Pomenki o slovenskem pis an j i. XXIII. 11. Kake in ktpre so pa bile vibarjev sile, ki so že raočno deblo slovanskp lipe razdrobile? T. Bile so 1) notranje pa 2) vnanje, in oboje ali a) deržavne, ali b) cerkvene, ali c) književne. Govoriti nama je o poslednjih. Ker se vendar književne snujejo in spreminjajo po pervih dveb, bodi nama tudi o teh besedica! U. Velika Moravija, si djal, je bila tedaj središče slovanskp vzajemnosti. T. Lahko bi bila tudi ostala, ko bi se sama hudo hudo ne bila pregrešila! U. Kako to? T. Mojmira je odstavil Nemec, toda — Rastislava je Nemcem izdal Svatopluk sam. Sedel je tako na stričev prestol, ali v hvali in pokorščini do Nemcev. Pozneje se je sicer oprostil, dpržavo svojo razširil in povzdignil; kar so vladali prej vsi trije: Rastislav, Svatopluk in Kocelj, je dobil sain v svojo obiast. Bil je tedaj za Karlom velikim na zahodu skorej pervi veljak. Slovel je krog in krog; krotil Nemce in Madjare, dokler je bil živ; deržava njegova vendar blagoslova ni imela. U. To je menda sam čutil, ker je zbral svoje tri sinove pred smertjo krog sebe ter jifr opominjal k edinosti in Ijubezni. Rekel si je prinesti veliko šib. V butaro zvezane je velel svojim sinovom zaporedoma jih prelomiti, ali nobeden jih ni mogel; posamesne pa so potem lahko podrobili. Vsaj tako se bere in kaže v raznih slikah. T. Ko bi tudi Svatopluk tega res storil ne bil, je vendar pomenljivo zanj in za njegove sinove. Imel je dva, ali kakor nektpri terdijo, tri sinove. Reklo se jim je Mojmir, Svatopluk in Svatoboj (ali Svatobog). In kakor je oče izdal bil strica, takn sta brata popustila Mojniira. Od vsih strani pritiskajo nanj sovražniki. Mojmir se hrabro bori, toda v bitvi pri Požunu — I. 907 — izgine iz zgodovine. Moravska je padla. Kjer so bivali prej Slovani, tam se vselijo Madjari tedaj še pogani, v vseh rečeh tolikanj podobni nekdanjim Hunom in 0brom ali Avarom! V. Žalostna jim majka! T. ,,Haz ten, piše Šafafik, uhodil do srdce Slovanstva. Dfevni obyvatelstvo, co ho smrti neb poroby zbylo, rozutikalo se do Tater, Bulhar, Chorvat a jinani; na zemi pak potem a krvi Slovanu vzdelane, duhem sv. Konstantina a Methoda osvicene, zarazila uralska surovost mocny svfij trfin. Z rozbitin velike Moravy kofistili, mimo Mad'ary, i NSmci, Čechove a Polaci«. (Slov. starožitn. §. 41, 5.) xxrv. U. Iz razvalin velike Moravije so mimo Madjarov in Npmeev tudi pridobili si Cehi in Poljaki? T. Madjareje najprej na spodnjo Donavo poklical cesar Leon VI. na pomoč zoper Bulgare, Arniilf pa 1. 892 zoper Svatopluka. Knez bulgarski Simeon jili je pognal z dolnjega v gornje Podonavje in v Potisje. Kpr jim je ondi pretesno, posedpjo kmali spodnjo Panonijo, in vstanovili so se na podertinah Moravske v sredi Slovanov. Mnogo so dali opraviti i Nemcem; ali do živega tepeni 1. 955 se umaknejo v svoje meje, si osnujejo svojo Iastno deržavo, v kteri gospodarijo še zdaj. — Nemci so si pridobili v slovanskih dpželah npkaj že prej, nekaj posebno zdaj, kar so bili vgnali Madjare. Npmčarili so ob inejali na vse strani, in kakor so nekdaj šli od jutra proti večeru pred Slovani, tako silijo sedaj — obernivši se — od večera na jutro med Slovane nazaj. Manjši rodove ob mejah so si več ali menj po svoje obdelali. Tako polabske Slovane, lužiške Serbe, noriške, karautanske in panonske Slovence, nekoliko tudi česke in moravske Slovane itd. U. Kako se je godilo Čehom ? T. I Čehi so pridobili nekaj moravske deržave; postavili so si svojo, in v vednih borbah ohrauili jo tako, da jp na priliko za Otakarja II. Ceska v 13. vpku cvetla in rastla, po tem v 14. in 15. jako slovela, do 1. 1620. V preteklera stoletji sije spet opomogla in še sedaj kipi na kviško, svesta si svoje nekdanje slave. U. Kako so napredovali Poljaki? T. Tudi Poljska (ali Poljša) se je nekoliko okoristila iz moravskih razvalin; močno se je povzdignila pod Boleslavom Hrabrim; rasla in cvetla je, kakor Česka, v 14. — 16. stoletji, in (1. 1622) padla, kakor Česka, ter razpadla (1. 1792 itd.). V. Kakd so moževali Rusi, in kako osodo je imela Ruska? T. Vravnal je bil Rusko nekaj Vladimir, nekaj Jaroslav (do 1054); lepo se je množila in krepila, kar prihrumijo divji Mongoli ali Tartari in celih dve sto Iet vzdihuje pod njihovim gospostvom (1238 — 1480); reši jo Ivan veliki, preosnuje in vterdi pa Peter veliki (1689 — 1725). U. Obrala sva na kratko slovanske deržave ob severji; kako so se ravnali Slovani ob jugu? T. ZaMoravskoje vstala Bulgarska, in da sije mnogo Iprpela zgorej od Madjarov, spodej od Gerkov, in na strani tudi s Serbi; je vendar cvela za Simeona do 927 in celo do 1018. Otela se je Gerkom spet 1. 1186 in pomagaia si do 1372, kadar so jo vklenili Turki, ki je še doslej niso razklenili iz svojega jarma. U. Pa Serbska in Hrovaška? T. Serbska je terpela z Bulgarsko, gibala se zdaj bolj zdaj menj, rasla in cvetla; ali padla — je na Kosoveui polji I. 1389 in Turkora v oblast. Sedanje stoletje se je jela dvigati in to leto (1867) se je Beligrad znebil poslednjega Turka. — Z obema pa je terpela Hrovaška. Imela je zgodej lastne župane in kralje, borila se s Franki in z Gerki, s Turki, pa z Madjari, s kterimi se pogaja še sedaj! U. In Slovenska? T. Borili so se Slovani med seboj, borili so se z vragi svojimi, za Huni z Obri ali Avari, s Franki, z Nemci, Madjari in Vlahi, severci posebej s Tartari ali Mongoli, jugovci s Turki ali Mahomedani: borila se je Slovenska skorej z vsemi. Ako hočeš slišati njeno zgodovino, dvigni se s pesnikom na višavo in čuj, kar poje na planini, gledaje na dom, Kjer Btanuje in slovi Miroljubni rod slovenski, Skor bi djal, kar svet stoji. Karkoli vidi, vse ga z veseljem navdaja. Ozre se pa tudi v preteklost, in pri spominu na osodo svojega uaroda in svoje domovine — poje: Al' — ko misliti začnem, Koliko kervi prelite Bilo je po teh straneh, Se mi serce v persih trese, Vtrinja solza mi v očeh. Tam, kot plaz z višine sterme,Tn, kot se vali neurnik Kedar topli jug pihija, Ploh kipeč za terdni jez, Dere bojevavni Rimljan Ga preterga in zalije Sem skoz gozde prek gora;Nizko polje čez in oez: Zmaga, kar se v bran mu staviVro osvete željne ljudstva In prededov naših svet Od izhoda, severja Je odslej stan trum njegovihProti jugu in zapadu Sedemkrat stotero let. Tje prek gor nad Rimljana. Rim omaga, vrenje neha, Save breg pokrije noč, Ptnjec vrine se v deželo, Se košati v nji na moč: Zida grade po pečinah, In strahuje od ondod, Kakor sokol drobne ptice, Po koteh ostali rod. Kolpa tri sto let kervava Včisti sc polagoma; Ali kmalo stresa sila Novih bojev naše tla. Kakor bljuje morje Ijuto Val za valom na brege, Se dervijo od zahoda Les sovražnih čet verste. Zdaj preplava tiho Kolpo Divjih Turkov grozni roj, Se zažene nad Slovence, Jih posili v strašen boj; Ropa po kmeteh in tergih, Pali sela in vasi, Ino vleče trope vjetih V ječo britke sužnosti. Boj končan je, mir kraljuje; Jasne zopet so oči, In po sercu joka trudnem Mi veseli glas doni: Zvest Bogu in domu bil je, In bo vcdno Slave sin . Dokler solnce bo zlatilo Verhe plešastih planin. (Fr. SvetličičJ