Štev. 289. Posamezna Številka stane 1 Din. V uhm v soM fos 22. Ura 1921 M 0. Naročnina »m za državo SHSt do preklica: *) po pošti meseCno Ola ti »i dostavljeno nadom mesečno ...... n 12 za lnozemstro: meseoio.......Din 38 e= Sobotna izdaja: ssi v Jugoslaviji ..... Sin >0 ? Inosanutia...... M „w Orednlštro je * Kopitarjevi ulloi Štev. S/OL Ronoplsi se ne vračajo; netrauklrana plana se na »prejemafo. Dreta, telet It*. 60, uprara. št». 32f. ss Cene inseratom:sa i.BostolpnH potisna »ra(a rnaC uglasi po Din. 1'5Q In Din. 8"-—, »eilkl oglftsi nad 4S mm t*< itn« po Din. 2 50, poslana itd. po D;n. 4 —. Pri večjem naročilu p opaši. Izhaja vsak dan Izvzemif ponedeljka in dueva po piat olkn ob 5. ari zjutraj. Političen list za slovenski narod. Oprava je ▼ Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne oran. ljubljanske it. 850 na naročnino ln it: 349 ita ofllase, sagreb39.B11, aarajev. 7563, praftfce ln dunaj. 24.797. Iluzije. Slovenski demokrati fantazirajo dalje. Kljub naši ugotovitvi, da se SLS z vlado ne pogaja, verjame »Narod« rajši praznim kom-Ibinacijam belgrajskega »Vremena«. »Narod« celo že v duhu vidi »klerikalce«, ka ko po uovem letu »z razvitimi zastavami marširajo v vladni tabor«. Pustimo mu to veselje vsaj do novega leta! »Narodove« fantazije so pa zanimive z flekega drugega stališča. Odkrivajo nam namreč vso mizerno miselnost slovenskega liberalizma. >Narod« hoče namreč vedeti, da SLS čuti »polom svojega avtonomislične-?a programa«. Po njegovem mnenju se je SLS »zbala naznanjene trde roke«. Zato &e ^ponuja vladi za koalicijo«', hoteč zgolj tega, tla se »obljubi revizija ustave po bodočih Volitvah«. S to obljubo se SLS baje zadovolji. Sčasoma pa bo SLS, tako modruje or-gsn ^najjredne e!ile«, tudi avtonomijo spioh pustila pasti in tako dozorela do enoine državne misli in resničnega pozitivnega de lovarrja v vladi in upravi«. Saj razumemo, pravi »Narod«, da ee SLS tako krčevito drži avtonomisticaega načela. »Pripor,narno, da je avtonomija logičen zaključek cerkve-uopolitiČnih, narodnih, šolskih in strojarskih interesov klerikalcev«. Toda SLS bo morala »av*cnon ijo zatajiti«, to je »logičen razvoj dsjslev«. Močni liudje in močne stranke živijo Od dejstev, gledajo pogumno v oči dejstvom ;n po njih uravnajo svoje delovanje, slabiči pa živijo od iluzij. Ali izkrivljajo dejstva-ali si pa naravnost izmišljajo po svojih željah stvari, ki jih sploh ni in ne bo. Tako dela »Slovenski Narod«, oziroma tista družbica, ki se okoli njega zbira. Prva njegova iluzija je, da je avtonomija, oziroma federacija »logičen zaključek strankarskih interesov klerikalcev.« »Narod« je preveč trdoglav in ostarel, da bi razumel, da je avtonomizem logičen zaključek demokratičnega in socialnega razvoja, ki nujno terja polnopravnega uveljavljanja vsakršne narodne, kulturne, stanovske in gospodarske skupine v moderni državi. Zato se ravno najbolj napredne države čezdaljebolj fede-ralizirafo. Mi smo pa moderna ljudska stranka, ki gledamo v bodočnost, ter bi zahtevali avtonomijo tudi v slučaju, da v Sloveniji. nismo v večini. Mi smo zastopali samoupravni princip od samega začetka, ko smo bili majhni in nismo le mogli računati na predvladajočo moč. V avtonomni rlržavt se lahko vsak uveljavi, kdor je priden, vztrajen in resnično ^ipreden. Liberalci naj kar poizkusijo! Druga iluzija liberalcev jo ta, da SLS sodi po sebi. Narodnonapredna, pozneje demokratska stranka je res svoja razna načela menjavala, kadar je kazalo, in plula po našem političnem morju vselej z goljufivo zastavo. Kadar je kazalo tako, je bila svobodomiselna, kadar je kazalo drugače, je izvesila zabavo skrbi in brige za vero. Kadar je neslo, je igrala pozo revolucionarja, v drugih okoliščinah je bila legitimna ko najhujši fevdalen. Danes radikalno-na-rodna, se je jutri vezala v Nemci. Ko je v Belgradu zapihljal nek anticentralistični vetrček, je zagotavljala, da je centralizem mrtev, naj živi avtonomija !• Danes zopet se m žive in mrtve dere za centralizem. Danes demokratična, bo jutri za diktaturo, kakor kaže, kakor nese, kakor odzgoraj začutili sapica. SLR pa je stranka trdnih, gotovih in nepremakljivih političnih, kulturnih in socialnih načel, med katere spada tudi popolna, neomejena in vsestranska ?amoopredelitev ljudstva v vsem njegovem političnem udejstvovanju. Da bi SLS kdaj •amo za las od tega odstopila, tega slovenska liberalna družba ne učaka. Tretja iluzija te gospode je, da se SLS da odpraviti z obljubami. Obljube iz Bel-grada so po celem svetu znane. Pod Bel-gradom razumemo tisto po celem Balkanu udomačeno kliko denarnih mogotcev, špekulantov, korupcionistov in nasilnežev, ki tam doli pašujejo nad ubogim ljudstvom in ga molzejo hujše od nekdanjih Turkov. Turki so bili desetkrat poštenejši in lojal-nejši. Tej gospodi SLS ne verjame, kolikor je za nohtom črnega. Mi bomo slejkoprej zidali ne na obljube te gospode, ampak na Ideja avtonomizma zmagovita, PREDLOG VOJE MARTNKO VIČA 0 SAMOUPRAVA« SPREJET. Belgrad, 21. decembra. (Izv.) Pribiče-vicev izstop iz glavnega odbora JDS skušajo njegovi prijatelji še vedno predstavljati kot povsem brezpomembno gesto, ki da ne bo imela globljih posledic za razmere v demokratski stranki. Kakor niso uspeli s svojim dementijem, tako iim tudi te tolažbe veliko ne pomagajo, kajti stvari se sedaj razvijajo dosti hitreje v praven proti Pribičevičevi poliliki. Odločen dokaz za to je današnja seja glavnega odbora demokratske stranke, na katero so polagali Pribičevičevi prijatelji velike nade, češ da bo na njej dano Pribičeviču popolno zadoščenje in s tem dana možnost, da prekliče svojo ostavko. Zgodilo se pa je uprav nasprotno. Glavni odbor ie šel preko ostavke in preko teh zahtev ter je po kratki razpravi sprejel znani predlog Voje Marinkoviča o samoupravah. Dosedaj je glavni odbor o tem predlogu že ponovno razpravljal, toda z ozirom na Piibičevičevo opozicijo nikdar ni prišel na glasovanje. Današnji sprejem tega predloga znači torej očiten udarec Pri- bičeviču in zato prevladuje mnenje, da bo Pribičevič izvajal posledice. Na seji se je razpravljalo tudi o opo-zicionalnem bloku. Demokrati so mnenja, da bo akcija za ustvaritev takega močnega opozicionalnega bloka sedaj brezpogojno uspešnejša in zatrjujejo, da so se & svojim načrtom o samoupravah zelo približali av-tonomističnemu stališču. Zato bi po njihovem mišljenju opozicionalni blok ne imel samo sedanjega značaja skupnega nastopanja v opoziciji proti vladi, temveč bi lahko v danem trenutku prevzel vlado tudi sam. če je verjeti zatrjevanju uglednih članov glavnega odbora, ki so pristaši te ideje, bi značil ta načrt Voje Marinkoviča popoln odstop od vidovdanske ustave in popolno izločitev P ribiče viča, Žerjava in n jegovih pristašev iz vrst demokratske stranke. Brezdvoma pa je to ponoven dokaz, da avtonomi stična ideja zmaguje, da zavzema čezdalje večji razmah in da se centralizem ruši na vseh koncih. Snovanja »naprednega bloka« v Sloveniji. SAMOSTOJNEŽI V KOALICIJI Z RADIKALI. - RAZPUST RADIKALSKEGA AKCIJSKEGA ODBORA V SLOVENIJI. Belgrad, 21. decembra. (Izv.) Te dni se je mudil v Belgradu dr. Ravni h?r Kakor smo izvedeli, je imelo njegovo bivanje tudi nekako politično ozadje in sicer se je z radikali pogajal glede nadaljevanja akcije »narodnonapredne strankec. Kolikor smo izvedeli, bo akcija te stranke šla skupno z akcijo SKS., torej nekak »napredni blok« brez demokratov. Ta od radikalov podpirana politična mešanica Pucljevega naprednega bloka bo imela tudi svoj dnev- nik ki se bo imenoval •Narodni list« in •ho začel izhajati ob novem letu. Sicer je ta akcija ena jd novih radikalnih akcij za pobijanja proticentralistične opozicije. V zvezi s io akcijo je tudi razpust akcijskega odbora radikalne stranke v Sloveniji, ks.jti radikali smatrajo, da so g. Pucelj in drugi gospodje okrog »Narodnega listac dovolj zanesljivi ljudje za režim in da je zato nepotrebna še posebna radikalna stranka v Sloveniji. Parcelacija Slovenije, Belgrad, 21. decembra. (Izv.) Že včeraj smo javili o izjavi notranjega ministra Vujičica, da se ima parcelacija Slovenije takoj izvršiti. Sicer je takih izjav podal že precej, toda je vedno ostalo samo pri izjavah. Sedai je izdelal tozadevno rešitev, s katero se likvidirajo notranje zadeve pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Moramo pa pripomniti, da tega odloka še ni odposlal, marveč ga ima še vedno na svoji pisalni mizi. Baje čaka, da ga osebno izroči velikemu županu Špornu, ki je pozvan v Bel-grad, da dobi instrukcije. Ministri pri kralju. Belgrad, 21. (Izv.) Danes dopoldne je kralj sprejel več ministrov. Dr. N i n č i č jo kralju poročal o poslednjih zunanjepolitičnih dogodkih, posebno o izidu volitev na Grškem. Ostali ministri so kralju poročali o svojih resortnih zadevah in ga informirali o političnem položaju v državi. Seja ministrskega svata. Belgrad, 21. (Izv.) Nocoj od 5 do pol 10 se je vršila seja ministrskega sveta. Najprej so obširno razpravljali o splošnem političnem vprašanju. Tekom razprave so pretresali razne kombinacije, ki bi naj rešile težko krizo režima, toda o tej stvari se ministrski svet ni mogel zediniti in je *o vprašanje odloženo za prihodnje seje. — Dalje so razpravljali o stanju naših sekvestrov. Pravosodni minister dr. Peric je poročal o tf>m in izjavil, da ni zadovoljen s sedanjim stanjem uprave sekvestriranih posestev. Pri tej upravi so se pojavile velike zlorabe. Smatra, da se mora vlada takoj pečati z generalnim načrtom za likvidacijo vseh sekvestriranih posestev. Tak načrt je minister že izdelal. Vlada je po daljši debati v načelu pristala na generalri načrt likvidacije sekvestriranih po.^estev in prepustila ministru dr. Periču, da imenuje posebno komi- politično zavednost, kulturno izobrazbo in neupogljivost našega ljudstva. To nuj si »Narod« zapomni, sam pa naj živi s svojo >strankoc vred od svoiili iluzii. sijo, ki naj v sporazumu ž njim reši to vprašanje. — Kar se tiče predujemov za uradnike, finančni minister še vedno ni stavil tozadevnega predloga. — Minister za socialno politiko je predložil načrt invalidskega zakona. — Glede demisij ministrov dr. Jan ko viča in U z u n o v i č a še ni odločeno. Seja finančnega odbora, Belgrad, 21. dec. (Izv.) Finančni odbor jo danes delal zelo hitro, k.-r so demokrati opustili svojo dosedanjo taktiko in se niso prijavljali k besedi. Pri razpravi o proračunu ministrstva za kmetijstvo je poslanec dr. Kulovec ugotovil, da so očitki povsem upravičeni, da vlada prav po mačehovsko skrbi za to ministrstvo. Ko jo sedel samo po imenu kmet v tem ministrstvu, jo bilo ministrstvo naravnost sramotno doti-rano. Sedanji proračun dokazuje samo majhen korak na bolje. Govornik je poudarjal, da sme zahtevati vsaj toliko, da se organič-ni razvoj v jjosameznih strokah kmetijstva ne prekine. Za vse stroke so določene mnogo premajhne postavke. Dr. Kulovec govori dalje o regulaciji hudournikov in rek. zlasti Krke, in protestira, da daje proračun tako male vsote na razpolago, da ne pridemo nikamor naprej. Nato govori o zadružništvu in posebno o mlekarstvu. Ker naše zadružništvo ne more konkurirati z bogatimi južnimi kraji, bi bila dolžnost vlade, da podpre živinorejo in mlekarstvo, da dobi kmet-sko ljudstvo stalne vire dohodkov. Konsta-fira, da so oddelki tega ministrstva in uradniki pri teh oddelkih politični eksponenti in proti tej zlorabi najostrejše protestira. Poslanec V e s e n j a k je omenjal zadnjo povodenj v Sloveniji in ojx>zarjal ministra ogromno škodo, ki jo dela Drava, ter na nevarnosti, ki so akutne, da zgube cele vasi ob Dravi svojo zemljo, ker se otrnga Drave pomika proti tem vasem. Govornik vpraša ministra, ali in kdaj bo prišel, kakor je obljubil, v Slovenijo in jiose-bej tudi v ptujski okraj. Tudi opozarja na škodo ob reguliranih delih Pesnice. Minister je odgovoril, da pride po končani proračunski razpravi gotovo v Slovenijo in tudi v Dtuiski okraj. Večina je nato sprejela visoke poviške za Srbijo, za Slovenijo pa nič. Nato se je prešlo na proračun ministrstva za javne zgradbe. Poslanec P u š e -n j a k je poudarjal, da se proračun ne ozi~. ra na to, da je treba dati Sloveniji zadostnih kreditov za vzdržavanje obstoječih cest in mostov in da je treba graditi nove ceste na severni meji, katere bi obmejne kraje vezale z novimi gospodarskimi središči v notranjosti države. Protestira, da se je število cestarjev znižalo. Graja prenizke honorarje za načelnike cestnih odborov. Zavzema se za prispevke za popravilo mostov v Sloveniji, posebno v Marenbergu, Rimskih toplicah in Mozirju ter stavija tozadevne predloge. Posl. dr. Kulovec govori obširno proti skrajno krivičnim metodam, po katerih se pri nas dele državni prispevki za zgradbe cest in mostov in za poprave cest. V južnih krajih gre zdaj vse na državno stroške iz državne blagajne, pri nas pa plačujemo velike doklade. Mnogo nad polovico celega proračuna Tre za Srbijo it rednih dohodkov, poleg tega pa dobiva Srbija še mnogo izrednih kreditov. Zahteva cestni zakon, ki bo enkrat to veliko krivico vsaj zmanjšal. Govornik razpravlja o mostovih na Savi in Krki, ki so vsi potrebni poprav, vlada pa ne da nobenih sredstev. Posebno obširno govori o kuluku in zahteva, da se ta naprava takoj ukine. Tudi pri tem ministrstvu so bili sprejeti za Srbijo nekateri poviški, za Slovenijo pa finančni minister ni hotel sprejeti nobenega predloga. Končno so prošli na razpravo o pro» računu ministrstva za šume in rude. Govoril jo edinole poslanec P u š e n j a k , ki je .azpravljal o poročilu ministrstva glede državnih rudarskih podjetij. Zavzemal se je za izboljšanje gmotnega položaja rudarjev in upokojencev in zahteval, da uradniki v rudarskih podjetjih skrbe za red in vpoštevajo želje odjemalcev. Zahteva! je ustanovitve nižje gospodarske šole za Slovenijo, katere sedež naj bi bil v Gornjem gradu.'V zvezi s to šolo naj bi se vršili tečaji za pospeševanje domače lesne obrti. Proračun je bil sprejet. S tem so bili sprejeti proračuni vseh ministrstev. Jutri bo finančni odbor razpravljal o državnih dohodkih in izdatkih in o finančnem zakonu. KOMENTAR 0 POGAJANJIH OPOZICIJE. Zagreb, 21. decembra. (Izv.) Današnja »Riječ« razpravlja na uvodnem mestu o vzrokih, radi katerih je prišlo do novih pnkretov v demokratski stranki. Člankar pravi, da tiči glavni vzrok v nemoči opozicije, da nastopi proti vladi na drug način kakor z dosedanjo brezplodno politiko. Zato so se začela med Ljubo Davidovičem in dr. Korošcem pogajanja za kompakten opozicionalni blok, ki bi prisilil sedanjo vlado, da demisionira. Slaba stran teh pogajanj da je bila protivnost dr. Spaho in zem-ljoradnikov. Pozitivna stran tega pokreta bi bila, če bi del Radicevih posjancev prišel v parlament. V zvezi s temi kombinacijami se čuje tudi o izvenparlamentarni vladi z dr. Cvijičem na čelu. Ta vlada bi pri pravila teren za volivno vlado, ki bi apelirala na ljudstvo. KAMELO HORVAT ARETIRAN. Zagreli, 21. decembra. (Izv.) Danes je l bil aretiran komunistični voditelj Kamilo Horvat, urednik »Borbe«, ker se je vrnil v Zagreb, iz katerega je bil izgnan za 5 let. PRED OTVORITVIJO ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. London. 21. decembra. (Izv.) Dne 0, januarja se bo vršila volitev verifikacij-skega odbora. Kralj bo otvoril parlament 15. januarja s prestolnim govorom, nakar se bo vršila razprava o prestolnem govoru. Takoj nato bo Baldvvin podal deraisijo. Parlament se bo odpočil za 14 dni, medlem pa bo Macdonaldu poverjena naloga, da sestavi vlado. VPRAŠANJE NEMŠKEGA POSOJILA. i Pariz, 21. dec. (Izv.) Reparacijska ko-■ misija je danes soglasno sklonila, da prošnjo Nemčije, da sme najeti posojilo 70 milijonov dolarjev v svrho nakupa žila, izroči zavezniškim vladam v presojo. Francoski parlament za zvj- ! \t jufiaple šanje uradniških plač. Pariš, 21. dec. (Izv.) Zbornica je da-les razpravljala o predlog vlade, da se d-> iroli za zvišanje draginjskih doklad urad-tištvu 263 milijonov frankov. — Poslanci ievičarskih socialistov so predlagali povi-lek v skupnem znesku 1160 milijonov frankov. — Večina je s 331 glasovi proti 200 »klenila, da se ima vladni predlog vrniti odseku z naročilom, da se ima finančni minister bolj ozirati na želje uradništva. — Finančni minister ni stavil vpra:anja glede zaupnice. Grška rev. vlada kliče Venizela v deželo. rAten«, 21. (Izv.) Častniki so sklenili naprositi Venizela, naj se nemudoma vrne v Grčijo in prevzame vlado s polno močjo. V tem slučaju obljubljajo, da se vse častniške organizacije razpuste. Tudi ministrski predsednik Sonctas je Venizelu v istem smislu brzojavil. Včeraj pa ne je odpeljala » Pariz deputacija poslancev s pismom voditelja revolucionarjev Plastirasa, ki pred-Bčuje Venizelu nujnost da se vrne in prevzame vlado nad dežela POGAJANJA MED ANGLIJO IN RUSIJO. Loadou, 21. decembra. (Izv.) Večerni Usti potrjujejo vest, da so se med Anglijo b Rusijo začela podajanja glede upostavit-■»© trgovinskih odnošajev. NOVA POLJSKA VLADA. Varšava, 21. decembra. (Izv.) Mhustr-ifvo dr. Grabskega se je dane« predstavilo lejmu. Ministrski predsednik je v svojec fckspozeju izjavil, da bo glavna skrb vlade posvečena valutni reformi. KNEŽEVINA LICHTENSTEIN SE ZDRUŽI S ŠVICO? Glasom dunajskih listov se taCas vrše pogajanja med kneževino Lichtenstein in Švico zaradi združitve. Lichtenstein naj bi tvoril 23. švicarski kanton. Obe deželi sta doslej že sklenili carinsko in valutno zvezo. Popolno združitev ovira samo še knez, ki ne bi rad odstopil, vendar je 9plošno mnenje, da se bo končno udal. Bcrn, 21. dec. (Izv.) Zvezin svet je soglasno sprejel carinsko zvezo z Lichteustei-V»m. ZA PREHRANO NEMČIJE. London, 21. tiec. (Izv.) Listi poročajo iz Washiugtoua, da je poslanec Fech stavil predlog, da se dovoli Nemčiji 10 milijonov dolarjev kredita za nakup živiL C00LIDGE ZA RAZ0R02ITEV. London, 21. dec. (Izv.) Listi poročajo iz Washingtona, da namerava predsednik Coolidgo sklicati novo razorožitveno konferenco. VSTAJA V MKE1KL Mehika, 21. decembra. (Izv.) Predsednik Obregon poroča, da se vstaške čete umikajo. Vstaši pa javljajo, da so v 8 urnem boju premagale vladne čete. Potres v Kolumbiji. Ncwjork, 21. decembra. (Ip.) Iz Bo-gote poročajo, da znašajo po zronjih cenitvah človeške žrtve potresa v Kolumbiji 3000 oseb. Nad 2000 hiš je popolnoma porušenih. Zemlja 3e še vedno trese. V Tuha-niif>|e 150 oseb mrtvih, več sto pa ranjenih. * Macdonaldova vlada Je gotova. 18. t. m. je britanski delegat v reparacijski komisiji Bradburv na Škotskem poeetil Mae-donalda, da z njim konferira glede imenovanja britanskih zastopnikov v mednarodni izvedeniški konferenci, ki se bo bavila z reparacijskm vprašanjem. To je jasen znak, da se Macdonald smatra za bodočega šefa britanske vlade. Sicer je pa Asquith na seji liberalne stranke 18. t. m. izjavil, da so se vsi poizkusi ustvariti protilabori-fctičiio koalicijo iz konservativcev in liberalcev definitivno izjalovili in da kralj gotovo pokliče na vlado voditelja delavske stranke. • Med Rusijo In Romunijo se bedo začela pogajanja glede vpostavitve medsebojnih odnosov v drugi polovici januarja meseca v Salzburgu. Stava sv. Uikole. (Od našega poročevalca.) Belgrad, 20. dec. Včeraj Je polovica Belgrajčanov slavila slavo sv. Nikole in je radi tega, ker je druga polovica delala obiske, počivalo vse delo po ministrsivih in tudi v podjetjih. Zato pa se je na slavah poslancev in politikov tem več govorilo o tekočih političnih dogodkih. V ospredju teh intimnih razgovorov je stal slučaj izstopa Svetozarja Pribičeviea iz glavnega odbora demokratske stranke in pa govorice o diktaturi. Svetozar Pribičevič je podal ostavko na podpredsedništvo in članstvo glavnega odbora že 17. t. m. in sicer s pismom, ki je je posla! Ljubi Davidoviču. Ker je o tem svojem koraku obvestil samo še svojega in-timusa dr. Krizmana, je razumljivo, da se je stvar v širši javnosti zvedela šele včeraj in je izzvala naravnost senzacijo, dasiravno je bilo splošno znano, da Pribičevič zelo zgublja no terenu in pristaših. Največ se je razpravljalo o tem, ali je Pribičevič storil ta usodepolni korak radi kakih posebnih političnih načrtov ali pa ker je uvidel brez-uspešnost svoje trdogiave centralistične politike. Mogoče, da je Pribičevič res imel kake posebne špekulacije, ali je gotovo, da te špekulacije že z oziroin na njegovo osamljenost ne morejo imeti uspeha, v danem položaju pa še tem manj z ozirom na njegovo politično preteklost in režim, ki ga je bil uvedel. Prevladuje mnenje, da je Pribičevič svojo vlogo doigral, ravno tako tudi njegovi politični prijatelji in somišljeniki na Hrvatskem in v Sloveniji. Usode-polnost Pribičevičevega koraka so takoj uvideli njegovi trabanti in so najprej poskušali vesti demontirati, češ da ni resnica, da bi Pribičevič izstopil iz glavnega odbora, ali so te svoje trditve morali kmalu umakniti, ker so člani glavnega odbora demokratske stranke, med njimi Davidovič, dali povsem točna pojasnila o tem slučaju. Dr. Krizman pa je tudi izjavil, da je Pribičevič res izstopil, češ da so razmere v glavnem odboru nevzdržne. Logična in nujna posledica tega prvega koraka pa je formalni razcep demokratske stranke vsaj ne dva dela, kakor je »Slovenec« Dravilno že poročal v vesti iz Belgrada o Pribičevičevi demisiji. (>Slov. narod« je seveda to vest takoj de-mentiral, kar je ponoven dokaz točnosti naših poročil iz Beigrada, ker »Slov. narod« dementira vse, kar je točno. Op. ur.) Z ozirom na položaj, ki sam najbo ' pospešuje uspešno akcijo glede ustvaritve močnega opozicionalnega bloka, Prib5čeviču tudi ne preostaja drugega. In če tega sam no bo storil, bo na tak korak prisiljen! Drug tema pogovorom je bila diktatura. Vzgledi v Italiji, Španiji in poslednje homatije v Mehiki so tudi neka''»rim politi" im puhlo^avcem utepll idejo o nekaki diktaturi. Z ozirom na nekatere ne ravno brezpomembne dogodke v poslednjih dneh, ko sta >bela< in >črna< roka dali dokaaov o svoji eksistenci, se je o tem povsem resno govorilo. Konstatiralo pa se je povsod, da so take stvari pri nas nemogoče in tudi to se je povsod poudarjalo, da je največja nesreča za naše notranje razmere umešavanje vojaških krogov v javno življenje. Te razmere bi se dale najhitreje ozdraviti na ta način, da vojno ministrstvo prevzame civilna oseba kakor v mnogih drugih državah. Mogoče, da bo to stališče v doglednem času tudi pri nas zmagalo. Zastopa ga itak večina politikov vseh barv. Kar pa se še diktature tiče, je karakteristično tudi to, da so poleg drugih tudi mnogi radikali izjavljali, da ne bi bila ravno slaba, če bi bila naperjena proti Pašifcu in bi napravila konec znanim avanturam njegovega sina in njegovih prijateljev. V zvezi z diktaturo se je mnogo, umpak zelo tajinstveno govorilo o razkriti zaroti in zarotnikih, katerih odločilen nastop da je bil še pravočasno preprečen. Na teh tajinstvenih govoricah je precej resnice, o kateri pa iz razumljivih vzrokov ni priporočljivo pisati. Toliko se pa menda sme povedati, da straži od pred par dnevi stanovanje Nikole Pašiča in njegovega sina približno dvajset orožnikov; dosedaj sta navadno stala samo dva. Tudi o koaliciji med radikali In Jugoslovanskim klubom se vkijub energičnemu demantiju poslancev SLS še vedno govori in razpravlja. Seveda so vse te vesti brez vsake podlage in bodo poslanci SLS x leto doslednostjo kakor dosedaj zastopali svoj program in nadaljevali borbo proti korupciji in koruptnemu režimu do skrajnosti 1 Politične vesti. ^ Radikalno—samostojni blok? Pno- ljev »Kmetijski liste objavlja poziv na svoje prislaše, da naj bojkotirajo vse Časopisje razun »K. L.« seveda, da pa naj se vsi naroče na neki novi dnevnik, ki bo začel z novim letom izhajati. >Jutro< pravi k temu, da bo ta novi dnevnik izhajal mesto »Jutranjih Novosti«, ki da 30. decembra prenehajo, in da ga bo finansirala »Jadranska banka«. List bo jx> »Jutru« glasilo bloka dr. Ažman—Pucelj, s čemer da so v zvezi izvesine akcija pri »Zvezi slov. zadrug«. — Bomo videli. Mogoče je že, kajti samostoj-neži, ki nimajo za seboj ljudstva in so se zato vrgli po primeru drugih na velike kšefte, nujno rabijo podpore radikalije. 2e enkrat so imeli samostojni načrt ožje kooperacije z radikali, ko so na svoj shod v St Vidu pri Ljubljani povabili kot govornika sedanjega ministra ver dr. Janica. Zdaj bi radi ta svoj načrt izvršili. Tu tiči razlaga, zakaj se zastopnik SKS v narodni skupščini kot opozicionalec tako klavrno drži. Tudi drugače ni mogoče. Saj SKS nikdar ni vodila programatične, načelne politike, ampak samo oportunistično. Pred volitvami v konstituanto je bila — za volivce — avto-nomistična, po volitvah pa v narodni skupščini centralistična. Tu se tudi vidi, kako je treba ocenjevati govore poslanca Puclja na shodih, kjer govori za volivce, v narodni skupščini pa kaže s svojim zadržanjem zopet drugo barvo. Tam je tiho in ne igra vloge tigra proti previsokim davkom. EaaaaGsse&annaBa&aaBaBBBBBB Poravnajte naročnino! ®2ž3S9Ef«HS3SaB»BBBBBBBBBBBBB Stephan Leacock: Glumačevo maščevanje. »Torej, gospodje in gospe,« je dejal giumec, »pokazal sera Vam, da je rjuha popolnoma prazna; takoj potegnem iz nje skledo z zlatimi ribicami. Prestol« Vsi okoli njega so vzklikali: »Ah, kako čudovitot Kako le neki naredi?« Toda Vsevedež ua prvem prostora je šepnil svojim sosedom: »Imel — je — »krito — v — svojem — rokavu.« In vsi so prikimali Vsevedežu in rekli, »Ah, seveda« in vsak je sporočal še naprej po dvorani: »Itnel — je — skrito — v ~ svojem — rokavu.« »Nadaljna moja umetnija,« je rekel glumec, »so slavni hindostanski obročki. Vidite, sedaj so vsak zase; v enem hipu bodo vsi zvezani (klang, klang, klang). — Presto!« Vsi so bili kar trdi od začudenja, dokler ni bil zopet slišen Vsevedežev šepet: »Imel — je — skrite — druge — v — svojem — rokavu.« In vsakdo jo prikimal in mrmral: »Imel — jo — skrite — v — svojem — rokavu.« Na čelu in v očeh glirmca so se začeli zbirati oblaki. »Sedaj vam pa hočem « ie nadaljeval, »izvajati največjo čarovnijo, ki bo obstojala v tem, da bom vzel iz klobuka poljubno Število iaic. Ali M mi kdo hotel posoditi klobuk. Ah — najlepša hvala. — Presto!« Pokazal je sedemnajst jajc in v petintridesetih sekui.dah so bili vsi poslušalci prepričani, da je res čarodej. Tedaj pa je v prvi vrsti aašepetal Vsevedež: »Kokljo — ima — skrito — v — svojem — rokuvu,« in vsi drugi so ponavljali za njim: »Kokljo — ima — skrito — v — svojem — rokavu.« Čarovnij- z jajci je bila razodeta. In tako je bilo pri vsem. Vsevedež je spoznaval v svojih zdihljajih, da mora glumec imeti skrito v svojem rokavu poieg obročkov, kokoši in rib, še nekaj svežnjev kart, hlebec kruha, lutke, majhnega prašička, pol dolarja in zibalni stol. Glumoeva imenitnost je kmalu padla pod ničlo. Ko se je večerilo, se je pripravil na zadnjo. »Gospodje in gospe,« jc rekel, »pokazati vam hočem najnovejšo japonsko umet-,iijo, ki so jo iznašli domačini na otoku Tiperary. Ali bi mi hoteli,« je nadaljeval in se oLrnil k Vsevedežu, >dati svojo zlato uro.« Izročil mu jo je. »Ali mi dovolite, da jo dam v ta mo/nar in da jo razbijem,« je divje nadaljeval. Vsevedež je prikimal in se nasmehnil. Vsevedež jo je vrgel v možnar in vzel težek bet z mize. Nato je tolkel z vso močjo. »Skril — jo — je — v —- svoj — rokav,« jo Soneta! Vfievfidež. »Sedaj pa, gospod,« je nadaljeval glu-rr>ali mi dovolite, da vzamem vaš robec in ga preluknjam. Lepa hvala. Vidite, go- spodje in gospe, to ni varalo; lahko vidite luknje na lastne oči.« Vsevedež je bil osupel. To pot je tudi njega preplavilo začudenje. >In sedaj, gospod, bi mi li hoteli dati svoj cilinder in mi dovolili, da ga poteptam. Lepa hvala!« Glumec se je nekolikokrat prestopil in klobuka ni bilo več mogoče spoznati. »In sedaj, p^spod, ali bi mi hoteli dati svoj celluloidni ovratnik in bi mi dovolili, da ga sežgem pri sveči? Najlepša hvala, gospod. Dovolite, da razbijem vaša očala. Najlepša hvala. Ob t"1 m jp bil Vsevedež ves iz sebe. j-To je pa čjudno,« je šepetal,tega prav nič ne razumem.« Velik nemir se je polastil vseh poslušalcev. Glumec se je vzravnal, se ozrl na Vsevedeža in pristavil: »Gospodje in gospe, priznali boste, da sem z dovoljenjem tega gospoda razbil nje-go.o uro, sežgal njegov ovratnik, razbil očala in poleplal klobuk, če mi še nadalje dovoli, da zeleno pobarvam njegov suknjič, ali da zavozlam njegove naramnice, vas 1k)m 7. veseljem še zabaval. Če ne, je predstava končana.« In med veličastnimi zvoki godbo in orkestra je zastor padel; poslušalci so se razšli prepričani, da so na vsak način tudi uuetnije, ki jih ni mogoče razložiti z gliun-eevim rokavom. Dnevne novice. — Jubilej. Dne 28. decembra t L pno* nuje ▼ krogu svojev gosp. Ivan Ev. L o b e „ nadučitelj v pokoju na Krki pri Stični, osemdesetletnico svojega rojstva. — Kljub visoki iivljenski dobi vilva sedaj zdrav in Sil 5e kot lovec svoj zasluženi pokoj na svojem lepem posestvu. — Veliko let se Je kol učitelj neumorno trudil s šolsko mladino, kateri Je bil dober voditelj — vzgojitelj, poleg tega je bil še učitelj sadjarstva, vrb narstva, čebelarstva Itd. ter tudi kot orga» nist vodil cerkveno petje. — Napravil si je v velikem trudu krasni sadni vrt, klikom šnega se ne najde daleč naokoli. — Kakot marsikomu njegovih vrst, tudi njemu ni bila življenjska pot vedno s cvetjem posuta in prestati je moral tudi dokaj grenkih uric,, vendar ni omagal. — V priznanje vživa jubilant splošno spoštovanje dobrih ljudi eeie krške fare; zato mu kličemo 1 mi: »še na mnoga leta!« — Opozorilo! V Ljubljani m je pred kratkim ustanovilo akademsko podporne društvo pod imenom »Centralno akademsko podporno društvo«. Z bog tega opozarjamo našo javnost, da to društvo ne reprezentira celokupne ljubljanske akademske omladi« ne, temveč ima včlanjene in podpira samo liberalne akademike. Katoliško misleči aka» demikj dobivajo prehrano od Dijaškega podpornega društva, katerega naj vsak podpira po svoji moči. Vse darove blagovolite pošiljati na naslov: Dijaško podporno drv štvo v Ljubljani, Miklošičeva cesta S. — Ii Legat«. Zadnje občinske ▼oUhre 9 Gor. Logatcu, ki so precej rattnajale staro Bs° beralno trdnjavo, ne dajo našim demokratom miru. Vidijo, da gredo ne vidrino naeprutfi koncu svoje oblastnostL Še ene volitve, Is konec jih bo. Da bi zabrisali svoje nazadovn» nje, larbajo po nasprotnem časopisju, kakot da bi moglo to farbanje Številke izprementti, Ko sem Sital zadnji dopis v »Domovini« ® občinskih volitvah v Gor. Logatcu, sem neh©> to vzkliknil: Bog daj norcem pameti Za livno agitacijo sa te volitve me sani m« eedajj na »Jutrovo« poročilo, da so »klerikalci« baje pisali na uradnem pisalnem stroju vabila ui volivni shod, tudi g. okrajni glavar Borštnee in vodi baje raditega preiskavo, Njegov« stvari Toda njegova stvar bi bila ravootako, da bi iskal potem tudi »žkrica«, ki je med! uradnimi urami tiskal na uradnem stroju že razna vabila za liberalno stranko in tudi vabila za sokoiske prireditve, na katere je bili tudi g. glavar vabljen s vabilom, pisanim n« uradnem pisalnem stroju okrajnega glavar* etva Logatec, čigar vodja je sam g. Boritii«*, Ako se g. glavar ie za take stvari interesi™ in to je njegova pravica, potem mislimo, se mora zanimati za vse slučaje te vrsto, ot samo za enega, ker mislimo, da je in mor« biti pravica ta v&e enaka! Tako mislimo ml Ali misli g. okrajni glavar morda drugače S Bomo videli. — Vprašanje pristašem JDS v Kamnik« Dne 17. t a, na kraljevi rojstni dan, je pri« redilo naše društvo »Kamnik« v svojem dom« večer b petjem in deklaniacijamš ter igro M Jugoslov. Matico v prid veetlalekim Slovee» cem. Tudi v vaši »Čitalnici« je visel plakat s vabilom na to prireditev. Istega dne opoldne pa je ta plakat izginil in na njegovem mesta se je pojavil drugi, ki je vabil na zabavni večer v »Čitalnici« v proslavo tega dne. No za° nima nas, kdo je največ vplival na prireditev tega večera, ali videlo se nam je kot bi bil prirejen zato, da odvrne pristaše vaše strank« od udeležbe np naši dobrodelni prireditvi, ker marsikdo od vaših bi bil sicer prišel k nam, pa ga je vaš zabavni večer odvrnil od tega Ravno na tole vprašanje bi želeli odgovora: Ali se vam morda zdi zamalo delovati z nami pri Jugoslov. Matici v korist našim zasužnji nun bratom? — ta daaalnjOi dni. Sarajevski »Jugosl* venski List« poroča: Na kraljev rojstni dan je bil v eno tukajšnjih bogomolnic kot zastopnik oblasti delegiran nižji ur tdnik. Ker nima slavnostne obleke, je šel oblečen » svojo revščino, pri kateri je posebno bodel v oči oguljeni klobuček. Kaj »e jo zgodilo? Moža kot drugoverc« enostavno niso pustili v hram, ker ai niae mogli predstavljati, da bi to res bil odposlane« oblasti, ki ima povodom slavnostne službe božje reprezentativno nalogo. — Koga mor« biti ob iej priiiik sram? — Is zdravniških krogov smo dobili sle* deči dopis: Minister za narodno zdravje je izdal 19. maja naredbo na osnovi čl. 9. 14 16. sanitetnega zakona in čL 1 zakona o ustroj-stvu ministrstva za narodno zdravje, da mora vsak zdiavnik po promociji odolužiti takozva-no »praktično« leto v določenih bolnicah, da zadobi pravico do izvrševanja zdravniške prakse. Ta sanitetni zakon, na katerega *e skli cuje naredba, je veljaven sauto za bivšo Srbijo, in ni preveden na ostalo kraljevino. Zs nas je šo veljaven zakon od leta 1870. in taffl ni govora o kakem praktičnem letu. V uredbi o zdravniških zbornicah od 15. aprila 1928 se glasi v čl. 1 to^ka 4, »da jo prakticiral p« dovršenih medicinskih študijah toliko in toliko časa, kakor in kolikor je to predpisano v posebnem zakonu.« —■ Posebnega zakona, ki bil veljaven za celo državo, pa nimamo. Izdat« bi moral torej minister poseben zakon, ki vpelje to praktično leto za celo državo, ali pa * naredbi o zdravniških zbornicah izrečno navesti razvrstitev službovanja v tem oraktičneni letu, kakor je to v zgoraj citirani naredbi, o praktičnem letu na podlagi srbskega sanitetnega zakona navedeno, ki določa, da mora vnuk doktor medicine po promociji služiti: 2 meseca na internem oddelku, 2 meseca na ki-rurgičnein, 2 meseca na porodniškem, 1 mesec na dermatološkeiri, 1 mesec v otroški in infekcijski bolnici, 1 mesec na okulisličnem, 15 dui na oto-bargugološkem, 15 dni na psihiatričnem oddelku, 1 mesec v prosekturi, 15 dni v sanitetski upravi dotičnega mesta in upravi boliuce, 15 dni na bakteriološkem zavodu. Ne spuščamo se v praktično vrednost tega »praktičnega« leta po tej razvrstitvi. Danes hočemo samo pravno stnui pojasniti ter obenem zainteresirati za to vprašanje naše juridične kroge. Naredim je izdana in od vsakega zdravnika se bo odslej zahteval dokaz »praktičnega« leta, drugače ne sme izvrševati zdravniške prakse. Kaj se pa zgodi, če dotični zdravnik, ki bi ne bolel odslužiti tega praktičnega leta toži zdravniško zbornico, ker bi mu ta zabranila vpis v zdravniški imenik zbornice, češ za naše kraje ni veljavna ta naredba, ker se je izdala na podlagi srbskega sanitetnega zakona, ki pa ni proglašen za vso državo in ima toraj veljavo samo za kraje bivše kraljevine Srbije. Po našem mnenju mu mora sodnik pritrditi, ker sodnik ne more soditi pri nas na podlagi zakona, ki je veljaven samo za bivšo Srbijo. Ako je to naziranje juridično utemeljeno, potem se mora besedilo točke 4 v § 1 o zdravniških zbornicah točno fiksirati, kako se mora odslužiti to praktično leto, ali pa za to izdati poseben zakon, kakor predvideva naredba o zdravniških zbornicah. Naredba o praktičnem lelu pa ni zakon. Člen 1 o ustrojstvu ministrstva narodnega zdravja, na kalerega ee naredba tudi sklicuje, vsebuje samo delokrog ministrstva. Samoobsebi umevno bi ta naredba, ako se uveljavi, ne veljala za one zdravnike, ki so pred uveljavljenjem te naredbe, to je pred 10. majem 1928 promovirali ir ld so nastavljeni v raznih službah, ali pa izvršujejo privatno prakso. — Slovenska dijaška zadruga v Pragi, gospodarska organizacija vshe slovenskih vi-sokošolcev v Pragi, katero sem zaradi njenega zaslužnega delovanja že večkrat priporočal slovenski javnosti, ima v tek. šol. letu okoli 60 Članov, med njimi 38 podpirancev in Bicer 17 tehnikov, 14 tnedicincev, 5 trgovskih visokošolcecv, 4 pravnike iu 1 slikarja. Vidi se torej, da študirajo v Pragi večinoma dijaki, ki doma nimajo popolnih in pa specijalnih visokih šol. 19 članov izvrši študij že koncem leta 1928/24, ako se bodo mogli posvetiti študiju in zaradi slabih gmotnih razmer ne bo-dy prisiljeni zapustiti Prago. Po večini se preživljajo s podporami Slov. dij. zadruge in z lastnim zaslužkom, ki jih pa odvrača od študija in se ne najde lahko. Potrebuje torej podpore iz domovine. Pokrajinska vlada ji je poklonila dvakrat po 13.000 Din, ali to pri sedanjih valutnih razmerah za Prago ni mnogo. Ni treba povdarjati, kako važno je, da naši dijaki v Pragi srečno končajo svoje študije in da jih nekaj zmiraj študira v glavnem sedaj-nem slovanskem središču, ki s svojim visokim kulturnim in gospodarskim razvitkom ponuja našim dijakom toliko poučnega in ko ristnega. V imenu starešinskega odbora v Pragi obračam se torej na našo javnost prošnjo, naj blagovoli podpirati nabiralno akcijo ob Božiču in Novem letu, naše bančne in druge zavode pa prosim, naj se spominjajo zadruge na začetku novega leta. Posebno nekdanji člani naj se spominjajo svoje zadruge in naj ji pomagajo po svojih močeh. Najmanjši darovi so dobrodošli. Naklonjene vsote naj 6e vplačajo na račun Slov. dij. zadruge v Pragi pri Jadranski banki v Ljubljani. Prof. dr. M. Murko. — Vladna brezobzirnosti Policijskim nameščencem v Sloveniji dolguje vlada tako-zvaue nadure že preko tričetrt leta in sicer v taki višini, da imajo nekateri ti trpini dobiti preko 260 in še več dinarjev za tako naporno delo, katero je plačano od ure po dnevi 1.50, po noči pa 2.50 k. Cele 3 in celo 4 mesece so delali ti reveži tlako, kljub lako visokim(?) pristojbinam. Kakor se poroča po društvenem vodstvu je minister obljubil izplačilo zaostankov, toda ne bo najbrže nič, ker že zopet le nadure ne bodo izplačane, ker nema para. —-e. — Plemneila srca, spomnite se nas! Dolgo in težko pričakovani Božič je že pred durmi. Z velikimi skrbmi pričakujemo te lepe in radostne, za nekatere pa tudi prežalostne praznike. Da tudi mi nesrečni sepi lahko praznujemo Božič z veseljem, prosimo vse plemenito čuteče in misleče, da v zadnjih dnevih polože dar nam slepim na oltar.. Ker nismo žal vzlic skoraj vsakdanjim obupnim prošnjam našli skoraj nič odziva, se trdno nadejamo, da vsakdo uvidi naš težki položaj in potrebo in se vsaj sedaj odzove po svoji moči h« obdaruje slepe brate Slovence! — Odbor Podpornega društva slepih, Ljubljana Molfova ulica štev. 12. — Meteor! V južnih krajih avstrijske republike se je videl dne 30. novembra t. 1. ob Štirih zjutraj sijajen meteor. Naprošajo se vse osebe, katere so ga videle pri nas, da sporoče Meteorološkemu zavodu v Ljubljani (Dvorec), V kakšni smeri je letel, ali se je Cula kaka detonacija in ni-li morda padel kjerkoli pri tias. Dopisovanja službenih oblasti z Metero-loškim je poštnine prosto. — O'- ne jo biti v nedeljo 23. t. m. odprti. vo za socijalno politiko je z rešenjem br. 127.470 dovolilo, da smejo biti v nedeljo dne 23. t. m. v krajih, kjer je večina prebivalstva katoliške vere, obrati odprti in da je ta dan tudi pomožnemu osebju delo dovoljeno pod pogjem, ki ga stavi zadnji odstavek § 15. zakona o zaščiti delavcev. — Delavni čas v Nemčiji. Nemška vlada je izdala zasilno naredbo o delavnem času. Naredba znova ugotavlja 8 urni delavnik. Dovoljuje pa nekaj izjem temeljem sporazuma z delavstvom ali, če je sila, temeljem zakonite odredbe. V posameznih obratih se sme na ta način podaljšati delavni čas na 10 ur dnevno, to pa le 30 dni v letu. V premogovnikih in plavžih se sme podaljšati delavni čas le tedaj, ako to nujno zahteva splošna blaginja, in sb-er največ na 10 ur dnevno. — Proti alkoholizmu. Ministrstvo za narodno zdravje bo v Belgradu uredilo posebne postaje, na katerih naj bi se zbirali pijanci in se namesto s pijačo zabavali s Čitanjem in podobnim. Postaje bodo urejene na ameriški način. Kasneje se ustanove enake postaje po vseh večjih mestih v državi. — Pomlad v Dalmaciji. V Dalmaciji cveto vijolice in španski bezeg. Toplomer kaze 20 stopinj Celzija. Deteljo kose že petič. Razno sadje cvete v drugo. — Nove telefonske zveze. S 1. januarjem 1924 se izroči prometu direktna telefonska zveza Belgrad—Dunaj. V kratkem se dovrše tudi dela za direktno zvezo Belgrad—Buka-rešt. — Oprostilna razsodba v Suhnfici. 19 'et-na Patoč, ki je hotela s sekiro ubiti ženo su botiškega župana dr. Petroviča, baje na prigovarjanje le-tega, je bila oproščena. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. — Nenadna smrl v zaporu. V Novem Ra-dti so aretirali 23 letno služkinjo Knroli«c Ge-yer, ki jo hotela zamenjati dva cekina, o katerih so domnevali, da jih je ukradla. Dekletu, ki je od'očno zanikalo tatvino, je v zaporu čez par ur postalo slabo ter se je nenadoma zgrudilo mrtvo. Zdravnik ni mogel dognati vzroka smrti. Dr. Popovič, pri katerem je dekle služilo, je izjavil, da je bilo vedno pošteno in pridno. — Nova katoliška tiskarna v Gradcu. Te dni je Beli * iž (ka'oliški notranji misijon) v Gradcu ustanovil svojo lastno tiskarno pod | naslovom »Paulusdruckerei« (Hartiggasse 4.). — Razstava jaslic. V praškem Klemen-tinišču se tačas vrši razstava jasl.c iz cele Češkoslovaške republike. Vse cerkve in samostani, ki posedujejo posebne umetnine, so prispevali k razstavi, če ne s predmetom samim, pa s sliko. Razstava je izredno bogata in kulturnozgodovinsko zanimiva. — Zapuščina Bonar Lawa. Zapuščino Bo-nar Lawa je oblast cenila na 51.400 funtov. — Ponarejene 20 bilijonsko novčaniee. V Berlinu so prišli na sled ponarejanju 20 bi-lijonskih novčanic, izvršenih na ta način, da so punarejaloi na 20 milijonskih nnvčanicah fzpremenili M v B. Zaprli so 13 oseb. — Potres v Centralni Ameriki. Ozemlje med Kolumbijo in ekvatorjem je v drugo obiskal potres. Prvi potres je bil 16. t. m., drugi pa 19. t. m. Mesta Combal, Carlosama in Aldana so popolnoma porušena. Smrt je našlo 500 oseb, mnogo več je ranjenih. Pomoč je silno otežkočena, ker ni železnic. Bati se je epidemij, ker ostajajo mrliči nepoko-pani, a vročina je silna. — Nov italijanski poslanik v Belgradu. »Gtornale d'ltalia« poroča, da je namesto dosedanjega italijanskega poslanika v Belgradu Negrottija imenovan za njegovega naslednika conte Bonifacio Pignatti Moramo di Custozza. — Bankarstvo v Dubrovniku. V Dubrovniku je 11 bank, tako da pride ra vsakih 800 prebivalcev ena banka. Od teh bank je 9 fi-lijalk, ki imajo svoje centrale izven Dubrovnika. — Jeiica pri Ljubljani. Danes zvečer ob 7. se vrši redni sestanek Izobraževalnega društva. Na dnevnem redu je nadaljevanje zadnjega gospo-darsko-političnega predavanja. Člani točno! — Desetletnico maturo praznujejo maturan-tinje in maturantje ljubljanskega učiteljišča Iz leta 1913. v smislu dogovora dne 29. decembra t. 1. Se-stanemo se ob 4. popoldne v kmečki sobi hotela »Tivoli« v Ljubljani. Gostje, zlasti tovarišice In tovariši iz prejšnjega in naslednjega letnika dobrodošli! — Imenovanje. Upravni svet vzajemne zavarovalnice v Gradcu l\Vechselseitige Braudfchaden Verslcherungs-Anstalt in Graz) je sedaj na mesto I vodilnega višjega knjigovodje zavarovalnice, Val-terja Hudabiunigca (kateri je od 1. aprila 1923 v pokoju), imenoval knjigovodjo Friderika Steska za višjega knjigovodjo zavarovalnice. Obadva sta rojena v Ljubljani. Gospod Hudabiunigg je sin leta 1913. umrlega višjega nadzornika in reprezenlanta v p. Karola Hudnbfunigga. Gospod Steska je brat msgr. Viktorja Steske v Ljubljani in gospoda vladnega svetnika dr. Henrika Steske. — Razne nesreče. Pri Skazo-Ionigu Francu, trgovina z lesom v Muti, je konjar fchicelj Franc prišel pod voz in zadobil poškodbe na bradi in desni roki. — Pri špedlcijski tvrdki F. A. Uher v Mariboru si je delavec Švarc Josip uri razkladanju zmečkal na levi roki palec. — V tovarni tehtnic in strojev čuček in Koubik v Strnišču pri Ptuju si je vajenec, Brodnjak Ludovik pri stroju za oblanje zmečkal na desni roki tri prste. — Bedrač Liza, dekla pri Brenčiču Alojzu v Ptuju se je poškodova'a desno ramo. — V Kolinski tovarni v Ljubljani Bi je pražilec Fefer Lovrenc opraskal levo golenico, vsled česar mu je noga močno otekla vslpd infekcije ran. — Pri gradnji železnice Mitr. Sobota—Ormož pod-jetnika Prolog Joška se je pri prevažanju zemlje prevrnil voz na delavca Mnriča Franca in mu zlomil levo nogo Oddan ie bil v bolnico v Murski So- boti. — Pri istem podietniku si je Šuklar Karol zmečkal levo nogo. — V tovarni usnja »Pelovia« na Bregu pri Ptuju &i je delavec Artenjak ,anez zmečkal kazalec desne roke. V avtodelavnici K. Sinko-witsch v Mariboru si je ključavničar Vavpotič Al. pri vrtalnem stroju raztrgal sredinec leve roke. Oddan je bil v mariborsko bolnico. — Kar Vj potrebujete, je Klzafluld. To pravo domače sredstvo prežene VaSe bolečine' Poizkun-na pošiljka 27 Din. Leksrunr Kug. V. Feller, Donja Stubica. Elza trg št. 134, Hrv. Najcenejše in najnovejšo obleke za dame Iu gospode dobite samo: Selenb nI. 3. Gritar <6 Mejni. — Kako si lep, oj ti večer božični, zlasti ako ne manjka med darovi »Mirimt-čokolade. 8129 p Narodne izdajice v Eimu. Laški listi poročajo, da je prišla v Rim k ministrskemu predsedniku Mussoliniju »komisija županov in slovenskih veljakov iz Furlanske pokrajine«.. Te »veljake« je vredno poznali in so bili: profesor Giuseppe Peternel, komisar v Kanalu; Francesco Obljubrk, župan v Kojskem; Giuseppe Galleusig, komisar v Št. Petru pri Gorici; Tinta Luigi, župan v Anhovem; Musnik Francesco, iz-tirjevalec v Kanalu; Jerkic Giuseppe, učitelj v Sv. Križu; Vodopivec Amlrea, predsednik poljedelske zadruge v Dornbergu; Kralj Giovanni, industrijalec v Kanalu; Lu-lic Giuseppe, komisar v Sv. Križu; Sirk Antcnio, podžupan v Kojskem. G. Mussoli-ni je te »veljake« kar se da lepo sprejel in jim stisnil roko; potem jih je zagotovil, da med goriškimi Slovenci in ostalimi 48 milijoni prebivalcev ni nobene razlike v pravicah in dolžnostih ter ie končno »veljake« pozval, naj mu čisto odkritosrčno izrazijo želje slovenskega prebivalstva. In tedaj je gospod Peternel odprl usta in g. Mussolini-ja prosil, naj spolni svojo obljubo in — obišče nove kraje 1 G. Mussolini je bil ganjen in je rekel, da pride spomladi. — To se pravi imeti »creanzo«, ne pa tako kakor dekan Štolfa, ki je k Mussoliniju prišel s prošnjo, da naj se slovenskemu ljudstvu na Goriškem olajša davčno breme in mu vrne slovensko šolo. Lahko je bil g. Mussolini vse drugače zadovoljen z gospodom profesorjem Peternelcm nego z dekanom Stolfo. In dočim je bil dekan Štolfa poslej povišan v hribe za župnika, pa profesor Peternelli lahko pričakuje, da dobi k trem mestom občinskega komisarja, ki jih že sedaj opravlja in ki nesejo lepe denarcc, še četrto, če ne več. Dober tek! p Enoten slovenski ženski list v Primoriu. Med tržaškim »Ženskim Svetom« in goriško »Slovenko« se je dosegel sporazum v tem zmi-slu, da se oba lista združita in bo po novem letu izhajal samo »Ženski Svet«, ki bo sporazumno urejevan. Oblika lista ostane neizpre-menjena, le modna priloga se znatno izboljša in poveča. Kroji se bodo na željo prilagali po 2 liri za številko ali proti plačilu 20 lir letne naročnine za list in krojno priloge. Brez krojne priloge bo stal list 14 lir letno. Po deželi se uvede naročba potom poverjenic ter bo stal list le 12 lir, plačljivih v mesečnih obrokih po 1 liro. Prijave na list na naslov: »Ženski Svet«, Trst, centro, casetta post. 334. p Protesti. Slovenske občine dalje pošiljajo proteste proti poitalijančevanju šal. Te dni so se ogla?ile Libušnje s 66 podpisi, potem pa Artviže in Ostrovica. p Nov slovenski odvetnik v Gorici. V Trstu je te dni položil odvetniški izpp goriški Slovenec dr. Tonkli, ki otvori svojo pisaruo v Gorici. š Radio postaja v Mariboru. »Radio-tele-grafska del. družba«, ki je lelos že zgradila postajo za brezžični brzojav v Zagrebu, namerava zgraditi enako postajo v Mariboru. Družba je baje že začela glede tega načrta pogajanja z mariborskimi gospodarskimi krogi in z državno oblastjo ter namerava začeti z graditvijo spomladi. š Ljutomer. Šolarček, ubogih staršev sin si je iz šole domov grede zlomil nogo, ker ga jo poredni sošolec sunil, da je isti tako nesrečno padel. Zdravnik mu je takoj obvezal nogo ter ga dal prepeljati na njegov dom. k Koroški deželni zbor. Dne 19. t. m. se je v Celovcu sešel koroški deželni zbor in odobril proračunski provizorij za janunr in februar. Finančni referent dr. Re>'n^recht j® izjavil, da bo znašal celoletni proračun za 19"4 pri-bližno 95 mili J d stroškov in samo 7 1 milijard dohodkov, torej 25 milijard primanjkljaja. — Deželni zbor j1 nalo začel ol vnavati o deželni ustavi. Sporno točko o volivni dolžnorU so iz načrta izpustili, nakar j~ ' '' zakon v drugem in treljem brr^ju rog't?no sprejet. ' '-».v "i ' '' • " ' v .• :»' H&n SANACIJA AVSTRIJSKE REPU RT,TKE. Primanjkljaj v proračunu Avstrije za leto 1924 znaša samo še 836.7 milijard, seveda ne v Šilingih, temveč v kronah. 10000 kron je 1 šiling. Nekaterim šilingi sploh uiso všeč in pravijo, da bi bilo boljše, če bi bila ostala stara označba. Vlada seveda je hotela z vpeljavo šilinga zbrisati štiri ničle in oživiti zopet zauinuiie v denar. Nasoiolniki šilin- ga pravijo, da je ta označba kar moč proti* avstrijska in popolnoma nehistorična. Vsak misli pri šilingu na dvajseti del funta in na dobro angleška vrednost. Pa pustimo ta prepir na strani in poglejmo, kaj pomenijo one omenjene milijarde. Tu moramo priznati, da tiči v onih številkah velikanski uspeh avstrijskega finančnega ministra. Sliši se, kakor če beremo bajke: deticit se je od lanskega leta do letos zmanjšal za 63 o d s t o t k o vi Padel je od 2.6 bilijona nu 837 milijard. Pogled v bodočnost je jasen in napredek v smeri proti popolnemu ozdravljenju ogromen. Avstrijci upajo, da bo prineslo morebiti že prihodnje leto konec državnofinančne stiske, konec splošne kontrole in vrnitev k samostojnosti. Ce to leto ne pa eno potem. Ce odtegnemo od primanjkljaja zneske za poplačilo dolga in za investicije, vidimo celo prebitek 160 milijard! Avstr J-ci po težkih zadnjih letih lega skoraj sami ne morejo verjeti. Seveda je skrbi in pomislekov še zmeraj dosti in treba bo do popolne sanacije še veliko intenzivnega dela. Predvsem se zahteva zmanjšanje izdatkov, ki se ne zmanjšujejo v isti meri, kakor se zvišujejo prejemki. Opozarja se zlasti na najbolj občut-, ljivo rano avstrijskega gospodarstva, na prometni obrat. Za železnice morajo doplačevatl več, kakor znaša ves deficit, in skupaj s stroški za penzije znaša ta svota osemsto-petdeset milijard. Tudi drugi obrati so zelo pasivni, tako pošta, telegraf, telefon in zvezna gledališča. Največ dohodkov daje tobak, skoraj 1.1 bilijona, v njem se znači ves hero-izem hrabrih tobakarjev. Torej teh 8.50 milijard, nastalih vsled napak in zamud prejšnjih vlad še proč in državni proračun je na trdni podlagi in aktiven. Proračun za 1924 je z državnofinančnega vidika zelo častno znamenje za Avstrijo. Avstrijci so zopet začeli verovati vase in s tem je vse povedano. Zvezni kancelar Seipel, kojega plodonos-no delo je v prvi vrsti povzročilo to izredno sanacijo, se je izrazil o dosedanji sanaciji in njenem nadaljevanju zelo optimistično. »Uvod v delo sanacije in prvi koraki so se nam tako posrečili, da je dobilo inozemstvo novo zaupanje v našo življenjsko zmožnost in v našo življenjsko moč. Z neko dobrohotnostjo zasleduje nadaljni napredek naše obnove. Naše sanacijsko delo je tako urejeno, da žrtve za obe leti, posvečeni sanaciji ,niso enake; ko smo napravili reformni načrt, sta »zveza narodov« in avstrijska vlada imeli v mislih zvišanje bremen po stopnjah, tako da z naraščajočo gospodarsko okrepitvijo rastejo tudi bremena. Gledati moramo na to, da so nam vse v poštev prihajajoče države gospodarsko naklonjene, da nam trgovski promet olajšajo in nam tako pomagajo, du dosežemo končni cilj; popolno sanacijo.« Mislimo samo na par let nazaj, kako za* voženo je bilo avstrijsko gospodarstvo iu kako je bila Avstrija samo predmet splošnega pomilovanja! Jn kje je danes! Tu vidimo, kuj zmore dobra volja, vztrajnost, pridnost, v prvi vrsti pa poštenost pri najvišjih predstavnikih države. V enem letu se je zmanjšal deficit za 68 odstotkov! Težko kdaj bomo v zgodovini naleteli na kaj podobnega. In kakor vse kaže, bo korakala Avstrija po tem polu naprej in bo v najkrajšem času dosegla to, kar bi se največjemu optimistu še pred kratkim niti sanjati ne bilo moglo. • • • g Žitni trg. Na novosadski produktni bor« a notirajo žitu sledeče cene: pšenici 325 do 342.50 Din, ječmen 260—265 Din, koruza 245.50 D.n, fižol 660 Din, pšenična moka št. 0 535 Din, št. 6 310—325, št. 7 2/„ Pariz 29.02, Praga 16 80, Dunaj O.tKKSOV«, Sofija 4.05, Belgrad 6.50. Valute: n. a. K 0.0081. Zagreb, 21 decembra 1923. Devize: Italija 8.8325- 3 8625, London 3X6-389, Ne\vyork 88 -89, Pariz 4.565—4 605, Praga 2.5925—2.6225, Dunaj 0.1238—125825, Curih 15.45—15.55. Valute: dolar 86 75- 87 75. piihHan*^ nov^e. lj Uvod v umevanje umetnosti. Drugo predavanje se vrši v soboto dne 22. t. ul ob 6 zvečer v zbornični dvorani univerze (bivši deželni dvorec). Predavatelj dr. Fr. S t e I 6. Tema: Vsebina v umetnosti 1. Estetska vsebina arhitekture (Bazilika, romanski slog, gotika, renesansa, barok). Pre-davunje bodo pojašnjevale skioptične slike. — Vstopnice pri vhodu po 12 dinarjev. lj Ljudska Tisoka šola y Ljubljani priredi v nedeljo, dne 23. t. ni. ob 10. dopoldne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: 0 pijančevanju udanrm narodu. Predava g doc. dr. Iv Robida. Morebiti bi ae tema utegnil zdeti obrabljen. Toda dejstvo, da Slovenci že prihajamo na glas naravnost zapitega naroda, daje pač veliko mislili, in zato je naša dolžnost, se že vendar enkrat resno ustavili ob tem na-8em »vprašanju«, da bi nemara prej ali slej ne bilo — prepozno. In ime predavateljevo je dovolj jamstva, da bo način razpravljanja zlu segnil do korenin. Zato vabimo vse kroge n:iših javnosti. lj Strokovna iveza javnih nameščencev vabi svoje člane na odborovo sejo, katera se vrši v soboto dne 22. decembra ob 20. uri v kleti L d jI. konsumnega društva, Kongresni trg 2. — Odbor. U Šišenski Orel pouovi v nedeljo, 23. L ni. ob 8 zvečer v samostanski dvorani igro: »Don Fer-nando strah Astur.ijec. Vstopnice se dobe v soboto Dopoldne in v uedeljo. K obilni udeležbi vabi odbor. Ij Pri Tičku na grička — Strmi pot 8 se dobijo v praznikih l/borne domaČe krvave In jetrne klobase, ki se oddajajo tudi na dom. Poleg tega dajeva v božičnih dneh (od nedelje do srede) vino na dom po znižani ceni in sicer belo in rdeče po 44 K (v gostilni po 48 K). Vsem gostom, prijateljem in znancem teliva vesele praznike in se priporočava za obilen obisk. Vinko in Marija Magister. lj Oddaja voženj r mestni plinarni. Mestna občina ljubljanska razpisuje vožnje za mestno plinarno za čas od 1. januarja 1924 do 31. decembra 1924. Reflektanti se opozarjajo, da se bo vršila dne 29. decembra 1923 ob 10. dopoldne v pisarni ravnateljstva mestne plinarne javna pismena ponudbena razprava. Kolekovan in z vadijem 10X100 dinarjev opremljene ponudbe, v katerih je navesti za imenovano prevzeino voženj jednotne cene v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do navedenega roka pri gori Imenovanem ravnateljstvu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih tirah vsakemu reflektantu na vpogled. Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenemu razpisu in pogojom, potem na take, ki bi se pogojno glasile in končne na one, katere bi se vložile prekasno, se ne bo oziralo. Magisl-at pa si pridržuje pravico, oddati vožnje tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku. ljProstovoljon gasilno in reševalno društvo ▼ Ljnbljani priredi 26. decembra t. 1. na Štefanovo svojo običajno božičnico v »Unionu«. Začetek ob B. uri zvečer. Sodeluje godba dravske div. oblasti. Petje oskrbi pevsko društvo Krakovo-Trnovo. — Vstopnina 10 Dtn za osebo; člani v kroju 5 Din. lj Zadruga brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da bodo brivnice v torek dne 25. t. m. celi dan zaprte, v iredo dne 26., to je na Štefan dan pa bodo odprte io 12- ure opoldne. — Načelstvo. lj Restavracija P. Košak, preje Ferlinc, Krekov trg, toči od 12. t. m. ColariČ-Faleskini: dolenj slca žametna črnina, Kerinovo: belo vino iz »Gadove peči«, lastni pridelek, prvovrstno vino priznanih vinogradnikov. Speclaliteta letošnji »bur-gundeo«. lj Oposarjamo na oglas kuhinjske posode tvrd-ke »Fortuna«, Krekov trg 7 poleg Mestnega doma. Ij Koncert Danes v soboto v kavarni »Euro-pa-f koncert dravske godba Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. 8132 Narodno niedišče. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvetter. Sobota, 22. decembra: NJU. — Red E. Nedelja, 23. decembri ob 3 popoldne 2X2 = 5, ljudska predstava; ob a zvečer MOGOČNI PRSTAN — Izven. Ponedeljek, 24 decembra ZAPRTO. Torek, 25. decembra: Ob 3. popoldne PETEHCKO-VE KANJE, mladinska predstava; ob 8. zvečer HAMLET. — Izven. Sreda, 26. decembra: Ob 3 popoldne PETERCKO-VE SANJE. — Izven. Ob 8, zvečre OSMA ŽENA. — Izven. Četrtek. 27. decembra: NJU. — Red B. Petek, 28. decembra: OSMA 2ENA. — Red E. OPERA. Začetek ob pol 8. url zvečer. Sobota, 22 decembra: NOIREDAMSKI ZVONAR. — Red A. Nedelja, 23. decembra: TOSCA. — Izven. Ponedeljek. 24. decembra ZAPRTO. Torek, 25. decembra: GOSPOSVETSKI SEN. — Izven. Sreda, 26. decembra: AIDA. — Izven. Četrtek. 27. decembra: JANKO LN METKA; mladinska predstava. Petek, 28. decembra: NOTREDAMSKI ZVONAR. - Red C. Sobota, 29. decembra: TOSCA. — Red D. Dramske predstave o božičnih praznikih. Na sveti dan po]>oldne in na Štefanov dan popoldne bosta v drami dve mladinski predstavi. Ponovi &e Pavla Golie ljubezniva in v prejšnjih sezonah popolnoma uspela mladinska igra »Peterčkove poslednje sanje«. Začetek vsak dan ob treh popoldne. Na sveti dan ob 8. uri zvečer se itra »Hamlet« l gospodom Rogozom v naslovni vlogi, na Štefanov dan ob 8. uri zvečer pa francoska veseloigra »Osma žena« z gospo Nablocko, g. Putjato in g. Rogozom v glavnih vlogah. Prihodnja dramska uoviteta do Galsworthy-ja tragikomedija »Golobček«, katere, prvo dejanje se vrši o božiču. Vsebina te tragiko-medije obdelava današnjo družbo izgubljenih in tistih, ki jih hočejo spreobrniti. Avtor ja našemu občinstvu znan po svoji izborni drami »Boibi«, ui se je vprizarjala v prejšnjih sezonah. Nadalje pripravlja dramo »Beneškega trgovca« (Shakespeare) in »Cezarja in KJeopatro« (Schavv). Vse podmknlce Slomškove zveze ponovno prosimo, naj nam nemudoma pošljejo tmentke članov, ker jih odbor za notranjo ureditev organizacije nujno potrebuje. Dijaški vestnik. d Škofjeloška podružnica 8. D. Z. ima po sklepa zadnjega občnega zbora v božičnih počitnicah izredni občni zbor in sicer v nedeljo dne 80. decembra. — Začetek točno ob 10. dopoldne v Dru-štvenem domu v škofji Loki Turistika in šport. Vremenska poročila i. dr. zimskosportne vesti, ki bi jib vsled nujnosti ne mogli objaviti Se pravočasno po časopisih, bodo izobešene v Izložbenem oknu tvrdke Joso Goreč v poslopju Kreditne banke, tu. Putnik III. Ljubljana. — Vse turiste in športnike opozarjamo na ugodno priliko, da si kupujejo vozne listke za železniške vožnje v ptujskopromet-nl pisarni »Putnik III«, t. j. Tourist-Office, v pritličju Prve Hrvatske štedionice, tu. Vozni listki se dobe tukaj po prav isti ceni, kakor na kolodvorih da se ni treba drenjati ne dolgo čakati. — Jugoslovanski zimsko8portski savez. izpred sodišča. pr Književna objava. Prijateljem mojih kompozicij javljam, da bom izdal najnovejše, se netis-kane svoje pesmi pod naslovom »Nove Djulabije«. Prvi zvezek je dotiskan in stane 20 Din, s poštnino 21 Din. Predplačila prosim poslati pod nasljvoiu: F. S. Villiar, Zagreb, Gunduličeva uL 55. Drugi zvezek izide v januarju 1924. — V Zagrebu, decembra 1923. — F. S. Vilhar. Cerkveni vestnik. Kongregatija za učiteljice in kongregacija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: Izredni shod v božičnih počitnicah je v četrtek 27. decembra ob pol 5. uri popoldne, ne pa 28. decembra, kakor je bilo sprva določeno. Učiteljski vestnik. Zborovanje Slomškove zveze se bode vršilo dne 27. t. m ob 9. uri dopoldne v Akademskem domu v Ljubljani. Med drugim bode predavaj g. dr. Šarabon, čegar predavanja so vselej prav zanimiva. Tovariši in tovarišice prosim, da o zborovanju opozorite drug drugega. Osrednji odbor je povabil tudi več tovarišev, ki naj bi predavali o mnogovrstnih šolskih pojavih tekočega leta in pričakujemo, da bode letošnje božično zborovanje prav zanimivo po vsebini govora in tudi lepo po številu udeležencev. S. Bivši občinski tajnik in »nadupravitelj« obč. bolnišnice v Krškem I. E. je vložil pri okrožnem sodišču v Novem mestu zoper krško občino tožbo na izplačilo zapadlih službenih prejemkov v znesku 19.200 kron in na zopetni sprejem v občinsko pisarno. Bil je namreč radi raznih nerednosti odstavljen iz službe dne 29. avgusta 1921. Pravda se je vlekla skoro dve leti. Dne 22. minulega meseca je izdalo okr. sodišče v Novem mestu kotiečni pravdorek, v katerem se tožena občina oprosti vsakih obveznosti napram tožitelju, tožitelj I. E pa se obsodi na poravnavo vseh pravdnih stroškov v znesku 5.300 dinarjev. Tožitelja je zastopal odvetnik dr. VI. Pegan iz Ljubljane. — V razsodbi so navedeni sledeči razlogi : »Okr ?no sodišče se je prepričalo po izidu dokazilnega postopanja, la je očitek tožene občine, da tajnik 1. E. svojo službo skrajno zanemarjal, popolnoma utemeljen. Tudi je svojo služho taJvo zlorabljal, da bi ta zloraba Imela brez dvojbe kot posledico odpust iz službe, če bi bil E. državni uslužbenec. Brezvestno in naravnost hudodelsko je bito tožnikovo poslovanje v slučaju F. Š., tudi se je ob raznih prilikah, ki so dokazane v aktih, z nepoštenimi in kaznivimi dejanji na škodo občine okori-stiL Iz pregleda blagajniške knjige se je dognalo, da je bila občina po njetn oškodovana najmanj za 21 600 kron. Tudi se je ugotovilo, da je ponarejal podpise na raznih listinah, zlasti na pobotnicah. — Po službeni pogodbi je imela' torej občina Krško pravico do takojšnje odpustitve tožnika iz službe, če tudi je b;t definitivno nastavljen: moralni defekti tožnika so pač take vrste, da bi bilo vsako nadaljevanje njegu\e tajniške službe le nova nevarnost za občino.« niki in je skppna Skoda presegla vsoto nad 40.000 kron, je moral pred poroto. Vsota vseh goljufij presega nad 400.000 kron. Med oškodovanci je 21 raznih ljubljanskih in celjskih tvrdk, med njimi: I. C. Mayer, Fr. Trdina, Indus, Impex, Fr. Seunig, Marchiottl itd. Porotniki so potrdili vs vprašanj« glede goljufije in krive prisege ler je bil obtožene« obsojen na 3 leta težke ječe. Popoldne se je vršila obravnava proti J. K. radi tatvine in je bil obtoženec očitanih dejanj tat. vine oproščen. S to razpravo se je zadnje letošnje porotno zasedanje končtdo. Poizvedovanja. Zgubila Je včeraj zjutraj okrog 8. ure v SkofjJ ulici ali na trgu Tabor neka gospodična kuverto s računom tvrdke Ecger in denarjem v znesku 8962 kron. Pošten najditelj se prosi, da odda najdeno proti nagradi pri gdč. G o r i č a n. Škofja ulica 17. Ljuli!jwka porota. BANJALOŠKI »VELETRGOVEC«. Včeraj dopoldne se je vršila porotna ia?.prava proti 27 letnemu ocenjenemu kroši.jarju Antonu Kajfežu iz Banjaloke pri Kočevju. Mož se ie včasih precej gibal v raznih trgovskih kroeih in vi 'el bogastvo teh ljudi. Umljivo je, da si ,ie zaželel tudi sam enakega blagostanja. Dolgo časa je tuhtal in študiral, kako bi se to izpeljalo, slednjič pa si je vendar izmislil pravo. Leta 1921. si je pustil hie-seca septembra tiskati trgovska pisma z lepo dune-čirn nadpisom: Anton Kajlež, trgovec z inanufak-turo, južnim sadjem, usnjem itd.. Uanjaloka S tem se je skril za solidno in ugledno trgovino kočevskega trgovca Kajfeža. Pričelo se je trgovanje. Stopil je pismenim potom v stik z raznimi ljubljanskimi tvrdkami. Včasih pa, če se mu ui ljubilo ali je hotel ravnati še previdneje, je naročal blago kar telefonsko ali brzojavno. Tvrdke, misleč, da pošiljajo poštenjaku, so se seveda takim naročbam takoj odzvale in pošiljale blago brez povzetja. To je trajalo skozi cela tri leta. Končno pa je jelo med pošiljatelji nastajati vendar malo nervozneje razpoloženj«. Kdaj bo blago plačano? Sledile so razne informacije, kojib rezultat je bil, da so nasedli prevejanemu goljufu. Možakar je bil aretiran in zaslišan. Stavljen je bil najpieje pred sodišče v Kočevju, koder je v zadevi upnika tvrdke »Sladkor« tudi krivo prisegel. Ko so se zglasili vsi up- Sadni sladhorčM Najlepše božično In novoletno darilo Je Lepa. dobra knjiga, s katero obdarilo svoje malčke. Ju* gosiovanska knjigarna priporoča v la namen sledeča dela: Robinzon starši. Povest s podobami za otroke. Din 30.—. Mali palček. Pravljica s podobami. Din 20. Obisk na pristavi. Knjiga s podobami. Din 20. Slepi slaveki. Povestice za deco. Spisal Karo] Širok. Din 18 Dedek jo pravil. — Marinka in škrateljčkL Pripovedim. Spisal Julij Slapšak. Diu 20. Dane. Povest za mladino s štirimi slikami Spisal Andrej Rape. Vez. Din 24. Martin Krpan. S slikami vezano Din 30. Augelček. llustrovan list za mladino. Anfoa Kržič. Letniki: 1895, 1906, 1908, 1912—1916, 1921 in 1922^-ez. po Din 20. 0*ok zakladov. Čudoviti doživljaji malega Jak-ca na suhem in na morju. K. L. Stevenson. Din 10. Vez. Din 12. Turki pred sv. Tilnom. Zgodovinska povest, Spisal Jurij SU. ši.k. Vez. Din 24. Vrtec. Časopis s podobami. Antor Kržič. Letnik: 1910, 1911, 1913-1.917, 1921, 1922 vez. po Dm 32. • Obnovljeni vrtec. T"id1nska knjiga s podoba uii. Uredil Anten Kržič. Ve7. 1 In 32. Zvonček. Časopis s podobami. Letnik: 190& 1910, 1912. 1911-1917. vez. po Din 3G. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v 7ahteva!'e o-t Vn5~ra JrvVnrla strokovno prt- ir.licv in M ne ho.ti ve: no.-.II te/Hov brc« » IiEF!S0N-a»i'il polplalov! Prihranite si dra-jo & tmravilo. ohranite Vaše obuvalo tra.no e e- §> talilno, cbv!:r-|s noje pr(d m .rolo, ler se ^ pri lioli ne turutli.e. Mefeoro.ogK*no poročilo. L. ub. nnp iOu m d m vtš. c it h OpHKO va H t *a< o-mute v ni it. > 'i u. o- metni v l. . 311.1- . .1 ' lOltJfltMi v C jS ttbu, etrov • a- aviou v mra 20 12 i\ b (i.0 3 - 10 0-2 d. jas. s v. il. 12 7 b 73C-1 - 6-1 03 megla — 21. 12. 14 ti <28-8 - 1-5 0-8 jasno a. r \ Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 :3a (▼ lastni palači vis k vis hotela „Unlon"). Telefon št. 57 in 470. o' Račun poštno čekovnega urada za Sloveniio štev. 11.946, v Zagrebu štev. 39.080. PodruZnlc«; DJAX0V0, MARliOR, SARAIEVO, SOMBOR, SPLIT, SI8ENK. Ekspozitura: 3LED. Interesna skupnost si Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000-—. Daje trgovske kredite, eskomptirn menice, lombardira vrednostno papirje, daje v najem jekleue shrambe za vrednote, kujiuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Dva dijaka %tZZ ****** pove uprava »Slovenca* Naslov pod Štev. 8090. Iščem služkinjo za vse, ki zna KUHATI. Mora biti zdrava, poStena v vsakem ozlru In dobra katolikinja, mirne nravi. Prednost imajo take, ki znajo hrvatsko. — Pismene ponudbo na naslov: OSTOLIČ, Zagreb, Kolodvorska cesta 19. 8120 Samostojna kuharica !lKe službe na deželi pri samostojnem gospodu, tudi z otroci; vajena jc dela na »rtu. Naslov pri uprav] pod štev, 8109. Mesarijo z gostilno l&Francis-turbina na deželi, IŠČEM. lista pori Silro: Ponudbe na upravo •MESARIJA 7898«, KUHARICO pridno, polteno, srednjih let, z »pričevali, SPREJMEM prve dni »rja. Plača dobra. -•Slovenca« pod dobrimi janu- • Naslov v upravi številko 8142. PULARDI r. mlekom opitani in vaeh vrst drugo perutnino za božične prazniku in novo leto se dobe pri tvrdki KMET in LUBŠINA, Spodnja Siika 390. 8143 KUPIMO smrekove hlode od 4—6 m od 30 cm naprej. Smrekova drevesa od 8—12 metrov od 30 cm naprej. Plača se nad dnevno ceno. Ponudbe pod »HLODI« na Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg 3. 8074 Hiša z vrtom Krepak DEČEK z dežele .J-.SS mesta. — Naslov pove uprava Slovenca« pod Številko 8135. nova, nerabljena, izdelek svetovnoznane tvrdke, za 33 HP naprodaj. - Naslov v upravi pod itev. 7838. |eU vstopiti k dobremu čevljarskemu mojstru v Ljubljani, kjer bi imel hrano in stanovanje, ostalo po dogovoru. — Naslov pri upravi «Slovenca« pod 8062. Službe iščem ver jesm zavodu ali tovarni. — Naslov npravniitvo »Slovenca« pod Stev, Koresportdentinjo »bvlndajočo strojepšs, slovenščino, srbohrvaščino, nemščino in knjigovodstvo, SPREJMEMO takoj ali i novim letom. V pošlev pridejo le samostojno delujoč« tnoči z daljšo prakso, ne pa volonterke. Ponudbe s potrebnimi referencami pod iiiro«Kor«spondentin|a 8022« na upravo. VAJENCA sprejmenr H PEKOVSKO OBRT. — IVAN KER-MEC, Vevče 30, p, Dev. M. Polje. ; Krasno posestvo aa BLEDU naprodaj: hiša, podobna vili, elektr. razsvetljava, 4 sobe, kuhinja, shramba, klet, hlev za živino, svinjak, z gnojniškimi jamami, drvarnica, njiva, travnik, kozolec, v najlepšem kraju, pripravno za obrtnika. Naslov pove uprava »Slovenca« pod Številko 8136. v Ljubljani ali okolici, obsežne eno ali dvonastropne Lastnik se tudi lahko udeleži na vpeljanem in dobičkanos-nem industrijskem podjetju. Ponudbe na »Tovarniški prostor« na Aloma Company v Ljubljani Inserafi v »SLOVENCU« smajo popoten uspeh! V HALO l CUJETE ? HALO ! Svetujem Vam, da ja ne kupite preje C«n). občinstvu priporočam svetovno Krmno šivalne stroje GH1TZNER v veh opremah za rodoins-o m obrtno rabo ter vse posamezne dala, olje, Iglo za vso sisteme. Edino le pri JOSiP PETELINC, UdUBUdflNH, SV. Pet*® nasip 7. 1'oduk v vezenju brezplačen, isto tam galanterija, srajcc, kravato, poirebšč ne za šivilje, krojače, oevijaife, aodiar-e, gnmbt, žhoa, noži. Na veliKo m malo. Večletna garancija. Cene najnižjo. KUPIMO vsako množino vrec močnatih, 85 kgMklh, celih, brez krp KRALJ & BOLHA, LJUBLJANA, Dunajska cesta 33. Najboljši premog, drva In nnSlD KUPITE naiceneie pri DKU2BI Uyi|C ILIRIJA, Ljubljana, Kralja P— tra trg »t«v 8, telcion M«». 220. 2447 OKRASKI ZA BOŽIČNO DREVO božične svečice, jaslice, razglednic« z« božič in n.>vo leto. kupite n« debelo najceneje pri tvrdki IVAN BAHOVEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7. 7486 Malo posestvo naprodaj po ugodili ceni. Lepa lega. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 8059. Kupim PSA-ČUVAJA volčje pasme, šifro »KAMNI JEŽjCE - Ceni. ponudbe pod na upravo »Slovenca«. KUPI vsako MNOŽINO tvrdka JOSIP RENKO SEVNICA ob Savi. — Ponudbe naj se povzorijo z navedbo cene. 8030 v popolnoma dobrem stanju in ne več kot 10 ali 12 let star, KUPIM TAKOJ. Cenj. ponudbe na upravniStvo lista pod iilros ..DOBER HARMONIJ 8031». emajlir. kuhinjske posode jeklene žične vrvi predno si ne ogledate blago od NOVO-' DO ŠLE PARTIJE ▼ veliki izberi pri »FORTUNA« trg. dr. BIZJAK in Comp, Ljubljnne, Krekov trg 7—8 (poleg Mesta- doma). Engross — Konkur. cenc — En detail 300 m 30 mm, 300 m 25 mm, PRODAM. Vprašanja pod Šifro: »21ČNA VRV« na upravo »Slovenca«. 8005 Pntnikn zanesljivega, inteligentnega, rUlIlllVu prikupljive zunanjosti, ve-12«ga hrvatskega ie nemškega jezika ter populne izurjenega v stroki, IŠČE veletrgovina papirja in pisarniških potrebščin. Pismene oouudbc pod »STALNO 7808«. mm oMvodja kateri ima rudarsko golo in dobro prakso pri odkrivanju rudlšč v rovih, kakor v Sahtu, zanesljiv, veSč slovenskega ozir. irbohrvatskega jezika, «e 2« rudnik v Sloveniji takoj SPREJME, Ožcnjen, brez otrok, jamski mereč, ima prednost. Nastop je prva 2 mescca na poskušnjo. Pri slučajni odpovedi med tem časom od strani podjetja se povrne vožnja vlaka 3. razreda sem in nazaj. Stanovanje in kurjava je na razpolago. — Ponudbe in sahteva plače pod: »RUDOKOP 7924« na upravo »Slovenca«. Samostojno kuharico («r PLAČILNO NATAKARICO, pošteno Sprejmem s 1. januarjem 1924 na manjšo obro gostilno v Ljubljani. Pojasnila daje TOMC JOS., med 12.—2. uro op., Zrin-skega cesta itev. 5, L nadstropje. 8016 NAJLEPŠE DARILO 2A NOVO LETO 1924 je, it ženin kupi podari svoji nevesti otroški voziček, _i m ■ h Hm mi Basa ca a TURINO-FIAT tipa 501 t dobrem stanju ceno NAPRODAJ. — Poizve se: KNJIGOVEZNICA BIV1C, Sv. Petra cesta št. 29. 8052 Um vozon r aoiogi m *r in7'S0 '■» pod jaut Din 7-50. ar. ioarko Din 10. m »tenino Din 7-50 umdu,alea moljev Dmft*- :-wutl mrčesom Din ".'50, mn7.uo proti niein uri ijndeh Din * — m ^lvlm Pin 4*—; ea aAi ion «Jii m rilu l).n 7*50; proti mroc.au ca Ml.1u črn, kratek, dobro ohranjen, IVIaVIl poceni naprodaj. —• NmIuv »e izve v upravniitvu »Slovenca« pod ilevilko 8106. aWPJ3SBaOH8ia«SSBIBHB!S»88IB!SB«ft. Nove piščali za ORGLE, ter vsa POPRAVILA orgel itTrSnJa atrokovno ▼ tu- in inoze mstvu ANTON DERNIČ, izoTelovatclj orgel — druga itirivrstna, obe dvoino uglaicni, ie ! RAD0VUICA, Slovenija 8007 ao^VlI^irel.^"^ ' «107 2 harmoniki za BOŽIČNO DREVO ter krasne šatule za darila v veliki izbiri sajcenef« v slaSčižami KALAŠ — Židovska ulica 3, Bmnm olje KUPUJE po najrlijih dnevnih cenah v vsaki množini DROGERIJA A. KANC. Ljubljana, Židovska aliea It. 1. 8076 P O Z O R I Ravnokar izdelan« NOVA, MODERNA Prodam 2 stavbni parceli v Žirovnici it. 6; Iste sta tik kolodvora. črešnjeva spalna opraval^j^.rsS^i Icinna, masivna, nelurnirana, marmor In iirovnici Stev. 6. ogledalo, NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod itevilko 8104. 8073 Le zaradi dobrega blaga po najnižjih cenah u MOŠKE in ŽENSKE OBLEKE se Vara trgovina IVAN STROJANSEK pri Ikoliji) LJUBLJANA, Pogačaijev trg It, 3 — najtopleje priporoča. — Ne zamudite prilike in prepričajte »e 8048 LOVSKI PES Utrljanec, brak, beL kratkodlak, 4 leta •Ur, NAPRODAJ. — Kje, pove uprava »Slovenca« pod itevilko 8108. TRGOVSKA HIŠA" dvonadstropna, na prometnem kra|u v centru Ljubljane, ugodno naprodaj. — Naslov oovc uorava lista pod Stev. 814L t Tvrdka F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta št, 29, nudi za Prazne sode dobro hranjene od strojnega olja, jedilnega olja, petroleja —- vsako množino — KUPIMO. - MEDIC, RAKOVC ZANKL, tov. olja in iirneža, Medvode. Zahvala Potrti od globoke žalosti naznanjamo prežalostno vest, da na5 iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric, tast, gospod Fran šusteršič poštni poduradnik v jjokoju četrtek, dtle 20. t. m. po daljSem bolehanju preminul. Pogreb se vrSi ob pol 10 dopoldne dne 22. t. m. MENGEŠ, dne 21. decembra 1923. ŽALUJOČI OSTALI. IBII i^lISHBe a?* > Samo cSmtll Perilo xa noiipotfe, krevole, naramnice, roknvJce, nogavice, »Sfl prortn|o a» llistb fi. SIBriOiilE nasl. 150SS jr.iubli«inci, Meseni tr& mamz^vjMzmm pian.se, harmonije, (tudi igrane) na obroke m posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zalot:a vseh glasb. Instrumentov, stran In rouzikallj nn debelo in (lroDno, —. Alfonz Breznik, b. nO. Glasu. Marce, MnHilsna, Meslni iro i $ e^ socea asas $gas6 čsesa NAJVEČJA ZALOGA elektro-motorjev bakrene žice v vsaki debelini. Bergmafi-novih ccvii, ter vsakovrstnega instalacijskega materiiala po najnižjih tovarniških cenah, dobavliata takoi O. N. MAZURAN in COMP^ Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telefon štev. 13, 223, 366, 534. f Jugosl. importno in eksportno podjetje ing. r. Peciin ^ Stroji isa vsako tndua!r„ losno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; 1» j§ komobill In motorji; v.-ch vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavben« g ln Konstrukcijske svthe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna za železo . u i| koviue F. farič izdeluje vse predmete iz litoga žeio/.a v vsaki množim in |j velikosti točno j>o modelih, armaturo iz medi io kovin za vsaao potrebo. MafibOf Trubarjeva ulica 4. Telefon interurban it. 82. veliko Izbiro raznega PERILA od pripro-ste do naifinejSe izdelave kot: moikc srajco, navadne, za delavce, fine bele in ctfir v modnih barvah ter različne spalne; moSke spodnje hlač« iz platna, flra-dlna in triko; ršenske dnevne in spalne srajce, hlače, komblneže, spodnjo kril«, modrčke, razne domske bluze, ženske in otročje predpasnike, otročje oblekce xa dečke in deklice iz barhonta in volnene, VSE LASTNI IZDELEK, dalje vsakovrstno mannlakturno blajjo za moške in ženske obleke in za perilc, trikotažo, rute, svilene in volnene, ierpe, žepno robca, nogavica, kravato, ovratnike in druge modne predmete po zelo nizkih cenah. Oglejte si blago In cen«, preden kupit« drugjel Da fc xm»njfla moja ogromna zaloga perja in puha dajem v cenah 20% POPUSTA! C. J. HAMANN, Ljnbljano, Mestni trg 1 registrovana zadruga z omejeno zavezo, P'-arna v Ljubljan', Tržaška cesta štev. 2. — Tehniško vodstvo po oL.—'.veno avtoriziranem gradbenem inženirju. — Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženirsko stroko spadajoča dela. Delo solidno^ '314 Cene konkurenčne. DVOKOLESA Tot^, ^ n 1 k 1 j a n i e , cmajliranjc r. ognjeni in shrambo preko zine. »TRIBUNA« F. B, L.i Karlovska cesta 4, Ljubljana. tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Fei Mil Mil razprodajam. vso DAMSKO KONFEKCIJO, dokler ie še kaj zaloge. -o- FRAN LUKIC, Ljubljana, Prod Skelijo itev. 19. 7928 ;:a komate, r.epromočljivo plahto za vozove m avtomobile v največji zalogi in po najnižjih cenah dobite pri v rhuw»'fvu iii. is Sshcifcn i drug, mrm Hnin!«?!!?: Ilrtj. Tiletaii iS — 65. Namizno perilo * I galoše I avl te rji I gamaše .1 rokavice I stesniki I nahrbtniki 1 nočne srajce I snežni čevlji I vezeno perilo I povojna gamaše I n amske jopice I volnene jopice I otroške oblekce ■ gumbi za mansete I batistasto parilo I naramnice, podveze I športne potrebščine i volnene tnnot-hlače I otroško Tetra-perilo I moške športne čepioe i kuhinlski predpasniki I volneni in svileni šali ■ osle opreme za novorojence Prepričajte se o cenah v mojih UloibahI Posteljno perilo hlače I čepice I brisače I. modrčki • dokolenke I žepni robci I perje is puh • vezeni robci I. svilnati robci I kopalni plašči I jutranje čepice » volnene čepice i ovratniki;manšete • kombineze za dane » flanelaste Brajce I predpasniki za dame » volnena trikot - krila I ur"''-e volnene jopice • fin otroški vozički 1 Bvnena spodnja krila I velika izbera kravat I pristno Jftgerjevo perilo i predtlskarilja za ročna dela * Tvrdka je bila ustanovljena leta 1866. C. 1. HAMANN, LJUBLJANA, MESTNI TRG 8 INZ. M. MIHOR TEHN. PISARNA - ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SLOMSKOVA ULICA 7 Projektu|s, dobavi, ocenjuje in prelzkuis / £ vMke Strojne naprave, orodje, žel. konstrukcije, transportne in Industrijske naprave. Nudi tudi ugodno PRODAJO sil NAKUP ter aprajema prijav« Iz ta- m Inaramatva u vsaka vrste na nrod»| sioječlh, dobro ahraa|a*th vrste y Sentjanš^i premog vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originalnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah »Prodajni urad šentjanškega premogokopa« AND, JAKIL, Ljubljana, Krekov trg 10. f POZOR! fM *W8 mr JJ.«®^ P03E0RI V polck, soboto, nedeljo in ponedeljek velika prodala ostankov j no Izvanrcdno nizkih cenah, primerna *b bo^SCna In novoletna darila pri | LJUBLJANA IVAN KOS SISKA Arhitekt in mestni stavbenik Viljem TREO Ljubljana Gosposvetska cesta tO. Tclef tnler št 103 Ustanov, lela 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvrstne načrte m proračune. Za Božiči Obdarit« najprimerneje svoje drage s priznano najboljšimi izdelki tvrdke Drago Schvab, Ljubljana, Dvorni trg 8. Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek ca gospode In dečke, zlmnikov ter koMuhov. raglanov in ulstrov, dežnih plaSCev, usnjenih Lastni izdelki! suknjičev i t. d Znižane eene! * Prvovrstno angleško in čeSko sukno * nadrobni prodaJL Modni predmeti! Perilo! Športni predmeti! 8 Praktična ; P. B. $m\t gospoamge opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši Šivalni stroji GrHzner v Mh opremah. Pouk v vezenin ter krpantu perilfl in nOgAVlC (ttofanje) brezplačno EDINO le pri: JOSIP PETELINC uinum Sv. Petra n. Mehanična delavnica pod vodstvom oriztianega strokovnjaka in mehanika Stanko Galeta na razpolago za Šivalne stroje vseh sistemov in koles. : : j vrtala i DOZICM in NOVOLETNA DARILA j so tevl|l z znamko I S v S \ s i % \ V Prodaja: v Uubilani: Brest, 20 - Aleksandrova cesta M. t PreJcniOT8 ulica, Seljaft na deželi: v vsaki *e«jl trgovini s fevlj* Na veliko razpoSUia tovarna Peler Kozina d Ko.. Tržit. Gorenjsko Ceniki nn zahtev« brezplačno t Nedldnal-KoniaH t a © Hira« W ISfltfl t t Zahtevajte samo 1 -jm M6dicinal-Kon|ak pf z |amaica«RMm pf> pfr z M.oraj»k - 5um w z €ilrone-Miim ifflr z Mediclnal-Pellnkovac z najfinejše krem likerje z Sllvovko in brinjevec z Zahtevajte samo? modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem modrim križcem r i ALKOw LJUBLJANA NfrlldttalMonjah 3 SSk s a E ss © 3 S ssp 4 ♦ ♦ # + * Sv. Pelra cesta SI. 25 P S Združene op e d« d. ¥ Ljubljani Si naznanjajo, da so preselile svojo pisarno iz dosedanjih lokalov v Prešernovi ul. 3 (pro*tori F.p.vidic & Komp.) v nove prostore: Miklošičeva cesta 15 (vhod z ulice). Združene opekarne d, d. Cenj. odjemalcem priporočamo sva)3 prvovrstno strešno in zidno opeko! Izdata konzoccii >Sipvenca«f Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v Liublianv Muoslovanska tiskarna v Ltubiiani.