St. 21.
V Gorici, 25. maja 1883.
Tečaj XIII.
„S<»ča" izhaja *sak potok in  velja
po pošti prejemati« jltvftorifi na ilf»ii>
poSiljaun, •
Vse leta.....t.  i.40
Pol leta........20
Čctvrt leta     ......i. 10
Pri oznauilih in  ta!;o tudi \<v ..p«-
lanicah" se plačuje za, navadi-. fn*t.»p-
no vrsto:
8 kr. ft« se tiska I  krat 7    .,    „    „     ,.   2    ., e>    »    »    ,.      „    3    •• Za vere črke   po prostoru.
Po?amezne številke se dolivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici Mizu ..treh kron'«, na starem trgu m v nunski ulici ier v Trstu, via Ca-serma, 3.
Doj>i>i naj se blagovoljno pošiljajo uredništvu „Sočea v Gorici v Vi* Ascoli 8, I., nuiočtiina pa opravništvu „S.oSoH Via della Croce št. 4. II,
Rokopisi se ne vračajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim ueprciiiožiriin se naročnin* zniift, a'co *e oglase pri opravniatvu,
O volitvah.
Na Goriškem se bodo vršile volitve v deželni i zbor ta mesec, ki pride; prvotne volitve bodo no ne- ' katerih občinah morebiti še prej. „Soča" je kazala na volitve, ki so sedaj razgnane, uže pred dolgim Časom, ker večkrat se je bila raznesla govorica, da volitve so blizu, in ker se je bilo bati, da med razpišem iu volitvami ne bo toliko časa, da bi se mogli rodoljubi o vsem pogovoriti.
„Soča" se je izrekla pri več prilikah za to, da naj si izberejo volilci razumne poslanec, ki bodo zuali zagovarjati uarodove pravice in ki bodo zuali iskati pomoči raznim potrebam, ki se nahajajo v deželi. Načelo, ki je bilo postavljeno pred nekaj leti, češ da kmeta mora zastopati kmet, posestnika posestnik, meščana meščau, ni povsem pravo, ampak dodati se mu mora pogoj: ako mote, akti je za to, ako je sposoben. Iz tega, da je kdo kmet, ne sledi, da zna uajbolje kmeta zdravit. Kmet in posestnik čutita, da trpita, iu vidita rano, ki ju skeli, pa ue vesta vselej, kod prihaja rana iu kako se da ozdravit. Ako se dobijo kmetje in pusestniki, ki to razumejo, dobro, naj se volijo za poslance, pa uaj se no volijo zavoljo tega, ker so kmetje ali posestniki, ampak zat«, ker so razumni. Če pa med kmeti i« posestniki se ue dobi zadosti takih, ki so za poslance sposobni, uaj se uikdo ne boji uarodnih mož iz drugih stanov, o katerih se ve, da poznajo naroda bede in težave, o katerih jo vsakdo prepričan, da imajo dobro srce, duševno moč in resnično voljo pomagati ljudstvu po danih okoliščinah. Sploh naj se pri volitvah ue gleda na stan, ampak na s p o s o b-nos t.
Deželni poslanec mora biti dalje neodvisen. — Kaj nam pomaga omikau in učen poslanec, ki je Študiral na Dunaji, alt pa prebrisan in mogočen poslanec, ki ima pol Krasa ah celo Tolminsko pod svojimi petami, ako pa nima samosttilotga glasu, ako mora za vsako malenkost teči v Trst, da popraša, kako mu je glasovati ? Bolje, da smo brez poslancev, kakor da bi take imeli. Kdor hoče biti nas poslanec, naj pred vsakim glasovanjem praša, kako bi narod glasoval, ako bi bil pričujoč, ue pa kako želijo tisti, ki so čez poštejin čez tobak, ali ki imajo vphvuo besedo, kadar se komu odpisuje dolg. Poštarjev torej, tobaka rje v in takih,  katerim je država veliko dolga od-
LISTEK.
Večglasno petje v cerkvi
(Po Stehle-tovili „Cb.orpaotograpbienu Št, ftjuligoj.)
Najstarejše cerkveno petje je koral, tudi grego-rijauski koral imeuovauo, ker ga je sv. Gregor papež posebno gojil iu popolnih Še le kasneje se je začelo večglasno petje razvijati, od začetka skromuo, potem čedalje popolneje. Ker je večglasno petje pogosto meje dostojnosti prestopilo, bila je cerkev že namenjena, da bi ga popolnoma odpravila ter da bi izključ-Ijivo le enoglasni koral razglasila za cerkveno petje. Ali neumrljivi Giovanni Pierluigi, tudi Palestriua imenovan, reši s svojo po celem svetu občudovano »Mis-sa Papae Marcelli* večglasno petje. Od tistega časa vživa večglasno petje pravico posmovljenca, med tem ko je koral pravo cerkveno dete.
Kakor smo pri koralu razločevali med pravim, čistim koralom in med harmonizovanim, kteri spada prav za prav že v ta oddelek, tako razločujemo tudi večglasno na dve vrsti. Eno imenujejo učeni homo-fonno, drugo pa polifonno petje; bolj po domače bi se tudi reklo petje s prosto melodijo in z muogo-zvezuo melodijo (ali harmonijo).
Ako ima ktera skladba svojo moč v enem glasu ter so ostali glasovi temu podrejeni, nekako kakor p peto kolo", imamo pred seboj navadno melodično ali
pisala, ne voliti, ker oni so v vednem strahu, da zgubijo svojo kupčijo, ako se vladi zamerijo, zato nikoli mirno ue glasujejo. Ni se jim čuditi: od vlade živijo iu vladi skušajo ustreči, ako hočejo trdni ostati v svojih podjetjih.
Nekateri so odvisni iz Častilakomnostl. Prijaznost kakega tržaškega gospoda jim je čez vse; da si to ohranijo, podelujejo Častno občaustvo našim nasprotnikom, vpeljujejo nemški jezik v enorazredne ljudske šole in so pripravljeni tudi svoj glas prodati, samo da jih tržaško solnce prijazno obseva. Takih mož ne v zbor. Tako tudi uradnikov ne, ker so odvisni od svojih predstojnikov; celo sodnijski uradniki imajo svoje težave, ako so v zboru za narod poganjajo, posebno ako so &o mladi iu zmožni, da bi više prišli. Take je bolje pustiti na njih mestu. V nrad-niji naj nam slovensko pišejo in nam bodo več koristili, ko v deželnem zboru.
Deželni poslanec naj bo značaj en mož, uaj ima dobra in stanovitna načela, po katerih uaj se ravna, naj no premenjuje svojega prepričanja vsako uro, uaj nu obrača plašča po vetru. Kdor hoče biti zuačajen, mora skrbeti najprej, da je neodvisen. 'I odvisnostjo se značajnost ue more dolgo družiti; ko pridu čas skušnje, značajnost zgiue iu ostane odvisnost, ali pa hj zuačujuost pokaže v lepem svitu iu odvisnost zgine s tem, da takega zapodijo iz službe, kakor se je bilo zgodilo dr. Abramu, vrlemu kraškemu poslancu. Še en tak značaj naj pošljejo Kiaševci v deželni zbor, kakoršen je dr. Abram, potem bodo izvrstno zastopani. Ali tak značaj bodo zastonj iskali pri možeh, ki he vedno sučejo v nekih tržaških dvoranah iu sodbah (autichambre).
Glavna skrb bodi vsem rodoljubom, da dobimo zmožne in z u a č a j u e poslance v deželni zbor. Slovenci si ne morejo bolje škodovati, ko s tem, da pošljejo v deželno hišo take zastopnike, katerim se Italijani morajo smejati, ali kateri so inazi lj e« n i s tržaškim oljem. Prvi delajo goriške Slovence smešne, drugi nam pa še Gorico vzamejo iu jo popeljejo v Trst svojemu gospodu. Torej nobenega toba-karja v deželni zbor 1 — tudi ko bi bil tobakar predsednik okrajnega cestnega odbora, ne, in tudi ko bi včasih kak kos ceste popravljal, tudi ne, Taki možje so v službi! — niso za uas.
homofonuo petje. Ko pa je skladba tako umetno sestavljena, da nima eti glas poglavitne role, ampak da imajo vsi glasovi enako veljavo in da poje vsak glas svojo melodijo, pa tako da se vsi glasovi lepo vjemajo (harmonija), tedaj imamo polifonno petje.
V tej stroki glasbe je prvi umetnik že prej imenovani Palestriua, po katerem se ta glasba navadno imenuje „Palestriuov način". Ni ga pravega glas-barja, kteri ne bi tega načina poznal in občudoval. Še dandanes, 288 let po uinetnikovej smrti, se pojejo njegova dela po prvih stolnicah katoliške cerkve, in celo po protestantovskih cerkvah, dasi je le katoliške tekste kompouiral. Pripoveduje se, da so Pa-lestrino nekdaj prašali, kako mu je bilo mogoče te čarobne melodije, to vzvišeno nebeško petju izumiti. „To mi ni bilo težavno", je odgovoril aangeUi so mi to dostikrat prepevali". In res, kdor pozna Palcstri-nova dela, lahko veruje, da dela niso človeška, ampak nebeška.
Akoravno ni pravila brez izjeme, se vendar lahko reče, da homofonuo petje je sploh lahko, polifonno pa težko, iu to v dvojem pomenu: gledž izpeljave iu glede umetniške vrednosti. Izjeme so sicer tudi tukaj, pa naši pevski zoori so tako na homofonno glasbo navajeui, da jim dela polifo uja prav veliko preglavico. Enako je tudi z ljudstvom, ki je le ho-mofonije vajeno; vzvišena polifonija mu ne ugaja.
Tudi v homofonni glasbi se dobijo lepe in veličastne skladbe, ki so velikokrat prostemu i ljudstvu bolj razumljive iu za pevce laže izpeljive. Oba načina stavita v dosego svojega uainena enak pogoj na uči-
Dopisi
Iz renske Okolice, 21. u>aja.-Pretečeni biti-kostni ponedeljek bil sem na bližnjem in sosednjem Gradišči, kjer je vsako leto na ta praznik velik cerkven shod. Zares krasen dan, kakoršuih smo imeli malo letošnjo pomlad, privabil je bil v vas, znamenito po lepej legi, mnogo ljudstva, največ iz njene okolice. Mladi svet je pa, menim tudi radi plesa ti — ja prišel v mnogem številu, kojega so bili napravili gradiški fantje ua javnem prostoru. O slednjem ml je spregovoriti nekaj besedij.
Ni mi namen govoriti o jako slabem vplivu javnega plesa na nravi dotičnega kraja, tudi nočem preiskovati ali je bil preje omenjeni vmesten o tako ve-licem svetku—- le nekaj prav stvarnega mi je omeniti, kar sem bil brzo zapazil. Ko namreč dojdem do plesišča, pogledam na vhod, kjer je bilo nekaj napisanega, Preberem pazljivo in svojim očem tijsoin verjel, ali je tetina. Da, gola resnica je bila, in ako bi gledal vedno, vlaški napis nad vhodom bi so ne bil ganil iz svojega mesta. Ingresso al balo (I) tako je stalo tam gori na deski. Bil sem osupnjen. Ko bi ne slišal milih glasov matemega jezika, menil bi bil, da sem med samimi Vlahi. Ali to ni vse? Gra-diški fantje so dosledni, če tudi le v slabem, in to se jim mora pustiti. Ker bi bilo nečastno, ako bi bila samo ena reč narobe, moralo je biti tudi drugo po nerodnem kopitu. Radi tega so bili plesni listki vlaški (grau festa da ballo) in godbo, katera je svi-rala pri plesu, najeli so poštenjaki iz Gorice. Tako je bilo res trojno dovršeno. Sedaj pa nekoliko opazk 1 Radoveden sem, kdo je navdihnil gradiške fante, da so naredili, sinovi slovenske matere, napis in listke v vlaškein jeziku ? Ali niso pomislili, da si bijejo s tem ravnanjem s pestjo v obraz ? Vsak moder človek časti svoj materni jezik, ter mu daja svojo veljavo, katera mu gre, tudi javno. Ali so tedaj orae-njeui fantje tako malo svesti si svoje narodnosti in veljave, da se zauičujejo sami sebe? Kdor se pa zaničuje sam, je podlaga tujčevi peti.
Neumljivo mi je tudi, čemu se je godba najela iz Gorice. Ali nepia Gradišče domaČih iu bližnje PervaČine izvrstno izvežbanih godcev, kateri so dobro poznani povsodi? Ako so veterani zadovoljni s per-vaškimi godci v vsacem obzira, bi lehko tudi gradi-
telje in pevce in ta je: dobra izpeljava. Ta je glavna potreba, da doseže petje svoj namen. Slabo petje je nekaj gnjusnega, kar skruni tempelj božji, ki je za sveta opravila indapobožnost budi. Slabo petje mesto da bi srca in um blažilo, človeka le jezi in muči. To naj naši pevski zbori pomislijo, potem bodo z večjo resnobo iu voljuostjo svojo nalogo spolnovali. Petje je neovergljivo sredstvo, ki človeka blaži; pa za nas katoličane je cerkveno petje še večjega pomena, ker služi v poveličevanje službe božje in cerkvenih obredov. Sploh velja cerkveno petje Najvišjemu. Kolika dolžnost tedaj za pevce, da svojo nalogo vestno spoluujejo. Naši pevski zbori bi morali v.cerkvi svoje najboljše petje podajati. To dosežejo pa L z dobro izbiro skladeb. 2. z natančnim učenjem izbranega, 3. s skerbnim predavanjem. Kar se tiče prve točke, naj naši pevovodje od začetka le take skladbe učč, ki moči pevskega zbora ne presegajo in preveč ne trudijo. Pevci morajo spoznati, da reforma cerkvene glasbe ni le potrebna, ampak tudi mogoča in celo zelo lahka. Ako morejo pevci z malim trudom kako glasbo dobro predavati, jih bo to zelo veselilo ter bodo z vedno večjo marljivostjo se učili. Ako se jim težke skladbe po-dajejo, katerim niso kos, jih to ostraši, da zgubijo s časom veselje do petja. Tudi ljudstvo ne praša, koliko časa ste se to ali ono mašo učili, ampak le pravi, da to je bilo lepo, ono pa dolgočasno, kar se žalibog pogosto zgodi, ako hočejo pevski zbori prehitro preiti iz homofonije v veličastno polifonijo, v kteri niso še dosti izurjeni. Tudi ni prav, ako bi hoteli hitro cer-
ški fantje najeli si je, ako so sploh hoteli dati zaslužka komu. Čemu bi se prezirali domačini, ter tujcem dajal kruh, kateri niti našega rodu niso ter imajo ob vsacej druzej priliki za nas le zaniCljiv smeh in psovke? To se pravi še otrditi naše naspro' .'ke ter pohvaliti je radi njihovega mrzlega obnašanja nasproti nam. Da ni tukaj na pravem mestu povračati hudo z dobrim, mi bo rad pritrdil vsakdo. To mi je bilo omeniti o onem plesu. Dostaviti' pa moram, da niso samo gradiški fantje krivi v tem smislu, marveč sploh (menda brez nobene častne izjeme}.fantje cele goriške okolice, kateri oznanujejo svoje plese se samimi vlaškimi prilepki (plakati). Tudi oni se sramujejo pokazati pred svetom, kateri je pravi njihov materni jezik, o čemur selehko prepriča vsakdo, kdor je v Gorici, vsako nedeljo. To ne gre iu m sme biti, ta je velika razvada. Razvade se pa morajo odpraviti. Tedaj fantje vzdramite se in ne upirajte se po nepotrebnem pri enacih priložnostih z blaženo vlaščino, saj se vam vsiljuje uže tako kar skozi okna v hišo.
___________                J. M.
GradnO, 21. maj«. O javnih ljudskih šolah je »Soča" že mnogo dopisov objavila,) zlasti zadnji čas; smem se toraj oadjati, da bode tudi tem vrsticam v j:.vnost pomagala, ki govore o nenavadnih razmerah naše ljudske šole.                                                  j
Včeraj po sv. maši se je bil zbral naš k raj ni I šolski svet k posvetovanju; na dnevni red je prišla j 1. pritožba g. učitelja o slabem obiskovanji šole, 2. 1 zahtevanJL' g. učitelja, naj kraj ni šolski svet sklene, 1 da mora cerkvenik brezplačno v Šolo zvoniti.             ;
Glede prve točke Je obveljal nasvet, stariše za- ! mudnikov pograjati sicer, pa ne jih priporočati v ka- ! zen, ker je le delo zadrževalo otroke. Pri drugi točki je bilo priznauo in sklenjeno:
1.  da je zvonjenje za šolo neobhodno potrebno, ker so vasi raztrošene;
2.  da g. učitelj ne sme otrok kaznovati, če šolo zamudijo, dokler se ue bode v šolo zvonilo;
3.  da nima niti krajni niti okrajni šolski svet oblasti, cerkvenika siliti, da bi moral brezplačno v šolo zvoniti, kakor ne moreta siliti, da bi moral kdo brezplačno šolo pometati in peč kuriti;
4.  da ima okrajni šolski svet dolžnost, iz svojega zaloga, v kteri tudi Gradenci denarje vsipljejo, plačevati cerkveniku za zvonjenje v šolo oaprašanih 5 gld. na leto, da ne ostane šola prazna. Do zdaj ni hotel okrajni šolski svet plačila dati.
Ali mar hoče okr. šol. svet, da bode g. učitelj sam hodil iz Višojevka v Gradao zvonit? —
Caa nam prav in srca, ter nas spodbujala, držati se pravic, katere nam dajejo temeljne postave.
Akdravno živimo pod vlado Taaffejevo, ki hoče biti vsem "narodnostim v ljubi Avstriji pravična, nismo pričakovali dobrega od našega notarja in se nismo varali, čujte in strmite nad tem kar. Vam povem. Gospod notar ima od kompetentne v i sLe,D. bi a s ti' H a 1 o g, u r a d o va t i t s i o v e n-ske.n Boici samo nemški in italijanski. Njegov uradui pečat je tudi res le v teh dveh jezikih. Ali ni to narobe svet ? Slovenski kraj, pa nemško in laško uradovanje; kje je logika? Tako ravnanje bije v obraz vsakemu redoljubnemu čutu.
Ali se misli tudi v hribih začeti poitalijančeva-ti? Mogoče; a komu na ljubo in dobiček? Na meji smo; a to ne bode Šlo tako lahko. Ostali hočemo, kar smo: verni Slovenci pod ljubo in mogočno Avstrijo, katero vladajo Hab^nužini. Tako je, in ni drugače. Pride čas, ko se bo spoznalo, da nasprotniki sloveuskega jezika in slovenskega naroda delajo v svoji zaslepljenosti ua škodo slavne naše države. Ta zaslepljenost je graje vredutt, ker s nahaja prt onih, ki bi morali videti, pa ne vidijo.
Iz Brd, 15. maja. Blizu laške meje, v fojan-skem vikarjatu, stoji na prijaznem gr«či cerkev sv. Duha. Tukaj je vsako leto na prvi binkošlni prazuik lep shod, če vreme oe nagaja. Tudi letos je bil ta shod lep, krasen. Ne morem se zdržati, da bi ne pohvalil izglednega vedenja slovenskih Bricev pri dolgem sprevodu iz fojauske cerkve do sv. Duha, ktere-ga so se udeležili tudi veterani. Veseli me, da se Bri-ci v tako obilnem številu shajajo pri sv. Duhu, ki je že davno razglasil svojo božjo postavo o enakopravnosti vseh jezikov. Tako je prav, le shajajte se pri sv. Duhu, zahvaljujte se mu za dano postavo, za sankcionirano enakopravnost vseh narodov, in prosite ga, noj nasprotnikom enakopravnosti razsvetli ura, da sposusfo hepostavuost in zlobnost svojega nasprotovanja ter se udnjo volji Najvišega!
K obedu je bil povabljen poleg duhovščine, župana, ključarja in pevcev tudi g. sodnik iz Kormina. Govorilo se jo tudi o »odniji v Brdib. Tu ni bil nije-den nasproten tej novi aodniji in g. sodnika je stalo dovolj, opravičiti svoje postopanje. Povedal nam je, kako se je izlegla oua govorica o 12 tisočih, katere bo stala Brke briška sodnija. Zdi se, da ga je doti-čtii izprašanec krivo razumel in krivo razglasil. G. sodnik je bil nesrečen s svojimi izprašanci. Nadjamo se, da bodo na Dunaj t bolj srečni.
Iz BulCa, 15 maja. Uže v nekaterih številkah si draga »Soča" prinesla vest, daje g. Aleksander Rozman, bivši c. k. okr. sodnik v Boki, postal č. k. notar ter odpri svoje pisarnico.
^Notarski red priznava raznim narodnostim vse pravice, ki jim gredo po naravni iu državni postavi. Ker je g. notar prisegel na postave, se pač ni bati, da bi ne spoštoval slovenskega jezika v svojej pisar-pici. Bog daj srečen začetek. Prvo slovensko pismo je težko, drugo je laže in tretje že lahko. Dobra volja premaga vse težave." Tako si govorila, draga „So-
kveno petje reformirati, t. j. preskočiti od slabega teatralnega in nedostojnega petja do pravega resnega cerkvenega petja. Počasi moramo začenjati, da se lju dstvo temu privadi.
V ta namen so prav primerne skladbe P. A. Hribarja, ki so sploh prav lahke. Tudi »Cerkv. Glasbenik" prinaša prav primerne kompozicije.   Le žali* bog, da je ta list pri naših pevskih zborih skoraj ne- ¦ poznan.   Tukaj naj bo tudi omenjeno, da je živa po-i treba in dolžnost, da cerkveni predstojniki skrbijo za J dobre skladbe ter da napravijo lastno zbirko. „Cerkv. I Glasbenik" bi se ne smel pri nobenej  cerkvi po
Draga potreba je t o č n o učenje izbranega. O tej točki bi se dal6 veliko pisati z ozirom na naše pevce. Pevovodja se trudi in muči, a nekteri pevci so tako nemarni, ako da mislijo par not zadenejo; da že znajo vse dobro, ter izostajajo od vaj. Privajali na vse kaj drugega mislijo, ko na petje; mesto da bi pevovodjo podpirali, ga le mučijo. Z eno besedo, manjka prava disciplina.
Tretji pogoj je dobro in natančno preda-, vanje v cerkvi.   Ako sta prva dva pogoja izvršena, J ne bo predavanje težko.   Pri tem je sveta dolžnost pevcem, da na petje mislijo in na dirigenta pazijo:.: pripravljeni morajo biti zmiraj, ne pa vsi ražmišljeui * kar se velikokrat  po naših cerkvah godi.   Pevci se med seboj pogovarjajo, ko je pa treba začeti, ne vedfi i kje imajo note, ne kaj se ima peti. SlavftiWitt pravi: «J jaz sodim pevske zbore po njih vedenji in disciplini Ako se lepo, pobožno vede,  pazljivo na vodjo gleda < bo tak zbor s šibkimi močmi veliko dosegel, nasprotno pa ne doseže tudi dobro izurjen zbor pri razfoišlje« nosU m nepazljivosti nikakega posebnega uspeha.
IZ Komna, 23. maja. — Radostnim srcem Vam poročam, da 11. t. m. se je otvorila pri nas btžpjavna postaja. Prva naša prošnja za to koristno napravo bila je odbita. Napravi so se upirali čelo nekateri občani. Bog jim tega ne štej v greh, ker naj-brže niso poznali, kako so sebi v škodo kljubovali. Naš občespoštovaui gospod župan se ni dal ostrašit, ampak je pibšnjo ponovil in je prosil našega državnega poslanca, da bi na Dunaji za nas kaj storil. Koj potem je bila postaja dovoljena. Iz hvaležnosti za to je poslalo Županstvo prvi telegram v slovenskem jeziku dr; Toftkliju na Dunaj, kise tako le glasi: ;,Ker' danes obhajamo' dtvor telegrafičoe postaje, se hvaležno spominjamo, da hanr je prizadet je Vaše k temu veliko pripomoglo. Visokodušnosti vašej se torej najtoplejše zahvaljujemo ter "prosimo, da bi blagovolili v dokaz naše udaae hvaležnosti, globokega priznanja in velike ocene do Vaše osebe sprejeti od tu prvi slovenski telegram. Županstvo*. Temu naj dodam, da g. Dominik Gaspari, tukajšnji veleposestnik, je pojavil ha svoje stroške vse kole od Nabrežine do Komna. Slava gospodom, ki so nam pripomogli k taki napravi.
Prav tisti dan so bili zbrani v Komnu župani našega okraja in so govoriti med drugim tudi o bodočih volitvah v deželni zbor. Vsi razun enega so se izrekli, da hočejo voliti neodvisnega moža, ki ima uro doma v'svoji sobi, kateremu ni treba hoditi Všiik trenotek v Trst. 'Tako je prav. Naša poslanca naj imata glavo in srce ni pravem mestu; potem se jih ne bojimo, tudi ako bi imela '—* Črno suknjo. Pri-Hzovalei'vlade naj iščejo hvale in zaupanja v Trstu* narod zaupa tistim, ki so zanj, ne pa tistim, ki se* klanjajo, kjer ni treba. Če že hočemo imeti duhovna, je bolje, da imamo za poslanca duhovna pravega Bo-'ga, ko duhovna tržaškega solnca.
Veterani so imeli 20. t. m. pri nas zbor. Navzoči so bili tudi major Catinelli in grof Lantfaieri. Živila l
. Ji TjTSta, 16. maja.—Bil sem 14. t, m. po svojih opravilih doma v tolminski okolici. Da bi gotovo mogel s pošto peljati se v Gorico, sem precej v jutro kupil vozni list na tolminski pošti, dasi odide poštni voz še le točno (?) ob 6. uri zvečer iz Tolmina v Gorico. Da bi ne zamudil voza, potrudil sem se uže 25 minut pred časom na pošto. VprašajoČe-mu se Ji brzo odpeljem, povedali so mina pošti, da je pošta uže odšla pred 10 minutami, toraj celih 35 minut prej, nego jedoločeno. V skrbeh, kako dospeni
do časa v Trst, kamor mefje klicala služba, uprašam, če bi jo mogel doteči, ua kar so mi rekli, da ne. Imel sem vrečico blaga saboj. Dal sem ga spremljevalcu, naj ga odnese domov, sam pa sem se spustil v tek v Volčane z oado, da dojdem poštni voz. V Volče sem pritekel v 20 minutah, a poštar mi pove, da je pošta uže odšla in da je prišla tje 10 minut prej, ko po navadi.
Kaj mi je bilo storiti ? V Trst sem moral priti o pravem času zaradi službe; najel sem si za drag denar v gostilnici konja in hitro sem zdirjal za poštnim vozom, da bi ga dohitel. Res četrt ure pred Kanalom dojdemo pošto. Poprašal sem poštnega ko-čijaža, zakaj je odšel pred določeno uro; porogljivo mi odgovori: ali mislite, da je pošta samo za vas tukaj. Jaz sem ga podučil, da kadar ni na pošti nobenega potnika, mora pošta oditi po predpisu ob §. uri; če je pa le eu potuik, mora pošta še 5 minut počakati in da potem Še le sme oditi brez odgovornosti.
V Kanal dorpevši pritožil sem se pri tamošnjem poštarji, ker poštni voznik ni hotel priznati evoje krivice in moje škode. Tudi ni hotel povrniti stroškov m privatnega voznika in voznega listka ni hotel nazaj vzefi, da bi mi povrnil dotično svoto, s katero bi bil privatnega voznika plačal. Kanalski poštar vzel je stvar na piotokol, in dal sem mu svoje ime, da reši to zadevo. Dobro, da sem imel še dovolj de-nara pri sebi, drugače bi bil moral tisti večer v Tolminu ostati, dasi sem moral biti v torek zajutra uže v službi v Trstu, Priporočam slavnemu poštnemu vodstvu v Trstu, da bi se tokim neprilikam v okom prišlo.
ANTON TAGLIAT Via Santa Katarina Št. 5, _______   pri M. Novak-u.
Z Dunaja, 17. maja. —• Čo je kaka slovenska občina v okolici goriški, ki je zaostala bodisi v narodnem bodisi v drugem oziru, sme se to trditi pred vsem o onih vaseh in krajih na desnem bregu Soče, ki segajo od Soče do števerjanskega zvonika in od že-lezničaega mosta pri Ločniku do Gore sv. Valentina. Tu spi slovenski duh trdo spanje pravičnih in spi še vedno marsikdo, ki bi mogel in moral pomagati ubogemu ljudstvu t«r ubranili, da vendar dušno no propade. Drugikrat hočem o tem več spregovoriti, danes mi je nekaj dragega na srci.
Obračam se danes do slavnega županstva v Pod-gori z uMudnim praš.iuiein, mu jo li znano, kako vestno opravlja svojo shi/.bo občinski sluga ali ptsuiouuša g. K.? In če mu je znano, kai misli ukreniti, da bo v občini več reda? Ni* J:vi«eu je oraenjodi sluga za Podgoro, Pevmo, O.d.ivje, Pmhsuboiin; to je res nekoliko preveč opravili jrdni o ebi, sosebuo ker so vasi oddaljene druga od tlru^e; zato mu ne zamorimo, če se ne mršijo vsi službeni opravki f>ko točno, kakor bi morali biH. A kar je preveč, je pa preveč. Tega občani vendar ne morejo trpeti, da romaio naauanila in pisma več daii, cel tedeu, po fc&evL mesec, da celo po več mesecev od goriške poite da Pevme. Mnogokrat romajo celo večnost, ker se poizgubijo v torbi občinskega sluge. Še priporočenega (rekomandanega) lista ne dobi adresat, ako ni slučajno izvedel, da ga ima pričakovati, ter ako ne praša in praša po njem nemarnega slugo l Potem je treba še reklamacije, stroškov, potij in potrate časa od obeh stranij; slednjič pride pismo po dveh me?ecih v roko odrusatovo. Dva meseca torej rabi priporočeno pismo od Dunaja do Pevme, mej tem ko prido iz Pevme do Dunaja v jeduem dnevu I In to se ne zgodi le enkrat, ampak žalibog navadno. Koliko vrednost lahko ima pismo f Mnogokrat je odvisna cela prihodnost človekova le od jednega dneva, da pride pismo o pravem času do namenjenega mesta, da se ne izgubi itd. Če je torej občinski sluga tako malomaren v izvrševanji svojih ddlžuostij, koliko škode lahko napravi posamezni osebi, ali v kakem drugem slučaji celi občini l Županstvo naj skrbi za red in blagor občanov; take neoriličnosti so občini v škodo, so gnjusne smeti, katere je treba pomesti.                            Omelo.
Politični pregled.
V petek 18. t. m. je imela gosposka zbornica zadnjo sejo, v kateri je sprejela selo vrsto postavnih načrtov in predlogov, katere je bila že zbornica poslancev prerešetala; potem je volila zastopnike v delegacije. Po volitvah je izjavil grof Taaffe, da je po vplji Njegovega Veličanstva državni zbor odložen.
Kar smo dolgo pričakovali, da bo namreč češki deželni zbor razpuščen, se je vendar zgodilo. Dunajska nWiener Zeitung" od dne 22. t. m. prinesla je cesarski patent, s katerim se ta vesela novica objavlja, in naznanja, da je novo-voljeni zbor sklican na dne 5. julija. Ustavo-ferci so bili na to deloma že pripravljeni;  a
pri vsem tem jih je zelo .zabolelo, ko so videli I Črno na belem, da je konec njihovemu brezozir- I nerau gospodovanju v češkem deželnem zboru, i Tudi v tem deželnem zboru je imela tretjina I nemškega prebivalstva večino nad dvema tretji- j nama Čehov, kakor v kranjskem zboru, kjer je I gospodovala nemškutarska večina, dasi je na I Kranjskem le 5 % Nemcev. Da je tem krivic- j nim večinam v obeh deželnih zborih za vselej I odkienkalo, ni dvoma; to priposnavajo ustavo-1 verski listi sami. Glede prevrata v prvem de-J želnem zbora jadikuje glavno glasilo ustavo ver- I sko tako-le: »V prvič od časov fundamentalnih I Člankov snlde se dne 5. julija v Pragi zopet deželni zbor s češko večino. O premembi po I razpustu tega deželnega zbora se Nemci v Češ-1 kej ne smejo motiti. Oni, ki so imeli 11 leti večino v deželnem zboru, skrčijo se v manjšino I kake sedemdesetorice in bodo v deželnem odboru I zastopani, ako se jim posreči obdržati večino v I skupini mest, morebiti le po dveh poslancih. ¦ I Čas je, skrajni čas, da se usfavovercem izpulijo I iz rok vajeti na Češkem, kakor na Kranjskem, I kjer so brezsrčno in brezozir oo gospodovali. I Na češkem so razpisane volitve na dan I 28. junija za kmečke občine, 30. junija za me* I sta in trge, 2. julija za trgovinsko zbornico in I 3. julija za veleposestvo.                                      I
Med Hrvati in Mngjari je vprašanje glede I mesta Reke zmiraj Se nerešeno. Po naravni postavi pripada Reka Hrvatske j, a Magjari zahtevajo Reko za se,  ker menijo,  da brez morske luke ne morejo živeti,  ko bi si jo morali tudi | krivičnem pdtom   pridobiti.   Da bi  se  vendar j enkrat   tudi  to prašanje   rešilo,  odposlali so j Hrvatje posebno deputacijo k posvetovanju o tej I zadevi, katerega so se udeležili tudi ogrski mi-1 nisterski predsednik Tisza,   ministra Bedekovid in Orczy ter reški glavar Geza Szaparv.   Malo upanja je, da se prašanje uspešno reši.
Oči cele Evrope so sedaj obrnene v staro-slavno Moskvo, kjer so že pričele svečanosti kronanja carja Aleksandra HI. Dne 22. t. m. ob 6. uri zvečer bil je slovesni vhod carja in ] carice skozi brezštevilno množico med nepopis- I Jjivim navdušenjem. Mesto samo nareja v svoji praznični obleki po vseh poročilih nepopisljivo krasen vtis. Ob 5 kilometrov dolgem potu od Petrove palače do Kremla, koder se pomika sprevod, vihra brez števila zastav v carskih in ruskih barvah. Vsa poslopja, okna, šotori na- j vlašč za to svečanost nastavljeni, cerkve in zvoniki so na najkrasnejši način ozaljšani; pogled j na mesto je veiikansk. Gnječa je tolika, da je redno občenje nemogoče; pri vsem tem se je vhod redno vršil in ni bilo nikjer najmanjšega nereda. Ob 8. uri zvečer začela se je razsvetljava mesta, ki je bila edina te vrste in je naredila čaroben vtis. Celo mesto je razsvetljeno kot po dneva; velike podobe carja in carice, napisi: „Bože eara hrani V vse električno razsvetljeno, vrstijo se z ognjometi in vsakovrstnimi umetnimi ognji. Posebno pa je razgled iz najvišjega stolpa alvan Veliki* nepopisljiv, veiikansk.
23. t. m. dospel je tje nadvojvoda Karol Ludvik s svojo soprogo Marijo Terezijo in je bil na kolodvoru slovesno sprejet. Kmalu po dohodu v svoje stanovanje obiskala sta car in carica visokega gosta, brata našega cesarja.
V italijanski zbornici v Rimu je minister-ski predsednik Depretis ostro odbijal napade nasprotnikov glede* vnanje in notranje vladne politike in je dobil s 348 glasovi proti 29 zaupnico glede svoje politike in zveze z Avstrijo in Nemčijo. Pri vsem tem je nastala minister-ska kriza, ker se mišljenje dveh ministrov ne strinja več s predsednikovim. Depretis je dal kralju svojo odpoved, a dobil je takoj nalog, naj novo ministerstvo sestavi. Vsled tega ne bo zbornica poslovala do 30. t. m.
Domače stvari.
Procesija sv. R. Telesa vršila se je včeraj v Gorici prav slovesno. Udeležili so se je vsi javni zavodi in obilno -ljudstva; cesarski uradniki so bili
navzoči .v uradni  opravi,  mestni  župan z barvanim I solnčnikom.   Gledalcev je bilo  po celej poti veliko ; I < ' red se nikjer ni motil.   Na Travniku so biii nastav-1 Ijeni vojaki z oficirji na čelu.                                  I
Popoldne je bila procesija na Kostanjevici, pri I kateri je:bilo pričujočega prav veliko gospode iu ljud- I stva h mesta. Veterani so z godbo in zastavo ter I obilno udeležitvijo poveličevali slovesni sprevod. Ubra- I no žvonjenje, lastno le frančiškanom, in pokanju mož* I narjev se je daleč razlegalo ter oznanjalo lepo eve-1 čanost.                                                                  I
Pri dobrodelni besedi 29. aprila katero je I priredila slov. čitalnica v Gorici v prid otroških vrtov, I dobilo se je čistega dohodka 160 gld. Vsled sklepa I pri odborovi seji dne 10. maja se izroči navedena j svota društvu »Sloga." Slava čitalnici, ki uspešno de-, I luje za napredek iu omiko !                                     I
»Goriška ljudska posojilnica" je vpisana I pri okrožni sodniji iu začne svoje delovanje s 1. ju- I nijem. Njen predsednik dr. Nikolaj Tonkll je bil ta I teden v Ljubljani, da si je ogledal notranjo upravo I ljubljanske posojilnice. Zarad včerajšnjega praznika 1 I ni nam bilo mogoče priobčiti pravil v današnjem listu. I i Prihodnjič jij prinesemo.                                          I
Vrtnarica za slovenski otroški vrt v Gorici se I je oglasila in „Neue freie Presse" ne bo mogla več I svetu naznanjati, da eni o v zadregi zavoljo nje. Zdaj I pojde nekaj časa na Dunaj ali v Gradec, da se dalje I izobrazi v ondašnjih otroških vitih.                          I
Z ozirom na volitve v deželni zbor, ki j bc bodo vršile prihodnji mesec, sestavil se je v Gorici I ožji volilni odbor, ki pripravlja pot pomnoženemu ali I širjemu odboru. V pomnoženi odbor so izbrani ve-1 ljavni možje iz cele dežele, katerim je naročeno, da I pozvedujejo v svojih okrajih želje in mnenja ljudstva. I Ko opravijo svojo nalogo, bodo vabljeni v Gorico, da I po skupnem posvetovanji postavijo kandidate za de- I I želui zbor.                                                             I
Imenovanja. G. k. okrajni sodnik v Vodnjauu I
Matej Trnovec pride kot tak v Sežano, c. k. okr. I
sodnik v Tolminu Puvel Unterkircher kot taj-1
I nik višje soduije v Trst, c. k. sodnijski pristav Karol I
I Fiegl kot tak k c. k, okrožni sodulji v Gorico, c. I
k. pristav okrajne sodnije v Korminu Jožef D i 1 o n a I
kot c. k. sodnik v Krk (Veglia), c. k. pristav v Tr- I
j Žici Franc Ličen postal je okrajni sodnik na seda-1
I njem mestu.                                                           I
Za volitev v goriško starešinstvo je bilo I I oddanih v HI. razredu 212 glasov; voljena sta Anton I j BatistiČ, mlinar, in Franc Zoratti, mestni kuplau, z I j 211 in 171 glasovi. V H. razredu je bilo oddanih 123 I I glasov; voljeni so Ivan Bosizio, vladni svetovalec v I I pokoji, dr, Dellabona, notar, in Jožef Bramo, trgovec, I I z 99, 98 in 9? glasovi. V I. razredu so oddali 85 1 I glasov, katerih so dobili vsak 82 dr. Nardini, odve- j I tnik, dr. Seitz, trgovec, in dr. Verzegnassi odvetnik, j I Volitve so bile mirne, ker voditelji so v porazu m- I 1 ljenji med seboj postavili kandidate.                      I
j         Umrl je včeraj  24. t. m. Štefan Gorju p, I
I bivši dekan v Višku, od pretekle jeseni v pokoji v I I Gorici, brat znanih sodnijskih svetovalcev Gorjupov iz I I Vrha pri Kanalu v 60. letu starosti za mrtudom*       I
I         Jožef Komavec, rodom Solkanec, brat pevm* j
I skega g. učitelja, učitelj in občinski  tajnik v Stan- I
I ireži pri Gorici, je umrl včeraj ob 3 urah zajutra po I
kratki bolezni — v soboto je.Jrtl še v šoli — v 45. j
letu starosti za pljučnico. Občina standeržka je izgu- I
bila v njem izvrstnega učitelja in izglednega tajnika, I
ki je opravljal svojo službo v popolno zadovotfnost I
I viših uradov. Lahka mu žemljica !                            I
I         Oznanilo.   Pri sv. Roku v Gorici se je po-1
I stavno vpeljala bratovščina Matere Božje sv. Rožnega I I venca in se je pričela včeraj s slovesno tridnevnico j I po sledečem redu: 1. Včeraj ob 3 popoludne blago- j I slovljenje podobe Matere Božje sv. Rožnega venca, I potem pridiga v furlanskem jeziku, slednjič blagoslov I s sv. R. Tel. 2. Danes, v petek, zjutraj ob 5% sv. I maša z izpost. presv. BeŠnjimJTelesom, potem sloven-I ska pridigaj zvečer ob 71/* se pojejo Marijine pesmi, j se moli 1 del Rožu. venca, potem furlauska pridiga, I iu blagoslov z Najsvetejšim. V soboto, kakor v petek. I 4. V nedeljo zjutrej ob 5*/t sv. maša z blagoslovom, I potem slovenska pridiga. Ob 9 slovesna sv. maša. I Popoludne ob 3 petje, sv. Rožni venec s pridigo, potem, I blagoslov in zahvalna pesem „Te Deum.*V bratov-I ščino zamore vstopiti vsak verni kristijau, tako iz I mesta, kakor iz drugih krajev.
I Pogreb knezoškofa Vidmarja bil je v Kra-I nji pretekli ponedeljek prav slovesen. Navzoči so bili I trije škofi: ljubljanski mariborskem graški,, Iz Lju-I bljane so bilifnavzoči deželni predseenik baron Win-I kler, deželni glavar grof Thuru, prost Jarec ia v ka« I noniki, iz Gorice kanonika nioas. Bensa in Kofol, iz I Trta dr. Šust, korar Sterk in drugi gospodje. Cer-I kvena slovesnost je trajala od 9. ure do poludne.
I G. Jožef Devetaki župan tolminski, je prosil, I da bi -inu dali glavno zalogo tobaka v Tolminu.........  i
»Slovenski jez" v Brdih bo imel svoj redni občni z b o r 4. nedeljo po Binkoštih (dne 10. junija) ob 5. uri popoldne v Bičani. Položi se račun in izvoli se nov odbor. To je važna reč; naj se toraj vsi društveniki, kleti plačajo 1 gl. 20 kr. letnine, v-delež • »ličnega zbora, h kateremu uijudno vabi.   Odbor.
Kompeteiitna oblast je dala g. Rozmanu, uotuiju v Bolci nalog, naj piše v svojem uradu le nemški ali italijanski. Tako poroča dopisnik iz Bol-ca v današnjem listu. -^ Od druge strani vemo, da »kompet« ntua oblast* je dala nalog neki c. k. okrajni, sodniji aa slovenskem Goriškem, naj spisuje zemljiške kujige le v nemškem jeziku in da bi se spiso-yj»nje koj ustavilo, ado bi se vršilo v slovenskem jeziku. Ali je našemu državnemu poslancu znana ta zadeva in ali je prašal ministra pravosodja, kako je s to rečjo? Čudne reči!
Tabor v Istri bode dne 3. junija—pri lepem vremenu —in sicer v Brezovici, farnej vasi gornje Istre. Istrski Slovani so se začeli vzbujati in društvo »Edinost* v Trstu jih hoče podpirati.   Da
I bode pa tabor imel večo  veljavo, želeti bi bilo, da
I bi se tudi bližnji goriški Slovenci, posebno Kraševci, tabora v obilnem številu udeležili ter s tem pokazali
j bratovsko ljubezen do še tužnih Istranov.   Posebno
i društva naj bi bila dobro zastopana.
Brezoviška čitalnica,
»Književna zgodovina Slovenskega Šta-jerja,u spina! Ivan Macun, profesor v Gradci (Leonhartgasse, 8), prišla je na svetlo tn obsega VII in 181 stranij ter stane 1 gld., po pošti 1 gl, 5 kr. Knjiga je posvečena dr. Miklošiču o priliki njegove sedemdesetletnice.
Abecednik za slovenske ljudske Šole, katerega je sestavil Andrej P r a p r o t n i k, naoučitelj in ravnatelj I. mestni peterorazredni deški ljudski šoli v Ljubljani, prišel je te dni na svetlo v založbi knjiga-rja Matije Gerberja, a tiskal ga je Henrik Mercy v Pragi. Ta abecednik je sestavljen po pisalno-bralni metodi tako, da se učenec v lehkih oblikah priuC vsega, česar mu je prvo šolsko leto vedeti treba, da si pridobi podlogo za daljni napredek. Ministerstvo je odobrilo ta »Abecednik" za rabo v slovenskih šolah. Obsega 80 stranij in velja v platnenem hrbtu 20 kr. Ta abecednik se odlikuje v tem, da ima pri vsaki črki primerno tvarino, da bo borila kratka, primerna otroškemu umu in v kratkih stavkih pisana.
Občna zgodovina. Spisal in založil Janez I Jesen ko. Prvi del: Stari vek. Drugi popravljeni I natis. Cena 55 kr. V Ljubljani. Natisnila »Narodna I Tiskarna" 1883. Ta ravnokar dotiskanu, 133 stranij I obsežna knjiga nam je posebno dobro došla, ker je I prva izdava že razprodana in nam je drugi popravlje-I ni natis Živa potreba Gosp. Jesenko je kot strokov-I njak na posebno dobrem glaBU; po njem izdane šol« I ske in druge knjige so slovenskim razumnikom tako I dobro znane, njegova pisava in razdelitev gradiva ta-I ko priljubljena, da bi bilo odveč, o tej novej knjigi I govoriti obširneje. Jesenkovo delo se samo dovolj I hvali.
I         Popravek. G. Miha Kome 1, učitelj ca pri-
I pravljainici, ne pojde s koncem tekočega šolskega leta I v stalni pokoj, kakor smo pisali v zadnji številki, I ampak bo učil še eno leto na c. k. državni deški šoli I v Gorici, da dopolni svoja službena leta. Premeščen I bo zato, da dobijo primeren prostor g. Klančniku iz I Trsta.
j| Samo 10 g. 75 k.
III   popolna obleka iz mešauinc (Stoff).   II
Samo 8 gl. 50 k. ||
I  II             moderna povrlma suknja.             I
Samo 3 gld.
II)                   hlače iz mešanine.                    I
II Samo 5 gl. 50 k.
III              popolna obleka iz platna              I
II               :  v zalogi obleke za gospode                 I
III   Ignacija Stciuer-ja v Gorici, I
I JI          '"    nasproti nadškofijski palači.                |
11|         Obleka za otroke vsake starosti, zaloga  jI
I (I mešanin, vsakovrstnih domačih iu tujih izdelkov,  II
I I lastna šivarnica, aela se po meri hitro, fino in  II
I  H trdno. ,           || j ||         Nepremočljivi plašči, ponočne suknje, lov-  II
II   ske suknje, perilo za gospode, zavratniki, plašči II lil  za gospe posebno priporočeni.                           I
^l^a^MgKLlHGL &. BAUMANN NA DUNAlL^<g%>
! Dalnogled
—~~(Nav optični orod za v žep.)-----         j
| z« pohajale, gorske prebivalcema na deželi itd. M
kaže na 3—4 ure daljave čisto in     ! razločno.     I Ta novo iznajdeui dalnogled obstoji iz 2 optičnih leč,  ki se dajo pripet na katero koli pali- | V>^_       jr               co M. in  ao  razmerno  voliko |
večega uspeha ko navadni dalnogledi, aato so si pri-dobili sploSno hvalo in so priporočila vredni pose..-no v„ jziete na deželo itd. ¦-= Cent:•=-¦ mam DatoOSled [z oblačilom] za v žep gld. 1.2.i. hneii «ld. 1. T.*., iiajiineji z. veiimi optičnimi lei-aini -'..><>. ¦¦¦ Težomer, gotov in zanesljiv kazalec \remena i gld. i. — najtineje izdelan, v popolnoma novi, kra-»niopra^i gld. 2.75.--                        .
¦¦¦ ViROmer inrneomftlcr), 8 katerim ne mtro apo-vn.\. 'li i»' vibo bolje »li stabejo vrat*, »O kr,— ¦¦¦ Mlekomer Novi, patentirani orod za preglo-davaire mleka, kako je, gld. 1.75. ¦¦¦ Gorkomer [nove iznajdbe] za kopeli, za toplo in mrzle posebno za otročje kopeli »o kr. do gld. 1.50.
¦¦¦ Mali Izjemno fini povečalniki za v zep z.odlično ratdjivostjo po 45 kr., 75 kr., toči po 3 gld. do 4.50. «.50. '                                            , ,      .
¦M Mali parnikl »a vreteao, popolno dobro izvrstni, premakljivi s parom, da so lahko vozijo v kateri koli vodi gld, 350 do 6.12, Op. Poduk o rabi ae pridene brezplačno vsakemu kosu. fiazpodajalcem v vetiM meri se pustijo tovarne cene. Po-siljatve proti poštnemu povzetju „se dobivajo le neposredno'* od
liugh & hwm-i m Snaiji, ftgiMsta, it- 3-
Novi, iluatrovani ceniki s čez 200 krasnimi ilustracijami „nujvecih novoatij" se pošljejo proti poslanim 15 kr. [v markah] „prosti poštnine P
L B. Purger|
v Groedenu
v Tirolih se priporočnje Častiti duhovščini in j cerkvenim predofojnikoin za napravo cerkvenih in domačih altarjcv ter taberna-keliiov v vsakem slogu. Ima mnogo velikih fotografij, katere pošilja na ogled in izbiro onim. ki za to prašajo.                                I
Tudi izdolbene križeve pote z okvirji v vsakoršuem slogu in božične jaslice i izdeluje po katerikoli meri in načrtu.  Pose- I bno priporoča veče cerkvene jaslice, ki se devajo na altar in so lepo  prevlečene.  Pro- | račune pošilja brezplačno. Podobe in načrte pa prosi nazaj, ko se ponudba ne   spejme*. j
1 Za lepo izpeljavo daje poroštvo.
SPRIČEVALO.                       j
Blagorodnemu gospodu I. B. Pnrger-ju, v Groedenu v Tirolih.                                 |
S  srčno radostjo Vam naznanjam,  da smo z Vašim Kristusom, ki ste nam ga po- i slali za misijonski križ,  splošno  zadovoljni. Kristus je tako lep,   da bi služil v kinč tudi najlepši cerkvi, in žal nam, je da ga nimamo I v cerkvi, namesto da ga imamo na prostem.
| Zaboj je bil za pošiljatev prav primeren in j nikomur se ni bati,  da bi se Vaše  blago s pošiljanjem pokvarilo. Firma I. B. Pnrger v ,
' Groedenu v Tirolih naj bo s tem vsem toplo ' priporočena.
Antisenhofen,  Gorenja Avstrija, Inn- i kreis,   oktobra 1882. Anton Schwenter, koo-perator.
HM OUI PODOBE,
okilrji in ogledala
ee kopijo ceno in dobro le neposredno v tovarni
Gustav-a Kerstan-a,
na Dunaji, II. Kurnergasse 1.
Zapisniki in ceniki brezplačno in poštnine prosti.
Vaše blagorodje! štejem si v sve.o dolžnost, da se Vam zahvalim za mo"e ozdravljenje. Mnogo zdravnikov je bilo nad menoj že obupalo; tedaj sem se na za<inje zatekel k Vašemu dr. Rozovemu živijenskeinu balzama in že po drugi stekleniei sem se čutil popolnoma zdravega. Trpel sem namreč za želodčnim krčem in slabostjo, posebno "lava me je bolela in omotica se mi je delala, in sicer tako hudo, da ni bilo ure v dnevu, da bi ne trpel na teh boleznih. Ko sem pa začel jemati Vež dr. Rosov življenski balzcm, se je bolečina koj zmanjšala in zdaj sem popolnoma zdrav in upat., da se bolečina ne povrne, ker že 28 dnij sem je prost. Dr. Rozov življenski balzam morem v resnici vsakemu najtopleje priporočati in ga tudi res priporočam vsem mojim znancem, ki t pijo za enako boleznijo. Zahvaljujom se Vara prav srčno. Z najvevira spoštovanjem
Znojem /Znaim).                                                                                     1                        Miha Spriuger, zasebnik.
Temaljita pomoč vsem, ki so v želodci ali tebuhu bolni. O hran j c n j e   z ti r a v j a
naslanja se večji del na čiščenje in snaženje sokroviee in krvi in na pospeševanje dobrega prenavljanja. Najboljše sredstvo za to j*-
dr. Roži življenski balzam.
Življenski bal/arn ii:\ Rozov ustreza, popolnem vs«mu t^ni /uhti-vum:   oživlja prenavljanje,   nureja zdravo in čisto Iti. da dobi zop >r svojo prejšnjo moč itt zdravje, odpravlja ti-.iko prenavljanje, gHJUS dO jedi, kislo zdr« govauje, naietost, Tiljevanje, krč v želodci, zaslinenost, zlato žilo, preobteženjc želodca z jedili itd,, je gotovo iti skuhano domače sredstvo, ki seje v kratkem zarad -rvo.jc izvr-iru- moči obče razširilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol skleni se 50. kr.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na VSe kraje proti postnemu povzetju.
*** SVARJEKJE! ^gf
Da se i?ogno vsakdo neljubim pomotam, pro-um vse p. n. gg. n irornike, naj zahtevajo povsod izrecno dr. Rozov življenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi, kajti zapazil sera, da so naročniki na več krajih dobili zmes brez vse moči. ako sc> zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega življeuskegi« balzama.
Pravi dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, v lekarni *k črnemu orlurt v Pragi, Ecko dor Spor« nergas.se Nr. 205—.1. - V GORICI: G. Crifttofolefti, lekarničar; G. B. Pontoni. lekarničar; It. Kttrner, lekarničar. V OOLEJI: Damuso d'Llia. — V TRSTU: P. Prendini, lekarničar; G. Foraboschi, lekarničar, J. Ser-ravallo; Ed. de Leitenburg, lekarničar. — V ZAGREBU: C. Arazim, lekarničar.
Vse lekarne in večje trgovine z materialnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega živi j enakega balzama.
TAM SE TUDI DOBI ; Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam pršu vnamejo,  ali strdijo, pri bulah vsako vrste, pri torib,   gnojnih tokih, pri črvu v prstu in
pri  nohtanji, pri zlozah,   oteklinah,   pri znmščonji,   pri morski [mrtvij kosti. —  Zaprto bule in otekline se hitro o-
zdravijo;  kjer pa ven teče, potegne, mazilo v kratkem  ves gnoj na-se,   in  rano ozdravi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr.
B a 1 z a m   z a    it h o.
Preiskovan in po mnogih poskusili kot najzanesljivejšo sredstvo znan odstrani nagluliost, po njem se dobi tudi  popolno  užo  zgubljen sluh.   I  sklenica  1   gl.  a.  v.
Francosko ž ume s soljo
(Eau (Je vie de France)   Franzbmntivein  mit   išalz
napravil pod  nadzorstvom po izvirnem predpisu
iznajdmka Viljema Lee-ja
&• CElfl^FOFOlLlEVri
To zdravilo, katero sem *az napravil, pomaga brž. prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notranjemu vnetja o-pcklinam in spckli&am, proti novim napadom, naduhi, rakom, dristi, uatoku krvi v glavo za obvarovanje zobov, proti otiski, diasenteriji, bolečinam, na obrazu, v ušesih, v glavi, zlati žili, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti, bolečinam na jetrih, na očeh, zastarelim ranam, vpičeuju osnemu m nmšičnemu skrnjaku, kurdeja, žovam in "motici.
Veliko spričeval imamo, ki potrjujejo moč tega izvrstnega zdravila.
V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prste na rokah s francoskim žganjem in soljo.
G' Senitskv. c. k. finančni komisar I. r.
Z Vašim  francoskim žganjem s soljo sem dosegel najboljše vspehe, za katere se Vam neskončno zahvaljujem Alojz Klobučar, župnik in dekan v pokojt.
Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri O Cristofoletti-ji, lekarju in c. k. dvornem priskrbniku v Gorici, na Travnika 14. pri škofiji.
Ljudi in blago spravlja
AMERIKO
najbolje in najceneje
AMOLD RE1F, na Dnnaji,
I. Kolovvratring, Pestalozzigasse 1.
Št. 103/E
Oznanilo.
Eavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thtirnu v Gorici naznanja, da bode dne 25. junija 1883. začeli javna dražba (kant) nerešenih zastav I. četrtletja i882, t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca januarja, •februarja in marca 1882.
Ravnatelj: Lovisoni.
> sem imel 10 let v ji. Venutti-jevi hiši RiSielji, bo prenesena s 1. junijem v mojo lastno hišo v Rašttiji h. št. 10. Zahva-Ijevaje se slavnemu občinstvu za dosedanje zaupanje se priporočam prav uljudno tudi za daljno obiskovanje v čedno opravljenih prostorih.
Ivan Ferrario.
izdelovalec dežnikov.
Pasi kilovim
najnovejše sestave, prav pripravni in trdni  VLACSI, BREZ SSETi, kakor tudi vsake vrste obveze, s pavvi za človeka, angl. in tranc. »ogoviee proti krču, najno ej§i pasovi za nosilce, vse ranocelske priprave iz gumeo in vso potrebščine za bolnike.
0. MI7FERT, prej J. G. ZIEGER,
Hfllltl     ustanovljeno 1. 1873. kakor prej 1.0raben29, zno-1^ Ulici J«   ira v irattnerhofu. Zaloga vseh pariSkili po-
sebnostij. Razpošilja hitro in molče proti povzetju.
Oznanilo.
Dne 30. maja t. 1. od 3. do 12. ure opoldan se odda delo po dražbi za obzidanje pokopališča in sezidanje nove mrtvašuice (kapele) na Lokvah za znesek od 750 gl. a. v.
Pogoji in narisi so vsakemu v pregled razpoloženi pri podpisanem na Trnovem in na Lok> valu
Županstvo Trnovo, dne 10. maja 1883.
Župan* JOŽEF RIJAVIC.
Izdajatelj in odgovorni prednik; a, FABUANI. — Tiska; Hilarijanska tiskarna" v Gorici.