliki teden in v praznike je bilo opaziti v Gorici precej tujcev. Na veHki boben tolčejo farovški listi Norica«, »Pristno enec« in »Nori Cas«, ter navdušujejo klerikalne elemente po deželi, naj se pripravijo na volitve. Vse hočejo spehati pod banderq,črne interna-cionale, vse vabijo na volišče za kandidate, ki bi se kot poslanci navduševali na Dunaju za boj z Italijo, da oprostijo »vatikanskega jetnika« ter bi morali glasovati za vedno večje vojne troške na suhem in na morju; rotijo ljudi, naj volijo klerikalno, to je protislovensko, da bi črna roka zagospodovala nad celo Slovenijo. Tako doni po omenjenih listih. Mi pa jim zabrenkamo drug »val-cer«. Ravno te dni smo slišali od nekega hudega klerikalca, da vsi oni ljudje na deželi, ki imajo kaj opraviti s korumpira-no klerikalno bando, ki spravlja deželo v družbi z našimi najhujšimi drugorodnimi sovražniki v finančni propad, ki zadrugari tako, da ima »udruženi« kmet na vseh straneh škodo, ki jej služi »regulator« v podkrepilo zadrugarenja, da se vsled tega pokaže velika škoda za zadružnika, ki ume zadružništvo tako, da kmalu nekje zaropota ter zapre sapo lumpom, ki so toliko škodovali z ovadbami in peklensko- hudobnim pisarjenjem.....vsi oni ljudje bodo volili tako, da bo hreščalo po ušesih klerikalnih izdajic in sleparjev našega ljudstva v Gorici, Klerikalec je rekel: »Oštja, naj me Še kdo sili na volišče za hudičeve goriške klerikalne lumpe! Mu dam eno cebado, da ne vstane več.« Seveda ni .to lepo od njega ali značilno za stranko je to! In taka stranka si upa usiljevati ljudem ono prepričanje, ki je spravilo že mnogo ljudi v nesrečo! Bežite, bežite! Menda niso ljudje več tako neumni, da bodo volili tiste, s pomočjo katerih jih bodo spravljali na boben, ker nalagajo vedno večje davke na rame ubogega davkoplačevalca. Gregorčičevi kimovčki, pri klerikalcih deželni poslanci imenovani, so izdali neki oklic na volilce, v katerem jih rotijo, naj volijo kandidate S. L. S. Oklic je napravil Gregorčič v Gorici, Zlobec, Zega, Marinič, Manfreda, Kosmač so pa začudeni gledali v katoliških listih ... kaj so »podpisali« in kako vrlo so se obrnili do ljudstva s pozivom, naj voli klerikalne kandidate. Kimovčkov take vrste kakor so Zlobec, Zega, Marinič, Manfreda, Kosmač, potrebujemo na Dunaju; potem bo srečna naša dežela. Med in mleko bo teklo po njej ... Aviatik Albert Lettis je dospel v Gorico s svojim Bleriot-monoplanom ter bo v (kratkem vzletal. Koncert S!aviansky. — Dnč 24. t. m. nastopi v dvorani »Central« v Gorici pevski zbor Margarite Slavjanske Da-grenjev. Pevski zbor šteje 35 oseb. Vstopnice prodaja Wokulat5 Corso Verdi štev. 34. Požar. — Poročajo nam fcj Vipavske doline, da je zgorela med Cesto in Ajdovščino na samem stoječa hiša, last neke vdove Rebkove. Pred 3 leti je tudi gorelo So^olsl*! **$\t)\\. Sokolski zlet v. Rihemberg, — V ' smislu sklepa občnega zbora »G. S. Ž.« % ' dne 12. svečana t. 1. se bode vršil zlet * »Sokol I.« dne 7. maja 1911. v Rihemberg. j Vsaki ljubitelj, narave, ki je kedaj posvetil našo lepo dolino, se gotovo razveseli, ko mu bode dana prilika praznovati prvo ne-I deljo meseca maja med cvetočim sadnim i drevjem in v nanovo-preoblečenr naravi. Slavnost se vrši na trati gosp. Antona PeČenkota na Governi. Vspored je ta-le: Pri vlakih ob 12'57 popoldne iz Gorice in 2'22 pop. iz Trsta sprejem došlih gostov z godbo na čelu; ob 21/2 pop. skupne vaje. ob 3. pop. telovadba in potem prosta zabava. Vstopnina k telovadbi 20 vin. in sedeži 50 v. Pristop k plesišču imajo edino udje in vabljeni gostje in sicer za ples v ven-čkih 6 komadov K 1, in posamezni listki 20 v komad. Vsi udeleženci telovadbe imajo pravico do 5 plesnih listkov brezplačno. Ker je čisti prebitek pod strogo kontrolo namenjen za nabavo telovadnega orodja, pričakujemo vsestranske udeležbe; preplačila in darovi se hvaležno sprejemajo. Pri telovadbi in plesu svira oddelek sokolske godbe iz Prvačine. Vsa bratska društva, ki se nameravajo vdeležiti korporativno te slavnostS, so naprošena. naj naznanijo število vde-ležencev najpozneje do 30. t. m. odseku »Sokol« v Rihemibergu. Za slučaj neugodnega vremena se izlet prenese na eno poznejših nedelj. »Na zdar!« čelstva in 3. Predavanje o čebelarstva in j sicer o prispevanju^ čebetai paši, kako \ naj se čebelari, da se izgoji mnogo čebel in kako, da s dobi mnogo strdi. Nakup plemenskih kobil. — C. kr. mi-nisterstvo za deželno ibrambo je odredilo nakup do 30 (trideset) plemenskih kobil v Primorju, koje naj se takoj prepuste doti-čnim prodajalcem v zasebno rabo. V to svrho sevrsi v soboto 22. aprila 1911 ob 10. uri predpoldne v Gradiški komisijski nakup plemenskih kobil, kateremu bode prisostvovala naborna komisija c. kr. deželne brambe. Kabel med Nemčijo in južno Ameriko. — Minoli mesec je parnik »Step-hon« dovršil polaganje kabela (podvodni brzojav) od Monrovie v Pernamibuco. Ta kabel, ki služi spoju med Južno Ameriko in Nemčijo, je dolg 11.000 kilometrov in je bil otvorjen prve dni t. m. Kabel pričenja v Emdeuu in ima svoje postaje v Santa Cruzu na Tenerifi in na zapadni afriški obali pri Monrovie. Polaganje kabela in prirejevanje njegovo je trajalo dve leti in pol. • Nov gospodarski stroj. — V Ameriki so iznašli stroj, ki orje njivo za deset ljudi naenkrat. Motorni stroj more namreč naenkrat orati deset brazd. Motor je na petrolej ter sta potrebna samo dva človeka, da stroj oskrbujeta in vodita. Eden upravlja motor, drugi ravna oralmi stroj. Stroj deia jako točno in ni dvoma, da ga kmalu uvedejo tudi v Evropi. Krompirja za sadenje je bilo pripeljano na trg v Gorico letos 2100 kvintalov. Cena od 12—16 K za kvintal. Sveža narodnih društev. Pevsko društvo »Lipa« v Plaveh. — Mrzli veter se je umaknil divni pomladi in zasijalo je gorko solnce cvetočih dni. Ponosno stoji »Lipa« sredi vasi. V boju je zrasla in v boju rase na trdih tleh plavske grude. Mili in nežni glasovi odmevajo izpod njenega debla in ji prinašajo prvo cvetje za Belo nedeljo: Venček narodnih pesmi (meš. zbor). Krčmar pri zvitem rogu (burka). Kdor ima srce (meš. zbor). Mladosti ni (meš. zbor). Dobrodošli! Kdaj pojdete .domov? (burka). Sem pevec (meš. zbor). Šaljivo srečkanje. Ples. Kdor se hoče par uric dobro zabavati, naj pribiti v Plave dne 23. aprila, ker splošni rek je: Za Belo nedeljo je pirhov dovolj, premalo veselih pa itric povsod; zato naj vsak Se v Plave hiti, ker tam se obojega premnogo dobi. Trgoisko-Ouilne in gospodarske vesti. Komisijonelni nakup plemenskih kobil. — Kakor je sporočilo v is. c. kr. na-mestništvo »Gor. kmet. društvu«, bo kupovalo c. kr. domobransko ministerstvo vsako pomlad plemenske kobile, ki so se prijavile pravočasno t. j. do 15. septembra vsakega leta, sicer pa le takšne, ki so res vredne, da se jih kupi. Opozarjajo se torai konjerejci, ki žele prodati kobile in jih obdržati nato za zasebno rabo, naj se zglase na pristojnih mestin t. j. pri političnih okrajnih oblastih. Čebelarski shod. — Čebelarska podružnica za srednje Vipavsko vabi svoje ude in prijatelje k čebelarskemu shodu, ki se bo vršil v nedeljo 23. aprila t. 1. Ob 3. uri popoldne v Kamnjah na Goriškem v tamošnjem šolskem poslopju. Na dnevnem redu bodo naslednje točke: 1. Predložitev računa za i 1910; 2. Volitev na- Eoriška kolesarska zveza. Tombola v Dol. Vrtojbi. — Tombola katero je priredilo kolesarsko društvo »Vrtojba« včeraj je privabila v Dol. Vrtojbo jako obilo občinstva iz okolice in iz mesta. Za srečke so dobili menda okoli 800 K. Vsi dobitki so ostali v domači občini. Tombolo sta si delila Franc Gorkič iz Dol. in Pavlin iz Gor Vrtojbe; činkvino je dobil tudi neki Vrtojbenee. Kolesarsko društvo »Zarja« na Ajševici se: je v svojej prvi odborovi seji kon-štitu..dlo sledeče: Predsednik Rud. Ko-mel, namestnik Mirko Špacapan, tajnik Franc Čubej, namestnik Jožef Škarabot, blagajnik Franc Batjel, namestnik Gej Engelbert, rednik Jožef Savor. namestnik Franc Faganel. Društvo priredi 7. maja ob 3. uri pop. cestno društveno dirko Šempas-Ajševica 5' 11 km za tri darila. Pri eni dirki, katere se lahko vsak Slovenec udeleži, dobi prvi zlato darilo. Maksimalni čas 8 min. Prijave sprejema blagajnik g. F. Batjel, Gorica, Stolna ulica štev. 4. Vloga l krono. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Po dirki prosta zabava. Kolesarsko društvo »Gorica«. — Na rednem obenem zboru dne 8. aprila, t. 1. izvoljeni odbor se je v seji dne 10. aprila t. 1. konstituiral tako-le: Joško Kerševani, predsednik, Franjo Saunig, podpredsednik, Joško Kuštrin, tajnik, Joško Toroš, nam. tajnika, Elija Čuk, blagajnik, Emil Klobučar, nam. blagajnikov, Slavko Sini-goj I. rednik, Joško Sirk II. rednik. V Meksiki ne morejo udušiti ustaje. Ustažkei čete so vedno ipoguinjnejše in zadnje vesti poročajo o novd veliki bitki pri i Agua iPrieta. Tolstega muzej so slavnostno otvoriii dne 9. t. m. v.Petrogradu.Pred otvbrit- : vijo sta ibili grofici Sofija in Alesandra.' Tclsta izvoljeni za. častni članici muzeja. Škandali v samostanu. — Pred kratkim so poročali listi iz Monakovega, da so 4 deklice v starosti 15—16 let, ki se nahajajo v samostanu »dobrega Pastirja«, zlezle na zid ter s povzdignjerahni rokami prosile mimoidoče, naj jim dajo vode in kruha. Pravile so, da so ibile 'zaprte 48 ur brez jedi in vode. Poklicali so policijo, ki je spravila deklice z zida zopet v samostan .....najbrže v še hujše muke! Avstrijsko orožnlštvo je aretiralo tekom leta 1910. 96.370 oseb in napravilo 434.000 ovadb. Vrnutega pa je na ukaz višjih oblasti aretiralo 3400 oseb, izvršilo 1878 hišnili preiskav ter v -raznih slučajih oskrbelo službo okroglo 89.000krat. Radi rešitve življenja je bilo odlikovanih od cesarja 8 orožnikov, 39 jih je prejelo pohvalo od ministerstva in 38 je dobilo tudi premije iza rešitev življenja. Tatvina tajnih državnih listin na Francoskem. — Pred kratkim so prišli na sled tatvini v zunanjem francoskem' ministerstvu. Ukradene listine v minis-terstvu zunanjih stvari, se tičejo,. razun bagdadske železnice tudi zadnjih not, ki sta jih izmenjali Francija in Španija radi maroškega vprašanja. Suspendiranih je mnogo uradnikov. Maimon, ki je ukradel listine, je bil znan tudi na Dunaju, kjer se je večkrat nahajal. Bil je tudi v Carigradu kjer se je zavzemal za to ,da bi bila. bagdadska železnica spojena direktno z Rusijo. — S tem svojim načrtom, za katerega je pridobil tudi pariškega Roth-schilda pa ni vspel. , . • Poneverjenje znaša približno 400.000 frankov, katere je ravnatelj* Hamon zapravil z raznimi metresami. Bil je seveda aretovan. Pred letom dni je ibii prestavljen v računarski oddelek in tam imenovan za finančnega ravnatelja. Njegov položaj je bil tak, da^; bil kontrolor sam sebi. :,V Po mestu in okolici se ne sliši drugega pogovora, kakor o oblekah Politični pregled. Naša eskadra pred Viljemom II. — C." in kr. eskadra se vrača iz Levante domov. Nemški cesar je na Krfu. Eskadra ubere posebno pot, da pride pred Krf pozdravit nemškega cesarja, ki si ogleda, naše bojne ladije!! Politika ruskega mornariškega ministra. — Novi minister ruske mornarice je ubral draga pota nego njegov prednik. On namerava izvesti mornaričrii program samo v sporazumu s parlamentom. Duma je torej po preteku ,5 let prvič dovolila gradnjo bojnih ladji. Duma zahteva, da se mora za oba dridnavta, ki se zgradita, predložiti posebej proračun troškov. Razne vesti. Ustaja v Albaniji. — Torgut paša komandant turških čet je dospel v kraj Sv. Ivan, da bo čuval izkrcavanje č>t. Ustaši so bili odbiti pri napadu na čete blizu kraja Kastrati. Ustaši so razjarjeni,-ker je Torgut paša imenovan za komandanta. *' (f ti BENJAMIN ter klobukih in čevljev „OHO" •tvrdke J. MEDVED OORICA. Zobozdravniki in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen aORICH los. Verdi teftallSCe Sten. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o suDlem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. Mali oglasi !«i - ¦ • Bajmanjia pristojbina stane 60 »In. Ako Je oglas obfleln<<]Si se racnna u vsako Besedo S 11*. Rajpripravnejle inseriranje za trgotce in obrtnike. Koliko je munjSlh trgovcev ta obrtnikov t Goriai, katerih na deleli (In celo v mestu) iHhfie ne po»n«, ker nikjer ne inserirajo. Skoda nI majhna. italijanščine iii nemščine, iščle primerne službe. — Naslov pove naše upravništvo. 0 j 0 p:JV.LMA BREZ bahanja seL|ahko reče, da so pristni PALMA PODPETMK1 najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti irinar ja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpeiniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka i moderno higijeno. Proda se veliko hišo in zemljišče v Hollflillll. Izve se pri lastniku B, Šorli — v Gorici, ulica Usina 12. Udlikovana pekarija »¦ *Mmm Karol Draščik vGoricinKorflHv(l»tiiiHli) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance In poroke, odjlikovane velikonočna ! pince itd. Prodaja različna fin« vina In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojaa naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦jar» po Jako zmernih cenah. *"«a Anton Potatzky t? hm. naslerJsIk Jos. Terpln. * f odstrani nerodnost i pri prebavljunjn hi pospe-Snje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udušijo Želodrnc bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: ^lavobulj. kukanje, žganje, napihnjenust. bljuvanje, ki se pojavljajo pri. starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje. sr?a. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo /. zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves; s tem. da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, dariACt so ^ naVari železnem možu" in ztf lo