Poštnina plačana T gotovini. Leto XIX., St. 25. Ljubljana, nedelja 30. januarja I938 Cena 2 Din Li^/ia> u.»Ivo bjubijiui« eUMUtjev« Ulic* 0 - »»BtOD it ua iua> gut iua, fnserntni jdaeiea: Ljubljana, Selen* burKovs 111 fl — Tel 8392, Telefon it **65. Pouru2nica Maribor: Grajan trg ?. Poaru2nica Celje: Kocenova ul St. 2 reiefoD st iyu Rakuni pn poši ček. zavodih: Ljubljana H 11842 Praga ftislo 78180, Wier *t IOS 241 Izhaja raak dan razen ponedeljka. Haro£nUia znaša mesečno Din 25.—% Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica B. telefon 8122. 8123. 3124. 3125 3126 Maribor, Grajski trg ftt 7, telefon ftt 2440, Celje, Stros8mayerjeva ulica fttev. 1, telefon ftt 65 Rokopisa ae ne vračajo NOV ROOSEVELTOV PREDLOG ZA POPOLNEJŠO OBOROŽITEV Oboroževanje po vsem svetu in zapletenost najmanj četrtine človeštva v spore zahteva, da se tudi Amerika oboroži, pravi Roosevelt Kmetska država Zadnji čas se v zagrebških dnevnikih vse češče razpravlja o kmetski državi in o kmetski politiki. Listi g. dr. Mačka so s tem pojmom ozko zvezali celo ideologijo kmetskega gibanja specifično hrvatskega značaja in neke posebne kmetske države, kakršne še nikoli ni nikjer bilo. Po zagrebškem sporazumu se je tudi odbor beograjske demokratske stranke izrekel za tak politično-gospodarski razvoj države, ki naj se ob umirajočem kapitalizmu v borbi dveh nasprotnih koncepcij za njegovo dediščino (komunizem in fašizem). razvije v smer kmetske države. Seveda je dobro, ako se je tudi pri nas začelo pretresati vprašanje krize sodobne države in misliti na to. da je reforma današnje države in družbe potrebna. Napaka pa je. ako se stvar prikazuje tako, kakor da bi bila to zahteva in problem samo hrvatskega naroda in ako se temeljni pojmi ne razbistrijo. Ako izvestni ideologi hrvatskega kmetskega gibanja poudarjajo, da je kmetska država specifična iznajdba in zahteva hrvatskega naroda, ki je do sedaj noben drug narod ni iznesel ali uresničil, potem to ni točno — ali pa ni dobro. Treba je v stvar vnesti nekoliko preciznosti. Kaj si predstavljamo pod kmetsko državo? Ako se tu misli na pretežnrv vojske na kopnem. 3. 6,800.000 dolarjev za proizvodnjo raznih instrumentov in ostalega orodja za izpopolnitev materiala za vojsko, od česar naj odpade 5 milijonov na proračun za leto 1939. 4. Dva milijona dolarjev za Izpopolnitev vojaške municije. 5 Program r gradnji novih vojnih ladij, ki že obstoja, naj se poveča za 20 od- stotkov, da se lahko zamenjajo posamezr ne enote z novimi vojnimi ladjami. 6. Kongres naj dovoli zgraditev dveh pomožnih križark in dveh oklopnih kri-žark v koledarskem letu 1938. izdatki zanje pa naj odpadejo na proračun za b 1939. 7. 15 milijonov dolarjev za zgraditev gotovega števila novega tipa manjših vojnih ladij, v kar naj se vštejejo tudi nar črti za ostale Upe ladij za vsako eventu-alnost v bodočnosti V utemeljevanju svojih predlogov Izraža Roosevelt tudi mnenje, da je prišel čas. ko mora kongres sprejeti zakon o prepre-čenju pretiranih dob'čkov v času vojne ter o Izenačenju vojnih bremen. Potrebno je v polni meri upoštevati dejstvo, da so nesrečne razmere v današnjem svetu nastale zaradi pogostega odklanjanja potrebnih načel ter kršenja dogovorov. ki so temelj mednarodnega prava. Enaka obramba vseh delov države Istovetna zaščita pomeni, da moramo držati ne zaradi varstva naših obal, temveč tudi zaradi naših oddaljenih posestev vsakega morebitnega nenriiatelja na stotine milj daleč od našega kontinenta. Ne more se misliti da bi ostala naša držav-na obramba omejena samo na eno morje in na eno obalo, dočim bi bila drugo morje tn drugra oba'a v stalni nevarnosti prav tako ne moremo biti prepričani, da bo Panamski kanal v stalni varnosti. Obramba naj bo enaka ln istočasna v vseh delih Zedinjenih držv. Naša dolžnost ■ je, da ojačimo vsa prizadevanja za ohranitev miru, obenem pa tudi, dk zavarujemo naše prebivalstvo, kar je cilj mojih predlogov Ta obramba je ln bo zasnovana na zaščiti in ne na napadu. 47 novih vojnih ladij in 1.000 letal Obenem z Rooseveltovo poslanico je predložil reprezentančni zbornici predsednik pomorskega odbora VVinson podrobno izdelan načrt o gradnji novih vojnih la-iij- Ta predlog ne zahteva posebnih kreditov. pač pa da naj se prične gradnja 47 novih bojnih ladii in 1000 letal. Zakonski načrt govori o možnosti, da pride do mednarodnega sporazuma o omejitvi oboroževanja zaradi česar nai bi se predsednik Roosevelt pooblastil, da lahko U3tavi graditev novih ladij, če bi sporazum podpirale tudi Zedinjene države. Vsled povečanja števila vojnih ladij ln letal, se bo moral povečati tudi oficirski zbor za 1.200, kader pa še za 20.000 vojakov. Skupna tonaža treh velikih vojnih ladij, ki jih bodo pričeli takoj graditi, bo znašala 105 000, skupna tonaža 8 novih križark pa 68 500 ton. Ministrstvo za mornarico Izjavlja gle- da na ta predlog, da m bo z novimi vojnimi ladjami povečala ameriška mornarica za 20 odstotkov, stroški pa bodo znašali 800 milijonov dolarjev. Zadovoljstvo v Angliji London, 29. januarja a Angleški listi pripisujejo novemu ameriškemu oborožitvenemu programu Izreden pomen. »Times« pravi med drugim: Nihče ne more dvomiti, da je predsednik Roosevelt z vso Iskrenostjo podal svoje Izjave. Zato Jih moramo sprejeti zgolj z velikim zadovoljstvom. Zedlnjenje države se oborožujejo po Istih smernicah in iz istih razlogov kakor naša država. Njihov glavni razlog je, da postaja po svetu nerazumevanje mednarodnih zakonov tn posluževanje sile zmerom večje. Daleč so že časi ko sta oba velika miroljubna naroda z vidno vznemirjenostjo gledala na povečavanje bro-dovja v eni ali drugI državi ln ko sta sa borila za pariteto na tem področju. V teh težkih časih Je treba močno Veliko Britanijo ter močno ln oprezno Ameriko smatrati za bistveno jamstvo varnosti in miru na svetu. »Daily Telegraph and Mornlngpost« smatra že samo dejstvo, da se Amerika hoče oborožiti, za mnogo večjega pomena, nego stvarno oboroževanje. Na ta način so Zedinjene države sporočile vsem jasno, da ne bodo dopustile, da bi 1ih katerakoli sila prekosila v tel stvari. To stališče, ki ga je predsednik Roosevelt s svojimi iz-lavami kongresu le še bolj oiačil, bo odpravilo negotoxrost. ki se le lotila narodov, ki stvarno žele miru Rooseveltova poslanica le bila poslana sicer kongresu, posredno pa velja za ves svet. BI um poj de v Ameriko Pariz, 29. jan AA. >Rp^que< poroča, da bo bivši min. predsednik Blrim v na ikra j-Sem času odpotoval v Ameriko. Poverjena mu bo posebna uradna misija, kater« značaj pa še ni znan. petletnici Hitlerjevega režima v Nemčiji Francoska sodba o vzrokih odgoditve sestanka nemškega državnega zbora Bivši poslanik v Moskvi De Monzie je v svojem odgovoru izrabil željo da bi zgodovinski nesporazumi med Francijo in Nem- Pariz. 29 jan. o. Francoski tisk danes mnogo razpravlja o vzrokih, zaradi katerih je bila odpovedana seja rajhstaga. ki bi mora la biti iutri za peto obletnico narodno-socia-lističnega režima Nekateri listi menijo, da ie bila odaodena zaradi odkritja ilegalne akriie na Dunaju, kar je v Berlinu izzvalo precejšnje nezadovoljivo in sedaj nemške mu državnemu kancelanu ne bo treba zavzemati stališča nasproti pogodbi z dne 11 julija 1937 Po drugih verzijah t=o sejo odgodili zaradi splošne napetosti v Evropi in zaradi tega. ker je vlada dognala, da bi sedaj ne bilo primerno objaviti njenih sklepov ter namer glede vseh najbolj perečih problemov Nekateri optimistično razpoloženi listi sodijo, da je treba smatrati odgod-itev seip rajhstaga za dorela ugoden moment Hitler ju ne bo treba govoriti o osi Rim-Berlin in nemških kolonijskih zahtevah, kar bi nedvomno izzvalo novo reakcijo na evropskem zapadu. Izjave francoskih politikov Berlin, 29 januarja AA Za obletnico narodno-socialistične vlade v Nemčiji, ki jo bodo jutri svečano proslavili, ie glasilo narečnih socialistov »Volkischer Beo-bachter« poslal nekaterim uglednejšim osebnostim vprašanja ali je mogoč sporazum med Francijo in Nemčijo. Prof Bernard Fee s francoskega kolegija je izjavil: Glavno, kar je potrebno v tem času je, da se vse države sveta posvetijo določenim problemom Pričakovati je koristnega sodelovanja, če bodo vlade posameznih držav dovolj močne, da jim ne bo treba izkoriščati svoje zunanje politike za dosego notranjega ravnotežja m sile. Tudi močna francoska vlada bi morala nrna posvetovanja, katerih končni rezultat je ta, da male države na željo Francije in Anglije ne bodo več vztrajale na tem, da bi se o tem vprašanju sprejeli že sedaj kaki zaključki Na splošno prevladuje mnenje, da ne bi b'lo oportuno niti za male države same, ako bi se v tem pogledu prenaglile, zato jim je bilo nasve-tovano. naj vse svoje zadevne predloge umaknejo. Zainepo nemštvo in vsenemska propaganda Znano je. da nemška vlada zelo skrbi za propagando v inozemstvu. Prav te dni je spet poslala dva svoja odlična zast;>pnika v tujino, enega v Varšavo (Schlegerberger-ja). drugega (državnega podtajidka v zunanjem ministrstvu in voditelja organizacije nemštva v inozemstvu Bohleja) pa v Budimpešto Bohleja so v Budimpešti sprejeli najvišji državni predstavniki z ministrskim predsednikom Daranyjem. zunanjim ministrom Kanyo tn nekaterimi dru-g'mi člani vlade na čelu. V posebni avdien-ci je Bohleja sprejel tudi regent Horthy. Bohlejev obisk v madžarski prestolnici je bii dogovorjen med Daranyjem in generalom lidringom ob priliki jesenskega obiska madžarskega državnika v Berlinu. Madžari so se namreč prav hudo pritoževali zaradi propagande nemških državljanov na Madžarskem v vrstah nemške narodne manjšine in označevali to propagando za nedopustno vmešavanje tujih državljanov v madžarske notranje zadeve. Bo-hie je sedaj prišel v Bud.mpešto, da pomiri madžarske uradne kroge Še pred svojim odhodom iz Berlina je sestavil posebno spomenico, v kateri zavrača očitke, da bi narodno socialistične organizacije nemških državljanov v inozemstvu izvrševale drugačne naloge kakor podobne organizacije drugih tujih državljanov. Se posebej jim je strogo naročeno, da se nikakor ne smejo vmešavati v notranje zadeve držav, v katerih delujejo. Isto velja tudi glede njih stikov z nemškimi narodnimi manjšinami v posameznih državah, ker so te manjšine podvržene postavam druge in ne nemške države Ostro zavrača Bohle očitke o nekaki pan-germamstični propagandi narodno socialističnih organizacij v inozemstvu med nemškimi rojaki^ pripadnik; nemških manjšin. Naši nasprotniki, pravi Bohle v svoji poslanici, največkrat niti ne vedo povedati, kaj si predstavljajo pod besedo pangerma-nizem. Priznati moram, da je niti sami ne moremo definirati ker je ta beseda nastala izven naših meja Prepričan sem. da bodo spričo dobre volje današnjih državnikov v mnogih državah propadli poskusi prikazovanja tako zvane »nemške nevarnosti«. Spomenico je državni tajnik Bohle izročil v Budimpešti najprej uradnim krogom, potem pa tudi listom, ki so jo po večini objavili kot zelo važno izjavo. Vzbudila je in še vzbuja tudi prav živahne in dokaj različne komentarje. sortnih žrtev eksplozije v italijanski tvornici streliva Rim, 29. jan. d. V veliki tovarni streliva v bližini mesteca Segni. 50 km jugovzhodno od Rima na progi Rim—Neapelj, se je pripetila davi velika nesreča. Po neprevidnosti nekega delavca je eksplodirala najprej bomba s stisnjenim zrakom. Eksploziji so v kratkih presledkih sledile še druge, tako da je bil v nekaj trenutkih porušen velik del tovarne. Razvaline so pokopale pod seboj večje število delavcev. O nesreči so bile takoj obveščene oblasti v Rimu. ki so poslale v tovarno več oddelkov vojaštva, gasilcev in okrog 50 ambulantnih voz V prvih dopoldanskih urah so izkopali izjx)d razvalin 10 trupel in večje število ranjencev. Iz Rima sta se že v dopoldanskih urah pripeljala kralj Viktor Emanuel in min. predsednik Mussolini. O nesreči ie bilo izdano popoldne poročilo, da je bilo v enem izmed oddelkov tovarne ubitih 15 ljudi, večje število pa lažje ranjenih. Rim, 29. jan. g. Po privatnih cenitvah je ubilo pri eksploziji pri Seg"iiu 300 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih. Policija in vojaški oddelki so zastražili ozemlje okoli tvornice. Kako močna je bila eksplozija, dokazuje dejstvo, da so slišali detonacije 50 km daleč. V mestu Segniju je razbilo vse šipe. Eksplozija je porušila vsa poslopja tvornice Po zraku so leteli veliki deli strojev. tramovja in človeških teles. Pri reševanju so doslej našli 165 trupel Prva eksplozija je bila ob 7.35 zjutraj, druga ob 10. Reševalni oddelki so bili v veliki nevarnosti in so morali nastopati zeln oprezno, ker je bila nevarnost, da postanejo žrtev velikega požara. Šefa hanovinskega turističnega sveta Poročajo nam: V četrtek je bila 5. seja poslovnega odbora banovinskega turističnega sveta pod predsedstvom načelnika dr. Rateja. Na seji je podal referent Sottler poslovno poročilo za leto 1937., referent Badjura je s samostojnim referatom na novo obdelal aktualno vprašanje izboljšanja tujskega prometa v zimski sezoni. Nato se je razvila daljša diskusija o tujsko prometni propagandi po referatu, ki je bil na dnevnem redu tretje in četrte seje. Poleg razprav, ki so bile na dnevnem redu, je poslovni odbor načel tudi vprašanje priprav za letošnjo turistično sezono, vprašanje sanacije hotelske industrije, vprašanje propagandnih filmov itd. Predstavniki zasebne iniciative so v zvezi s tem orisali dosedanje težkoče, zaradi katerih njih delo kljub idealizmu, dobri volji in žrtvam ni imelo onega uspeha, kakršen bi bil zaželjen in potreben; poudarjali so boiazen, da bo njih delo ob nespremenjenih prilikah toda pri jx)veča-nih zunanjih in notraniih ovirah (inozemska konkurenca nivo cen itd.) še bolj otežkoff>no: opozarjali da je doeerianje obravnavanje turizma kot donosne gospodarske panoge kvarno v gospodarskem, pa tudi v kulturnem pogledu in izrazili končno željo, da se krene na tem polju pri nas na povsem nova pota, da pa Je s ta svrho treba zagotoviti več podpore vobče in zlasti povečane denarne pomoči ter složno, smotrno sodelovanje javne in privatne iniciative in vseh, ki jim je procvit in napredek turizma dravske banovine pri srcu. Atenski demanti Atene. 29. januarja. AA. Atenska agencija poroča: Ker krožijo v gotovih tujih listih še vedno zlohotne vesti o Grčiji, vnovič kategorično demantiramo poročila o dozdevnih senzacionalnih dogodkih Sedanji režim nikakor ni prekoračil okvira, ki je nastal z izpremembo z dne 4. avgusta 1936. Ker so nekateri bivši politiki, vseh je komaj 15, skušali s pomočjo prevratnih letakov kaliti mir. so jih prepeljali na Jonske in Egejske otoke, kar je prebivalstvo splošno pozdravilo. Prebivalstvo nadaljuje svoje življenje in delo v najpopolnejšem miru. Iz prometne službe Beograd, 29- jan. p. V prometni službi so premeščeni po službeni potrebi: prometnik Fran Levičnik iz Rakeka v Maribor, Bogomir Lapajne iz Ptuja v Rače, telegrafist Anton Križaj iz Ljubljane na Rakek, vlakovodja Ivan Majer iz Maribora na Pragersko, na prošnjo pa nadzornik proge Fran Koželj iz Maribora v Brezno in vlakovodja Ljudevit Budin iz Prager-skega v Mafribor. ,_______ Beležke Sklicanje skupščine in senata Iz Beograda poročajo, da Je predsednik narodne skupščine sklical prihodnjo sejo skupščine za ponedeljek 7. februarja ob 17. Na seji bo poslancem predloženo poročilo finančnega odbora o državnem proračunu. Ravno tako se poroča, da bo sklicana prihodnja seja senata za ponedeljek, 21. februarja. Računa se, da bo skupščina do takrat proračun že sprejela, tako da ga bo senat lahko takoj vzel v razpravo. Spremembe v banskem svetu V »Službenem listu barske uprave« ao objavljene nekatere spremembe v volilnem Imeniku za volitve senatorjev. Iz teh objav je razvidno, da je bil razrešen dosedanji član banskega sveta za mesto F*tuJ, dr. Alojzij Visenjak, namesto njega pa imenovan za ptujskega mestnega zastopnika v banskem svetu bivši minister Ivan Ve-senjak iz Košakov pri Mariboru. Na novo je dobilo zastopstvo v banskem svetu mesto Ljutomer. Za banskega svetnika je bil imenovan župan Franc Slavič. J ugoslo venstvo in unitarizem JRZ Na shodu JRZ v Daruvaru sta govorila finančni minister Dušan Letica in minister za telesno vzgojo dr. Slavko Miletič. Za njima so se oglasili še drugi govorniki. Nar. posl. Mikašinovič je poveličeval idejo unitarizma ter vzkliknil: »Nobeni sporazumi nas ne bodo razdelili, ker smo veke in veke stremeli za našo svobodno in ze-dinjeno domovino, v kateri nam je zajamčena naša bodočnost samo v zajednici vseh treh naših plemen.« Predsednik JRZ v Daruvaru dr. Miloš Radančevič, bivši samostojni demokrat je v svojem govoru naglasil, da »se strinja program JRZ povsem s programom bivše Samostojne demokratske stranke. Naš program je bil ln ostane: Enotna država, narodno edinstvo in dinastija Karadjor-djevičev. JRZ je postavila v svojem programu na prvo mesto jugoslovenstvo in jugoslovensko narodno edinstvo. Firme in forme so za nas postranskega pomena, glavno je vsebina.« Državniško proročanstvo Načelnik Županske zv^ze JRZ g. Nande Novak razpošilja te dni vsem slovenskim županom s strojem pisana pisma, v katerih jih obvešča, da bodo 6. februarja volili za senatorja »moža, ki je izšel iz slovenskega ljudstva in mu ostal zvest. moža. ki po svojem čustvovanju poosablja lik slovenskega človeka- dr. Franca Schaubacha. odvetnika v Mariboru«. Nato popisuje g. Novak zasluge in lepe lastnosti gospoda kandidata. Svoje pi-s>mo zaključuje načelnik Županske zveze z zelo dalekossžno napovedjo: »Izvolitev našega kandidata dr. Schaubacha bodi uvod v dobo novega razmaha slovenske samouprave«. Mi sicer spoštujemo g. dr. Schaubacha kot človeka, vendar pa smo globoko prepričani, da bodo slovenski župani doživeli grenko razočaranje, če mislijo, da to ravno njegova izvolitev uivod v dobo razmaha 6lovenske samouprave. V »Slovencu« smo čitali že pred dobrima dvema letoma zahvalo na račun vsa druge osebe, da je pripravila Slovencem samoupravo in jo položila na mizo ministrskega sveta. Od takrat je preteklo že mnogo vode po Savti proti Beogradu, o samoupravi j>a do včeraj ni bilo glaeu, ko so se pojavile govorice, da misli kr. vlada vnesti v finančni zakon pooblastilo, da lahko z uredbo izvede ban o vi nske samouprave. Toda državniško proročanstvo gospoda Nandeta iz Nevelj je vsekakor interesantno. Obramba beograjske čaršije Pred dnevi je objavil neki slovenski listič napad na beograjsko čaršijo. Kakor sicer pri »Samoupravi« ne čitajo slovenskih listov, tako pa jih je ta napad tako razburil, da so gospodje, med katerimi sedi tudi senator Franc Smodej, takoj zastavili svoja peresa v obrambo »čaršije«. »Samouprava« pravi, da »se v naši javnosti sploh precenjuje pomen beograjske čaršije. Pred 50 leti je res še nekaj pomenila v kraljevini Srbiji. Danes pa ni več mogoče govoriti o kakem njenem političnem pomenu. Sicer pa je imela čaršija, ki jo tolikokrat po krivici napadajo, svoje zgodovinsko poslanstvo v predvojni Srbiji, ki ga je tudi častno izpolnila. Čaršija, o kateri govore nekateri s tolikim prezira-njem. je žrtvovala vse za našo državo in ustvairila možnost za gospodarski in prosvetni napredek naše države. In kar je glavno: čaršija je vedno delala za narodno svobodo in zedinjenje brez ozira na vse žrtve, ki so jih vedno od nje zahtevali.« Upamo, da bo tudi »Slovenec« ponatisnil »Samoupravina« izvajanja, saj vendar govori ta list v imenu stranke, ki ji služi tudi »Slovenec«. O „svobodni Hrvatski44 Glavni organ JRZ »Samouprava« dosledno napada beograjsko združeno opozicijo, da s svojim zadržanjem podpira zahteve ekstremnih hrvatskih elementov, ki zahtevajo svobodno Hrvatsko. Po njenem mnenju bi se morali srbski opozionalci resno zamisliti nad dejstvom, da postaja zahteva po »svobodni Hrvatski« že resen program njihovih zagrebških partnerjev. K temu se je včeraj oglasil organ dr. Mačka »Hrvatski dnevnik« z ugotovitvijo, da je dr. Maček doslej še vedno zaključil vsak svoj govor z zahtevo po svobodni Hrvatski, kajti »svobodna Hrvatska ni postala šele sedaj program HSS, temveč je to že vedno bila«. Kakor je videti, so nasprotstva med JRZ in taborom dr. Mačka še zelo, zelo velika, čeprav so razni govorniki JRZ po Sloveniji v zadnjem času zopet pridno napovedovali sporazum med svojo stranko in dr. Mač-kpm Rumunski židje in sveče Rumunsko mimstrstvo za vere je prepovedalo Židom nadaljnjo prodajo sveč. Prepoved so že pričeli izvajati in odvzemati Zidom koncesije za prodajanje sveč. Obenem je bil objavljen odlok, $ katerim m Nemčija bo odpovedala pogodbo z Avstrijo? Rajhovski vodja zamejnega nemštva na Dunaju Dunaj, 29. januarja, b. Energični nastop vlade proti avstrijskim nacistom je zbudil veliko nevoljo v nacističnih vrstah. Nacisti so posebno razočarani zaradi Izjav, ki sta jih podala o njih protizakonitem delu Zernatto ln Adam. V zvezi »tem notranjim bojem v Avstriji so nacisti raz-fcrili v svojih vrstah vesti, da »e je vodja zamejnega nemštva Bohle na svojem po-vratku iz Budimpešte prav zato ustavil na Dunaju, da se mimogrede porazgevori z avstrijsko vlado tudi o tem vprašanju. Obenem zatrjujejo v istih krogih, da je nemški poslanik Papen odpotoval v Berlin, da osebno Informira kaneelarja Hitlerja o sedanjem razvoju v Avstriji in o izrazito protinacističnem kurzu Schusch-niggove vlade in mu v tej zvezi stavi predlog ra. odpoved nemško-avstrijske po-gtidbe z dne 11. Julija 1936. Na pristojnih mestih pa te govoric« demanti rajo kot kaj malo verjetne, ker ima od Julijskega sporazuma, kakor znano, neprimerno večje koristi nemška kakor avstrijska vlada. ★ Celoree, 29. jan. b. Zvezni komisar polkovnik Adam je imel tu na zborovanju domovinske fronte govor, v katerem je ulo ostro nastopil proti ilegalni propagandi domačih nasprotnikov avstrijske rejmblike. Opozoril je med drugim na izredno delavnost nacistične propagande v Avstriji Ln v tujini. Motijo pa se vsi, kn mislijo, da bodo mogli e tako ilegalno akcijo kakorkoli vpliva ti na politiko državnega kaneelarja Schushnig ga. „HSS Je radikalna in brezkompromisna" »Hrvatski dnevnik« razpravlja o možnosti, da bi se med Hrvati organizirala poleg HSS še kaka druga politična stranka. Organ dr. Mačka odločno zavrača vsako misel na kaj takega. Med drugim pravi: »Nemogoče je osnovati še bolj hrvatsko stranko, kakor je HSS, ki predstavlja vse težnje hrvatskega naroda. HSS ni nobena umerjena hrvatska stranka, ker ni niti ene hrvatske narodne zahteve, ki ne bi bila tudi njena zahteva. Hrvatov danes nI mogoče deliti v maksimaliste ln ml-nimaliste. ker se vsi Hrvate bore danes za iste cilje. Zaradi tega nima prav zagrebški list, ki piše. da bi mogli pristopiti Hrvati h kaki stranki, ki bi bila bolj radikalna. kakor pa Je HSS. To pa zaradi tega ker sploh ne more biti med Hrvati bolj radikalne stranke, kakor je HSS. Druga stvar je morebitno radikaliziranje metod in taktike. Hrvatska seljačka stranka ni brezpogojno vezana na svojo današnjo taktiko. Ako bi uspeh narodne borbe zahteval radikalnejše metode, ne bo o tem prav nič dolgo razmišljala. Ni si sploh mogoče misliti med Hrvati stranke, ki bi bila bolj odločna v borbi za narodne zahteve, kakor je HSS. Do danes Ji nihče ne more očitati, da nI ohranila Integralnosti vseh hrvatskih narodnih zahtev ln ostala v vsakem pogledu brezkompromisna.« »Bile so«, nadaljuje list, »sugestije izven okvira hrvatskega narodnega pokreta, ki poskušale spraviti HSS na pot posfopne politike. Vsi ti poskusi pa so propadli zaradi nezlomljivosti ln doslednosti hrvatskega narodnega vodstva. Danes niso časi, da bi stranka kakršna je HSS, ki predstavlja organizirani hrvatski narod, mogla zaplavati v kake oportunistične vode. HSS ne more sprejeti politike drobtinic Ako želi ostati tudi v bodoče organ svojega naroda, mora biti nepopustljiva pobornica zahtev hrvatskega naroda. Ml se ne želimo vrniti v Čase predvojne nagodbene politike. Ostali bomo na pravi narodni liniji, dosledni ln brezkompromisni.« Nj. Vis. kneginja Olga odpotovala v Atene Beograd, 29- januarja. AA. Snoči je odpotovala v Atene Nj. kr. Via. kneginja Olga. Njen oče NJ. Vis. princ Nikola je težko oboleL Finančni odbor Beograd, 29. jan p. Finančni odbor narodne skupščine je imel danes samo kratko sejo, na kateri so bili izvoljeni poročevalci večine. Za poročevalce so določeni podpredsednik odbora Caslav Nikitovič, dr. Jure Koče in Branisiav Todorovič. Za poročevalce majšine sta določena Ivan Mohorič in Miloslav Perič. Ob koncu seje se je finančni minister Letica zahvalil članom finančnega odbora za hitro delo in naglo rešitev proračunske razprave. Poročilo finančnega odbora bo predloženo na prvi seji skupščine, ki se zopet sestane 7. februarja. Arhierejski sabor Beograd, 29. jan. p. Arhierejski sabor je imel danes dopoldne ob 11 po zasedanju posameznih odborov kratko plenarno sejo, po kateri je bilo za javnost izdano naslednje poročilo: »Odbori, ki so bili izvoljeni na prejšnjih sejah, stalno proučujejo predmete, ki so jim bili dodeljeni. Zaradi zasedanja odborov je podpredsednik arhierejskega sabora mitropolit Dositej šele ob 11. sklical plenarno sejo. Seja je bila kratka. Na njej je bilo sporočeno, da so prispeli za obravnavo še nekateri novi predmeti, ki bodo dodeljeni pristojnim odborom v nadaljnjo proučevanje. V arhierejskem saboru vladata enodušmost in sloga glede vseh vprašanj, ki se tičejo življenjskih interesov srbske pravoslavne cerkve. Zato se lahko s polnim zaupanjem pričakuje, da bo arhierejski sabor tudi tokrat, kakor vselej doslej, rešil vsa vprašanja cerkve, ki no na dnevnem redu, v splošno zadovoljstvo rodoljubnih svečenikov in vernikov in na način, kakor ga narekujejo življenjski interesi naše rodoljubne srbske pravoslavne cerkve. Sabor bo v ponedeljek dopoldne ob 9. nadaljeval svoje delo.« Hodževa proslava v Zagrebu Zagreb, 29. jan. o. V Češkoslovaškem narodnem domu so danes svečano proslavili 60-letnico predsednika češkoslovaške vlade dr. Milana Hodže. Prireditev Je vodil g. Vojtjeh Zbornik, življenje ln delovanje češkoslovaškega državnika je v daljšem govoru očrtal češkoslovaški konzul v Zagrebu dr. František Resi. Tajnik Jugosiovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Esih je govoril o odnosih Hrvatov, Slovencev in Srbov do dr. Hodže. Govorom Je sledila lepa izvedba daljšega umetniškega programa. prepoveduje v Rumuniji trgovina s svetimi podobami. V bodoče bo prodajal ikone samo rumunski sveti sinod. Sveče pa bodo smeli prodajati samo kristjani. Splošni kongres pravoslavnih cerkva Kakor poročajo rumunski listi, sta rumunsko ministrstvo ver in sinod rumunske pravoslavne cerkve začela s pripravami za sklicanje splošnega kongresa pravoslavnih cerkva, ki bo že drugič v Rumuniji. Rumunski listi poudarjajo, da je pobuda za sklicanje splošnega pravoslavnega kongresa izšla iz vrst rumunske pravoslavne cerkve, »ker je po katastrofi, ki je zadela rusko pravoslavno cerkev najpomembnejša cerkev«. Kongresa se bodo udeležili zastopniki vseh pravoslavnih sadra* -.•-.. Priprave za sanatske volitve Beograd, 29. jan. p. Danes dopoldne Je imel glavni volilni odbor za senatske volitve kratko sejo pod predsedstvom predsednika skupščine Ciriča. Seji so prisotvo-vali vsi člani z izjemo predsednika Vrhovnega sodišča v Sarajevu, ki je obolel. Na dnevnem redu je bila razprava o reklamacijah, ki pa jih ni bilo. Odbor je sklepal samo o spremembah v sestavi volilnega odbora v Splitu, kjer je predsednik apela-cijskega sodišča Buzolič zbolel in ne bo mogel vršiti svoje funkcije. Na njegovo mesto je bil imenovan podpredsednik ape-lacijskega sodišča dr. Santič. Prihodnja seja glavnega volilnega odbora bo teden dni po senatskih volitvah. Odlikovanja Beograd, 29. jan. p. Odlikovani bo z redom e v. Save IV. stopnje Fran Baš. veterinarski svetnik v Ljubljeni i redom Jug. krone V. gtopnje Josip Priol. ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru; z redom e v. Save V. stopnje inž. Rado Lah, ravnatelj kmetijske šole v Št. Juriju, ini. Niko Stanovski višji veterinarski pristav v Mrzlih Vodicah, Julijana Fekonia. voditeljica gospodinjskih tečajev v Mali I»ki. Fran Aplene, sadjarski inštruktor v Mariboru, inž. Primož Simonič, kmetijski svetnik v Ljubljani, Martin Zupan, kmetijski referent v Mariboru, z zlato kolajno za državljanske zasluge Fran Valentinčič, tv»-niičnik kmetijske šole na Grmu. Napredovanja Beograd. 29. jan. p. Napredovali so v 5. skupino učitelji, odnosno učiteljic«: Marija Babnik v Ljubljani, Ljudmila Jenko v Mirni, Anton Nerat v Mariboru; v 6. skupino Anton Mohor v Mariboru. Zoro Uršič v Krškem, Gabrijela Likar v Polju, Ljudmila Mlekuš v Ptuju. Marija Tocnec v Primsko-vem, Ar.ton Kander na Jesenicah, Ljudmila Ljubič na Ble1«. Marijo Božič v Gornjem gradu. Cirila Gralnik na Biedu, Ana Tomšič na Hranu. Roža Majcenovič v Bel-tircih Alojzij Veber v žalni. Štefan Blažič v Studencih pri Mariboru. Fran Pečar ▼ Kranjski gori, Fran Kurnik v Šoštanju, Anton Habič v Bohinjski Bistrici LeopoHi-n.a Losrar v Hrastniku. Gabrijela Hočevar v Vel. Laščah. Roza Medic v Cerkljah, Lavrencija Kokalj v Višnji gori, Otilija Škrbec v Orehoviri ln Antonija Zaplotnik v LlmbtrSn. Za arhivarja katastrsk« um-a-ve r Novem mestu je napredoval pomožni arhivar Anton VukSimič za tehničnega referenta pri »reškem načeletvu pa Hinkc Leskovec, dosedaj uradniški prip'«vniik. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Močan ciklon, ki Ima svoje središče med Islandijo ln Norveško. Je zajel vso Evropo, razen skrajnega jugozapada, kjer še vedno prevladuje visok pritisk. V zapadni ln sever-novzhodni Evropi je vreme zelo neugodno. Ponekod dežuje, drugod sneži. Vedro Je vreme nad Sredozemskim morlem in v jugovzhodni Evropi. V srednji Evropi se Je temperatura dvignila za celih 8 stopenj, padla pa Je v zapadnem In južnem delu kontinenta. V Jugoslaviji se Je v zapadnih severnih krajih vreme razvedrilo, drugod Je še oblačno. V zadnjih 24 urah je malone po vsej državi deževalo ali pa snežilo. Temperatura Je povsod padla približno za 4 stopnje. Najnižja Sarajevo —12, najvišja Mostar 14 C. Zemnnska vremenska napoved: Nebo se bo znova pooblačilo. Ponekod Je pričakovati dežja, drugod snega. Temperatura bo na severu nekoliko padla, v južnih krajih pa se bo dvignHa. Za«rreb«ka: Temperature bodo padle. Se nadalje oblačno vreme. Dunaj: Izpremenljivo vreme, v prostih legah viharno, temperatura podnevi sad MJts&sluar ——--- - Maši kraji in ljudje Beseda prebivalstva priključenih občin ob novem ljubljanskem proračunu O novem proračunu mestne občine ljubljanske smo v gospodarskem delu lista objavili že vrsto člankov, danes pa na kratko dodajamo še pripombe, ki jih je napisala ena naših naročnic z inkorporiranega ozemlja. Mestna občina ljubljanska je pred dnevi razgrnila svoi proračun za prihodnje leto, tretjega, odkar je na vodstvu sedanja mestna uprava, pod katero so se proračuni zvišal: doslej za okrog 17 milijonov dinarjev Ko so prvič razgrinjali proračun, so se izgovarjali, da je povišanje samo prehodno in da ie nujno zaradi visečih dolgov in priključitve okolice. Samo mimogrede naj pripomnimo, da bi davkoplačevalce zanimale tudi podrobnosti o tem, koliko je mestna uprava v tem času odplačala dolgov in koliko znašajo mestni dolgovi še danes. Toda povišanje na veliko presenečenje občanov ni bilo prehodno, temveč proračuni stalno naraščajo. Nekateri pravijo, da Sfc ne bi kdo ve kaj razburjali nad to reč-jo. če bi mestna oKčina na primer priskrbela »talno zaposlitev nekaj stotinam družinskih očetov in bi jim za delo tudi nudila nagrado, ki bi zagotavljala dostojen eksistenčni minimum, ostalim uslužbencem pa bi vrnila plače na višino, do katere so jih prejemali pred znižanjem. Če bi družinski očet;e imeli zaslužke, s kakršnimi je mogoče preživljati družino, bi se marsikatera žena. ki se danes muči po tovarnah, trgovinah in pisarnah, rada odpovedala svojemu mestu in napravila prostor brezposelni tovarišici. ki danes živi morda v bedi z brezposelnimi starši Pri sedanjih plačah pa se vsaka žena na vso moč oklepa vsake. še tako skromne službice. da pomaga možu vzdrževati družiro. Samo služkinja je na tem. da mora zapustiti dobro, stalno mesto s hrano in stanovanjem, če se hoče poročiti. Morda je res, da potroši občina mnogo denar ta za siromake res pa je tudi. da bi bilo treba v socialnem skrbstvu uveljaviti nekaj več nepristranskega duha, saj tudi davke plačujejo pripadniki vseh strank. S tem v zvezi naj opozorimo na zadevo ljubljanske bolnišnice, ki se polagoma razrašča v afero. Kakor socialno skrbstvo, je tudi bolnišnica zato tu. da pomaga vsem ljudem brez ozira na legitimacijo in prepričanje. pa se morda prav zato nahaja v tako malo zadovol|ivem stanju. Če se tu ali tam zida kakšna cerkev, se ob nedeljah z vseh prižnic po Sloveniji glasi prošnja, naj ljudje kaj malega odrinejo za zidavo. Tam, kjer jo zidajo, pa kar vsaki družini določilo. naj »prostovoljno« plača toliko in toliko. za en kubik. recimo, a če je mogoče, tud-' za nekaj kubikov. Kar župljani obljubijo pobirajo pridni možje vsak mesec po obrokih in najbolj goreči med njimi pri-ha iaio tudi v času. ko bi morali biti v službi. pa so jim njihovi uvidevni šefi dali prosto Če bi se z enako mero ljubezni in velikodušnosti gradila ljubljanska bolnišnica, bi jo gotovo že zdavnaj imeli, vsaj v surovem stanju, če že ne z vso opremo vred. Davkoplačevalci morajo pač na lastni koži občutiti, da ima danes v vsem življenju eno prvih besed — pripadnost k stranki. Še kadar naleti človek na cestarja pri delu se mora najprej vprašati, kdo v tej ulici stanuje. A medtem ko vsakdo skrbi Od sodnih aktov k drevesom in vrtovom Dosedanji litijski sodni predstojnik, svetnik g Janko Huter je stopil v pokoj. Ko zapušča sodno poslopje velja ptdčrtati nekaj nie^ovih najbolj značilnih vrlin. Gospod 11uter je vzoren narodnjak in zvest član Sokola. Rodil se je v litijskem gradu, poslopje je zdaj njegova last. Pred leti ga je dal obnoviti in okrasiti s freskami nečakinje gdč Mire Pregljeve. Kot sodnik je služboval g Huter najprej doma v Litiji, nato v Mokronogu, ob prevratu pt je bil postavljen za sodnega predstojnika v Kočevju Uredil je uradovanje v slovenskem jeziku in zagotovil ljudstvu vero v pravosodje. ki je dotlej na tem otoku z mnogimi izrednimi pravicami za nemške naseljence naši rojaki niso imeli. Odločnemu in vestne- mu predstojniku se je posrečilo, da je kmalu spravil v red žalostno zapuščino Avstrije Potem je služboval kot sodni predstojnik še v Kamniku. Čim pa je bilo izpraznjeno predstojniško mesto v Litiji, je zanj zaprosiI in ga pred 3 leti dobil. Je izboren jurist, pravičen in dobroti j: v predstojnik, prebivalstvu vedno očetovsko dober svetovalec in prijatelj. Moža poštenjaka spoštuje prav ves litijski okraj. Velikega prijatelja narave cenijo lovcu bogato je podkovan v sadjarski in vrtnarski literaturi. Na svojem posestvu na Dobri vi si je uredil krasen sadovnjak, pred-njačijo marelice, ki jih nego je z vso skrbnostjo in je v tem vsen okoličanom dobrodušen svetovalec V nedeljo je bil izvoljen za predsednika Sadja, ske m vrtnarske podružnice v Litiji Želimo, da bi ostal upokojeni gospod svetnik še doigo med na-mi in da hi po vestnem delu še pogosto sedal h šahul najprej za svojo stranko, je n. pr. mestnim svetnikom z inkorporiranega ozemlja kaj malo do tega, da bi z vso vnemo zastopali interese svojih okrajev. Gostaščino so uvedli za posestnike novih hiš m nam jo upravičujejo po raznih zakonih. Z gorečo vnemo so poskrbeli, da so na priključenem ozemlju uveljavili enake davke kakor v mestu. S tem so najhuje udarili prav najbolj siromašne davkoplačevalce, saj so v predmestjih zidali največ prav oni nameščenci m delavci, ki so v času hude stanovanjske krize hoteli svojim družinam zagotoviti skromno streho nad glavo ir so se pri tem zadolžili do vratu. Da bi mogli odplačevati dolgove, so si morali naložiti naj-skromnejši način življenja, sebi in svojim otrokom so morali dobesedno pritrgovati od ust odreči so se moraM slehernemu razvedrilu in vsem potrebam kulturnega človeka. Še poprej so le z največjo težavo izhajali s svojimi obveznostmi, a ko so jim narasli davki, so prišli na rob obupa Mnogim izmed njih so hiše ki so jih gradili z lastnim: žulji, že prodane, druge pa bo ta nesreča dosegla prej ali slej. Vse borbe posestnikov novih hiš s priključenega ozemlja, da se jim prizna 20-letna davčna olajšava, kakršne so deležni njihovi tovariši iz mesta, so osta;e zaman, čeprav bi mestni občini ureditev tega vprašanja ne delala nobenih resnih preglavic. Proračuna za to skoraj ne bi bilo treba spreminjati, ker je začela davčna olajšava šele lansko leto potekati, prizadetim pa bi bila storjena velika usluga. Mestna občina bi morala samo pri finančnem ministru intervenirati, naj se posestnikom z inkorporiranega ozemlja dovoli enaka olajšava, če se jim že davki zvišajo na enako mero, kakršno plačujejo meščani s prvotnega mestnega ozemlja. Tako pa uživajo posestniki novih hiš iz nekdanje ljubljanske okolice edini v vsej kraljevini to izredno čast, da lahko plačujejo višje davke, pa se morajo odreči olajšavi Občani pogostokrat zabavljajo, da je mestna občina skrbno na delu samo tam. kjer je prizadet kak ugleden član mestnega sveta, pa ti očitki so največkrat samo iz trte zviti Najbrž pa bo res. da se nobenega izmed odločujočih gospodov ne tiče zadeva z davčno olajšavo, pa zato tudi nihče ne zmore prave vneme, da bi reč dognal do kraja. Tako se bomo morali posestniki novih hiš s priključenega ozemlja pač sprijazniti z usodo in mimo počakati, da nas odreši boben. Neredna s1/OJILccl i upbva na ves organizem« Dobro sredsfvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je U(i. rt j. S. Br. VWIM Mali obmejni promet spet odprt Od včeraj opoldne se spet normalno razvija Maribor, 29. januarja Komaj pet m pol dni je tranla ukinitev tako zvanega malega obmejnega prometa, ki je stopila v veljavo v ponedeljek 24. t. m. Avstrijski obmejni organi so prejeli danes navodilo, da se sme vršiti z veljavnostjo od danes v soboto 29 t m. od 12. dalje znova neomejeno mali obmejni promet v dosedanjem obsegu na podlagi dosedanjih obmejnih izkaznic oziroma pro-pustnic, ki so ohranile svojo veljavo. Vest se je naglo razvcdela vzdolž meje in je vzbudila zadovoljstvo ne le med našimi obmejnimi trgovci in obrtniki, temveč še bolj pn avstrijskem obmejnem prebivalstvu, ki je bilo zaradi ukinitve zelo prizadeto, saj je moralo plačevati veliko dražje živilske potrebščine na avstrijski strani. Protestu raznih avstrijskih organizacij 90 oblasti naposled ugodile in z današnjim dnem vlada spet normalno stanje. Tragedija pomorskega kapetana Obupan zaradi brezposelnosti je šel v Dravo Maribor, 29. januarja. Pri Vurbergu je naplavila Drava moško truplo, ki so ga pokopali na vurberškem pokopališču. Obleka je kazala, da gre morebiti za truplo bivšega pomorskega kapetana Milana Ivanetiča ki je približno pred mesecem dni neznano kam izginil. Da se ugotovi identiteta, so oblastva odredila izkop trupla in so razen tega obvestila znance pokojnega Ivanetiča, da si ogledajo truplo. Zdaj se je ugotovilo naslednje: 32-letni trgovski mornariški kapitan Milan Ivanetič je zaradi bolezni izgubil službo in prišel v Maribor, kjer je iskal zaslužka. Pri Sv. Petru se je hotel v neki gostilni ustreliti, vendar so mu to preprečili, nakar je odšel proti Dravi. Od takrat je izginila vsaka sled za njim. Poročali smo pred dnevi o nesreči, ki se je pripetila v Betnavi pri Sv. Petru niže Maribora, ko je posestnik Pšajt s samokresom, ki ga je bil našel njegov sin ob Dravi, ranil svojo ženo v hrbet, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Zdaj so dognali, da je samokres last kapetana Ivanetiča. čigar truplo je nedavno prej Drava naplavila. Ivaneti-čevo obleko in perilo so pokazali sestri, ki je potrdila, da je to last pogrešanega brata. Za nož v srce pet let pokore Ubijalec Fišinger pred mariborskim malim senatom Maribor, 29. januarja. V razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega ok-ožnega sodišča se je dane9 dopoldne odigral epilog krvavega in vse obsodbe vrednega dogodka, ki se je pripetil 6. julija lani v Zgornji Bistrici Na zatožni klopi sedi 29-letni tovarniški delavec Ivan Fišinger iz Zgornje Bistrice, ki ga je državni tožilec obtožil, da je z nožem sunil naravnost v srce Ivana Juharta, ki je poškodbi takoj podlegel. Obširna obtožnica slika potek tega krvavega dejanja, ki je razburilo vso tamošnjo okolico, sledeče: Dne 6. junija 1937 je bil v Slovenski Bistrici nabor, katerega se je udeležil tudi pokojni Ivan Juhart iz Zgornje Bistrice. Po naboru se je Juhart vrnil domov, kjer je bila tega dne gasilska veselica. Kakor je že navada se naborniki kaj radi zadržijo v tej im oni gostilni in je tako obiskal pokojni Juhart z večjo družbo Pematovo gostilno, kamor je prišel kasneje tudi obtoženi Fišinger. V veseli družbi sta se Fišinger in Juhart pričela šaliti in vprizo-rila v gostilniških prostorih pravo roko-borbo. Šlo je za to, kdo bo prej položil nasprotnika na lopatice, lz prvotne šaljive borbe pa se je razvila divja rakobor-ba in ju navzoči kar niso mogli razdru-žiti. Ko jc gostilničarka opazila, da postaja borba vse preresna, je poklicala dva gasilca, ki sta nastopajoča borca razdvojila. »Premagani« Juhart, ki ga je bil Fišinger potlačil na tla, se je nato odstranil iz gostilne in šel z nekaterimi fanti v drugo gostilno. Šele kasneje je opazil, da je izgubil nekje svoj klobuk, zaradi česar se jo vrnil v Pernatovo gostilno. Tam je izvedel, da ima njegov klobuk obtoženi Fišinger. Obtožnica pravi nadalje, da je Fišinger nesel sam klobuk za Juhartom in sta se oba srečala na gostilniškem dvorišču. Juhart in Fišinger sta »e spogledala. Po živ kos gornjesavinjske zgodovine Ob osemdesetletnici Ignacija Fluderaika Gornji grad, konec januarja. 1. februarja poteče 80 let, kar se Je rodil v lepem savinjskem trgu na Ljubnem g. Ignacij Fludernik, znan skoro v vsej naši ožji domovini. To vam je prava stara slovenska grča. Rodovina Fludernikov seže nazaj v leto 1426., kakor lahko ugotovite v arhivu gornjegrajske graščine. Podrobno moremo najti podatke o Fluder-nikovi rodbini od 3. marca 1730, ko je umrl prapraded Matevž Fludernik. Od vseh Fludernikov pa je edini naš jubilant doslej dosegel 80 let življenja. gola na Ljubnem je bila v letu 1865. Se enorazrednica, danes je petrazrednica. Ignacij je pokazal veliko nadarjenost in je bil vpisan v zlato knjigo, staro že nad 100 let. Ostal je doma kot edinec in je po očetovi smrti prevzel domačijo, ki jo vodi vzorno ves čas. Pridobil si je izredno lepe zasluge za gornjegrajski okraj, posebno pa še za Ljubno samo. Kot mlad gospodar je takoj stopil v javnost in pomagal z nasveti in požrtvovalnim delom. Bil je nekaj let podžupan, nato 3 leta župan, predsednik krajevnega šolskega sveta, odbornik okrajnega zastopa od leta 1889. pa do njegovega razpusta, odbornik akcijskega odbora za zgraditev vodovoda na Ljubnem, ki je bil dovršen v letu 1908. Pri zgraditvi nove šole na Ljubnem v letu 1900. je bil član nadzorstvenega odbora. Njegova zasluga je. da je bilo trgu dovoljeno imeti letno dva živinska sejma. Na njegove vztratne intervencije Je trg dobil orožniSko postajo ln pošto z brzojavom. Neumorno je delal v odboru za zgradbo ceste Ljubno—Solčava: delo se je začelo v letu 1894. ln se Je izpopolnilo leta 1904. V letu 1894. ga vidimo med ustanovitelji uglednega domačega denarnega zavoda Hranilnice ln posojilnice na Ljubnem, kjer opravlja še zdaj vzorno vse ravnateljske posle in je znatno njegova zasluga, da je zavod tudi v težkih časih ostal ha dobrem glasu. Skozi 18 let je bil načelnik gostilniške zadruge za Gornji grad in je najstarejši gostilničar gornjegrajskega okraja. Je seveda tudi član akcijskega odbora za zgraditev železnice Šmartno ob Paki— Kamnik. Leta 1886. se je ustanovila gasilska četa na Ljubnem; je 3 krat zapored izvoljen za načelnika ter Je edini še živi ustanovni član, zato je seveda res tudi častni član. Ohranil je slovenski poveljevalni jezik nasproti takrat obstoječemu veteranskemu društvu, ki se je kosalo z nemščine. Fludernik je navdušen planine že od mladih nog. Sklenil je znanstvo z dr. Janezom Frischaufom, ki je pridobil Fluder- izmenjtd neka) ortt besed sta ee kar na dvorišču spopadla in je t metežu pograbil Fišinger nož ter ga s tako silo porinil pokojnemu Juha rtu v srce, da se je ta na licu mesta zgrudil ves ▼ krvi na tia in pri priči izdihnil. Obtoženi Fišinger taji vsako krivdo ter pravi, da je bil sam napaden po pokojnem Juhartu in nekem Šternu, ki sta ga obdelala z noži. Nadalje navaja okolnost, da je Juharta zabodel Štern m ne on, ki je segel po žepnem nožu šele ▼ gostilni in ne na dvorišču. Pravi da bi smrtonosne rane na noben način ne mogel prizadejati z navadnim malim žepnim nožem, ki ga je imel pri sebi. Senatu je predsedoval dr. Tura to, pri- Ta zdravje štedi — kdor moder ja Zato pa sednika sta bila dr. Čemer in Lečnik, obtožbo je zastopal državni tožilec Sever. Razprava je trajala nad dve in pol uri in ob 12.45 je senat izrekel sodbo, po kateri je obtoženi Fišinger spoznan za krivega in je obsojen na pet let robije in ne izgubo častnih državljanskih pravic za dobo petih let. Tragedija bednega rudarskega upokojenca Obupal je nad življenjem zaradi bede svoje družine Zagorje, 29. januarja Spet ena žrtev bede. Včeraj popoldne so na zagorskem pokopališču položiti v grob moža, ki je bil obupal nad življenjem. V Bevškem grabnu imajo kljub vsej nevarnosti zaradi plazovja nekateri manj premožni svoje hišice. V teh hišicah prebivajo po večini družine upokojenih rudarjev. Med drugimi je imela tudi štiri članska družina okrog 70 let starega rudarskega upokojenca Franceta Grmovška v najemu majhno sobo Grmovšek, ki je po rodu iz Zavrtni-ka v občini Šmartnem pn Litiji, je po ukinitvi tamkajšnjega svinčenega rudnika šel za kruhom k rudniku v Trbovljah. Ko zaradi bolezni ni mogel več delati, je bil upokojen. Z mesečno pokojnino 300 din je preživljal svojo veččlansko družino, dokler se ni posrečilo starejšem sinovom dobiti zaposljenja. Tedaj je s tem denarjem preživljal še štiri osebe, in moral od tega zne- ska še plačevati za stanarino 60 din. Dokler je bivša občinska uprava takim ubožnim družinam dajala mesečno podporo v raznih živilih katere je bila deležna tudi Grmovškova družina, so Grmovškovi še nekako izhajali. Razumljivo je, da je skrbni družinski oče obupaval, ko je gledal hiranje svoje družine. Tudi nič čudnega ni. da si je io nekajkrat hotel končati življenje, pa so mn to drugi preprečili. V sredo popoldne je sel od doma, češ da gre obiskat prijatelja na Zeleni travi. Rudarski upokojente Kepa, ki je slutil, da z Grmovškem nekaj ni v redu, je stopil oprezno za njim. V bližini Hudega brezna pa je Grmovšek opazil, da ga zasleduje Kepa in se je zdajci s ceste pognal v brezno. Nesrečnež se je ves razbil in bil je takoj mrtev. Bevški graben ima prvo žrtev pomanjkanja, ki glasno kliče pristojne činitelje, da je treba bednikom pomagati Celjska mladina dobi počitniški dom Pod Tovstom bo preurejeno lepo posestvo Celje, 28. januarja. Po prizadevanju uprave Zdravstvenega doma in celjske mestne občine bomo dobili tudi Celjani prepotrebno socialno ustanovo »Počitniški dom za mladino«, kakor jih imata že Ljubljana in Maribor. Mestna občina je dala lani upravi Zdravstvenega doma na razpolago bivše Likovičevo posestvo pod Tovstom, da zgradi na nje-m poslopje, v katerem se bo mogla zdravstveno šibka mladina preko poletnih mesecev v solncu. svežem zraku in ob primerni prehrani okrepiti in utrditi. Posestvo meri preko 6 ha travnikov in njiv. Upravnik Zdravstvenega doma v Celju g. dr. Rebernik se jc že lani z velikim idealizmom in energijo sam lotil dela ter zgradil s sredstvi Zdravstvenega doma lično stavbo, ki je v surovem stanju že gotova. Prostor je prav srečno izbran. Leži 750 m nad morjem pod vrhom Tovsta, sre-d; gozdov, po katenh vodijo senčna pota deloma po ravnem, deloma po grebenih, s katerih se odpira krasen razgled na vse strani. Obiskovalci Celjske koče so gotovo že opazili novo stavbo, ki se svetlika skozi gozd; to je zgradba »Celjskega počitniškega doma,« ki se bo po potrebi m v skladu s sredstvi, ki bodo na razpolago, primerno razširjala in izpopolnjevala. Stavbo je treba sedaj še dogotoviti, bavitj opremo, ter izvršiti instalacije razna terenska dela za igrišča itd. Uprava Zdravstvenega doma je žrtvovala do sedaj za zgradbo že preko 70.000 din, približno toliko pa bo še treba, da se stavba dogotovi in opremi. To vsoto bo treba zbrati. Prva je uvidela veliki pomen počitniškega doma tukajšna krajevna protrtu-berkulozna liga. kii jc prispevala za dovrši-tev doma 10.000 din. Počitniški dom bo opravljal T skladu m rabokupno pogodbo med celjsko mestno občino in Zdravstvenim domom poseben kuratorij. ki bd tudi skrbel, da se zbero potrebna sredstva za dograditev. Temu kura-toriju pripadajo naslednji gospodje: Todor Lezarevič, predsednik cinkarne, kot predsednik; Rudolf Stermecki, veletrgovec, kot podpredsednik, Franc CSenšek, ravnatelj meščanske šole, tajnik; Mirko ZdoJšek, predsednik proti tuberkulozne lige, blagajnik; dr. Jakob Rebemik, upravnik Zdravstvenega doma, gospodar; Franc Jerič, ravnatelj Ljudske posojilnice in Drago Kralj, ravnatelj Celjske posojilnice, preglednika računov; člani: Franc Dolžan, kleparski mojster, Karel Golob, mizarski mojster, dr. Ivan Rajšp, ravnatelj bolnišnice, dr. Jurij nlka za to, da je vodil vsa dela potov lz Robanovega kota na Maličko planino in Korošico v letu 1893. Na Ojstrici je bil Jubilant prvič v letu 1888 in je od tega časa naprej prehodil Savinjske planine vse križem neštetokrat, na Korošici je v spominski knjigi vpisan 46-krat. Pri zgraditvi stare koče na Korošici ▼ letu 1913. je pomagal prav požrtvovalno. V letu 1908. je doživel uro groze ob priliki strašnega neurja na Grintovcu, kjer je bil v družbi graščaka Antona Kersnika. Pod neko skalo sta v strahu vendarle dočakala konec neurja. Ni skoraj v naših planinah kota, da ga ne bi znal opisati tujcem in izletnikom, ki se kaj radi oglašajo v Fluderni-kovi gostilni na Ljubnem. V letu 1929. so ga Izvolili planšarji za načelnika Planinskega odbora za gornjegrajski okraj in kot načelnik se je udeležil vkljub visoki starosti ▼ juliju 1931. velikega poučnega Izleta planšarjev ▼ bohinjske planine, tako na Pešato, Klora in Ratitovec. Iz jubilantovega prvega zakona, sklenjenega s Presečnikovo Jožefo iz Gornjega grada, žive štirje otroci, med njimi Je dr. Ignacij Fludernik, gimnazijski profesor v Mariboru, sin Franc pa je višji poštni kontrolor na Pragerskem. Zanimalo bo tudi čitatelje, da je jubilant eden prvih, ki si je kupil pred mnogimi desetletji na Ljubnem kolo in da se vkljub svoji visoki starosti še sedaj vozi ob neštetih prilikah po svojih poslih v Gornji grad, proti Solčavi in proti Mozirju. Pestro je življenje 80 letnika, ld predstavlja lep kos zgodovine gornjegrajskega okraja. Jubilant nam je pač živ zgled, da ljudje, ki mnogo delajo in se veliko gibljejo v prosti naravi, pri vsem tem pa zmerno živijo ln se dobre volje, dočakaj« visoko starost Čestitamo jubilantu prav prisrčno in mu želimo še mnogo let zadovoljstva in zdrav- J j* B*. M« i Skoberne, odvetnik, Viktor Šmigovc, upra-j vitelj ekspoziture OUZD. V kuratoriju so torej zastopan i razni sloji celjskega prebivalstva in se more število članov še povečati. Na svoji prvi seji, ki je bila v torek 25. t. m., je kuratorij sklenil, da se bo obrnil na javnost s prošnjo, da čim izdatneje podpre započeto delo. V to svrho se bodo razpošiljale v teku februarja pismene prošnje s položnicami. Kuratorij pričakuje, da bo celjsko prebivalstvo popolnoma razumelo to važno socialno akcijo in jo izdatno podprlo, tako da bo mogel počitniški dom že v letošnjem poletju sprejeti pod svoj krov prve letovi-ščarje iz vret okrepitve potrebne šolske mladine. Idealni, človekoljubni akciji želimo ▼ interesu naše mladine čim lepši uspeh. Praznik rudarja-veterana Upokojeni rudar Ivan Bevc se je pred 70 leti rodil na Pilštanju. Rudar v Hrastniku je postal leta 1893. in v jami je delal nad 33 let. Od mladih let ga odlikuje kre-menito narodno in napredno mišljenje. V Hrastniku se je požrtvovalno udejstvovaf pri Ciril Metodovi družbi. Narodni čital- M m " vd 4; <: ? ^mmt niči, Narodni strokovni zvezi in v otgant-zaciji JNS. Bil je tudi velik prijatelj Sokolstva In slovenske šole. V strogo narodno naprednem duhu je vzgojil tudi svoje otroke. Ena hčerka je soprpga uglednega trgovca in biviega župana Franca Klemena v Hudi jami pri Laškem, druga pa je poročena z uglednim ameriškim izseljencem Volkom, posestnikom in trgovcem na Holmcu pri Prevaljah. Slavijenec Je zvest čitatelj naprednih časopisov, najrajši pa prebira »Domovino*, ki jo ima naročeno že od njene ustanovitve in je bil tudi njen dopisnik. Že 12 let uživa svoj zasluženi po-koj pri svojem zetu pri Laškem, a že vedno rad obiskuje svoje prijatelje v hrast-nišfc/ dolini. Vsi napredni Hrastničani mu želijo ie mnogo zdravih in srečnih let ter se čestitkam pridružujemo tudi mi. Tisoči zobozdravnikov priporočajo KOL VNOS zaradi njegovega antiseptičnega ln ustne bak tertje uničujočega učinka. Uporabljajte Ko-lynos ln s tem varujete svoje sobe ln dlesna. Povečajte blesk trojega smehljaja S KOLTNOSOM. Varčuj te — Iraplte veliko tabo! > JUTRO« it 25, Ifedatja, 80. L 1938. ospodarstro Naš lanski Izvozni presežek 1139 milijonov Naš izvoz se je lani povečal za 1.9 milijarde Din Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja podatke o gibanju naše zunanje trgovine v decembru skupaj a podatki za vse preteklo leto. V decembru lanskega leta je bil naš izvoz zelo velik in je preJiora-Lu po vrednosti največji ianski izvoz v avgustu. V decembru smo namreč izvozili 393.633 ton (v prejšnjem decembru 3S0.854) v vrednosti ttiti.Ž uiUijona Din nasproti 615.4 milijona Din v decembru prejšnjega leta in 351.7 milijona Din v decembru 1935. V primeri z decembrom 1936. se je lani v decembru naš izvoz le., nebistveno povečal, to pa zaradi tega, ker smo imeli v de-cemuru i.yod. po končanih sankcijah izredno velik izvoz. Uvoz v decembru pa je znašal 93.S52 • ton (99.491) v vrednosti 476.5 miiijoua Din nasproti 430.5 milijona Din v decembru 1936. in 336.7 milijona D in v decembru 1935. Naša trgovinska bilanca je bila torej v decembru aktivna za 139.7 miujona Din (lani v decembru je znašala aktivnost 184.9 milijona Din, predi, pa le 15.0 milijona Din). Gibanje naše zunanje trgovine je bilo lani naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo I. poli. povpreč. na mesec 470.1 403.4 + 66.7 julij 532.6 42..2 + 105.4 avgust 606.5 446.3 + 160.2 september 591.9 488.3 -f 103.6 oktober 55S.7 482.9 + 75.8 november 545.6 492.0 + 53-6 december 616.2 476.5 -f 139.7 1937 1936 1935 1934 1933 1932 1Q*2Q i. — i 6272.4 43/6.2 4030.4 3878.2 3377.8 3055 6 7921.7 5233.7 4077.0 3695.8 3573 3 2S82 5 2859.7 7594.7 + 1038.7 -f 299.1 330.6 304.9 495.3 195.9 326.0 + + + + + V primeri s prejšnjim letom se Je lani naš izvoz povečal za 1.9 milijarde Din ali za 42% in je dosegel vrednost 6272 milijonov Din. To je največji izvoz od leta 1930. V primeri z najslabšim letom 1932., ko smo dosegU le 3056 milijonov, je bil naš izvoz lani aa 3.2 milijarde Din ali za 105% večji. Navzlic temu znatnemu povečanju pa še vedno nekoliko zaostajamo za leti pred krizo, ko se je naš izvoz gibal od 1. 1926. do 1. 1929. med 6.4 do 7.9 milijarde Din. Po količini je lani znašal naš izvoz 4,557.000 ton, to je za 1,689.000 ton ali za 59% več nego v prejšnjem letu, in se je torej naš izvoz lani po količini 6e v večji meri dvignil nego po vrednosti. Pri navedeni količini izvoza nismo več mnogo zaostajali za leti pred krizo, kajti količina našega izvoza je znašala samo 1. 1929. 5.3 milijona ton, 1. 1928. pa 4.5 in 1. 1927. 4.3 milijona ton. V mnogo manjši meri se je dvignil uvoz, ki .je narasel v primeri s prejšnjim letom le za 1157 milijonov ali za 28%. Hitrejše naraščanje Izvoza v primeri z uvozom je imelo za posledico, da je lani aktivni presežek našega Izvoza dosege! izredno višino 1039 milijonov Din, medtem ko se je prejšnja leta gibal med 300 do 500 milijonov Din. Naš uvoz je lani zlasti zaostajal v primeri z leti 1927 in 1928, ko je znašal 7.3 odnosno 7.8 milijarde Din in smo zaradi tega znatnega uvoza v letu 1928. zabeležili pasivni saldo v višini 1390 milijonov. 1. 1927. pa v višini S86 milijonov. Od glavnih izvoznih predmetov je odpadlo lani na pšenico 432 milijonov Din (v prejšnjem letu 561). na koruzo 009 milijonov Din (92) na svinje 42o milijonov (423), na tfovedo 161 mili ionov (87). na mast in sla niuo 149 milijonov (129). na surova kože 138 milijonov (153). na zaklano perutnino 132 milijonov (143) in na jajoa 125 jnilijonov (121). Kam s mo izvažali les v letia 1957 Po hudi krizi, ki jo je preživelo naše lesno gospodarstvo v letu 1936. zaradi sankcij proti Italiji, se je lani naš izvoz iesa zopet prav občutno dvignil, deloma zaradi obnove trgovinskih odnošajev z Italijo, kamor pa izvoz še ni dosegel obsega iz dobe pred sankcijami, v mnogo večji meri pa zaradi oživljenja na evropskem lesnem trgu, ki nam je omogočilo v znatni meri povečati izvoz v druge države, zlasti v Angiijo in Nemčijo. Naš celotni izvoz lesa m gozdnih proizvodov se je v zadnjih dveh letih gibal takole: količina vagonov vrednost milj. Din 1936. 65 965 654 1937. 120.800 1133 Po količini se je naš izvoz lesa nasproti lanskemu letu povečal za 83%, po vrednosti pa za 72% (za malo manj nego pol milijarde). Da je izvoz po količini v večji meri narasel, čeprav so se dvignile cene, je pripisati okoinosti, da so sankcije leta 1936 zadele predvsem izvoz mehkega rezanega lesa, lani pa se je dvignil predvsem izvoz mehkega iesa, ki je cenejši nego trdi les. Okrog 80% vsega izvoza odpade na gradbeni les (mehki in trdi), čigar izvoz je lani znašal 97.456 vagonov (prejšnje leto 52.431) v vrednosti 883 milijonov (473). V naslednji primerjavi pa so te številke korigirane in je upoštevan tudi izvoz friz, Ivi jih je statistika do 1. 1935. upoštevala med lesnimi izdelki, od tega leta naprej na jih upošteva med gradbenim lesom. Ta korektura pa je potrebna zaradi pravilne primerjave s prejšnjimi leti. Izvoz gradbenega (tehničnega) lesa brez friz se je od leta 1930. gibal takole: vagonov milj. Din 1930 116.623 1157 1932 56.787 420 1933 72.935 567 1D34 82.188 671 1935 75.651 621 1936 47.156 407 1937 ' 91.676 816 Čeprav se je lani izvoz po količini in vrednosti v znatnem obsegu dvignil, vendar še precej zaostaja za letom 1930. in 1929. Zanimivi so tudi podatki, ki nam kažejo po vrednosti izvoz gradbenega lesa v posamezne države (v milijonih Din): izvoz v 1933. 1935. 1936. 1937. Italijo 358 371 37 229 Anglijo 19 46 92 180 Nemčijo 5 58 106 131 Madžarsko 12 19 38 55 Argentino 11 14 20 40 Grčijo 24 16 27 84 EgiDt 4 6 14 25 Avstrijo 7 15 18 24 Alžir 21 14 20 20 Francijo 15 13 16 16 Podatki za leto 1933 nam kažejo, da je Slo v tem letu ?•?% vsega izvoza gradbenega lesa v Italijo. L. 1986 emo bili &nričo sankcij primorani poiskati si nova tržišča za naš les in smo v precejšnji meri nado- mestili izpadek pri izvozu v Italijo. Lani je Italija pri izvozu gradbenega lesa prešla sicer zopet na prvo mesto, ven .ar je znašal delež izvoza v Italijo ie 26°/u. Zato pa kaže izvoz v večino ostalih držav v primeri z zadnjimi Ieli pred sankcijami prav znatmo povečanje. V Anglijo smo 1. 1933. izvozili le za 19 milijonov, lani pa že za 180 milijonov Izvoz v Nemčijo &e je v istem času dvignil od 5 na 131 milijonov. Skupni delež Anglije in Nemčije v našem izvozu gradbenega lesa je lani dosegei že 38°/o, znatno pa je narasel tudi izvoz v ilalžai^ko, Argentino in Egipt, v manjši meri pa tudi izvoz v Grčijo. Od ostalih cr-žav, ki niso navedene v gora ji razpredelnici. ie omeniti izvoz v Urugvaj (9.1 milijona din), v Pal+stino (9.1). v Tunis (12.6), Maroko (12.2) ia Nizozemsko (18.9). Od skupne vrednosti izvoze gradbenega lesa v višini 888 milijouov odpade 607 milijonov din na izvoz rezanega mehkega ter hrastovega in bukovecra leta. Rezanega mehkega lesa smo izvozili za 393 milijonov. rezane bukovine za 121 milijonov, rezane hrastovine za 93 milijonov. V Italijo smo izvozili za 102 milijona mehkega rezanega lesa, za 26 milijonov rezane bukovine in za 18 milijonov rezane hrastovine. Medtem ko leta 1935 v Anglijo nismo izvažali skoro nič mehkega rezanega lesa, je lani ta izvoz v Angiijo dosegel že 75 milijonov, ua bukovino je o lpa< io 65 milijonov in na hrastovino 21 milijonov din. Podobno se je razvil izvoz v Nemčijo, kjer je znašal 1. 1935 izvoz mahkega rezanega lesa le 2 milijona din, lani pa 46 milijonov medtem ko se je izvoz hrastovine v Nemčijo dvignil od 6 na 18 milijonov. Pri izvozu okroglega ksa stoji na prvem mestu izvoz orehovih hlodov, ki emo jih prodali v inozemstvu kar 2500 vagonov v vrednosti preko 66 milijonov din. V strokovnih krogih so mnenja, da ee mnogo preveč sekajo orehi, kar lahko povzroči škodo v gospod a rstm. Tesan ega lesa smo lani izvozili 5835 vagonov v vre'nosti 35 milijonov din. in sicer v Italijo, Egipt. Grčijo, Madžarsko in Anglijo. Od hrastovih pragov je šlo 50% v Nizozemsko, osfali pa v Belgijo. Avstrijo, Grčijo in Mndžais' o. Bukove pragove emo izvozili predvsem v Madžarsko, borove pa v Egipt, Anglijo in Nizozemsko. Od celotnega izvoza lesa in gozdnih pro" izvodov v višini 1133 milijonov din je šlo lani v Italijo za 249 milijonov '22%). v Anglijo za 288 milijonov din (20%). v Nemčijo za 159 milijonov din /14%), v Madžarsko za 80 milijonov din (7%), v Grčijo za 44 milijonov, v Nizozemsko za 42 milijonov. v Argentino za 42 milijonov, v Avstrijo za 38 miTjonov. v Egipt za 30 milijonov. v Češkoslovaško za 27 milijonov, v Belgijo za 24 milijonov, v Francijo za 23 milijonov, v Alžir za 21 milijonov, v Tu-trs za 14 milijonov, v Švico za 13 miliio-nov. v Mnroko za 13 milijonov, v Palestino za 10 milijonov itd. Poštna hranilnica lom-bardira kmečke terjatve Iz zadružnih krogov smo prejeli: Poštna hranilnica je v zadnjem času odobrila 20 posojilnicam okrog 20,000.000 Din dolgoročneea 3°'o posojila na podlagi terjatev pri Priv. aarani banki. Pred tedni eo namreč nekatere posojilnice vložile prošnje pri Poštni hranilnici gleda na sklep, da bo dala kmetijskim zadrugam dolgoročno posojilo proti zastavitvi terjatev, ki jih imajo zadruge nasproti Privilegirani agrarni banki oz. državi iz naslova izročenih kmečkih terjatev. Nekatere zadruge zaenkrat tega kredita niso poslužile, vendar tudi njim ne bo kazalo dnigt*ga. kakor čimpreie vložiti prošnje saj bodo zadruge, ki jim je že odobran kredit, lahko vzpostavile kolikor toliko normalno poslovanje oz. likvidnost in bodo s tem znatno pridobile ne zaupanju med ljudstvom. dočim bodo one zadruga ki ne bodo imale denarja in zato tudi ne bodo mogle zadovoljiti vlagateljev. Se znatno na slabšem kakor doslej. Ti razlogi — kakor rečeno — nuino silijo vse posojilnice da se čimprej okoristijo e kreditom ter z njegovo pomočjo obnovijo svoj? poslovanje, ki je zaradi gosipodarske krize tilo, če že ne popolnoma ustavljeno, pa vsaj znatno omejeno. Kredit, ki ga nudi Poštna hranilnica bo gotovo pripomogel k normalizaciji našega gospodarskega življenja. Če prištajemo k temu še zadružno sanacijsko posojilo, ki ga bo nudila banska uprava v znesku 63,000,000. Din, lahko pričakujemo ne samo vzpostavitev likvidnosti temveč tudi oživljenje denarnega trga in gospodarstva sploh. Posojilo za sanacijo zadružništva Poročali smo že, da je banska uprava dravske banovine razpisala 5% posojilo v višini 63 milijonov Din za sanacijo zadružništva. Tozadevni razpis je bil objavljen v »Službenem listu«, ki je izšel v sredo. 2e v četrtek je bil zaključen rok za vpisovanje, ker je sredstva itak dala na razpolago Poštna hranilnica in je bilo posojilo javno razpisano le iz formalnih razlogov. Kakor je znano, tudi ni bilo privatnih vpisov. Banska uprava je že včeraj izročila Poštni hranilnici obligacije naše banovine, tako da bo Poštna hranilnica lahko že v prihodnjih dneh izplačala posojilo banski upravi Uredba o uporabi sanacijskega posojila pa doslej še ni izšla. Zadnje dni so se razširile govorice, CeS da se je Zveza slovenskih zadrug odrekla pomoči od strani banske uprave za sanacijo svojih članic. Ta vest pa je docela brez podlage, kar potrjuje dejstvo, da se Je Zveza slovenskih zadrug že 15. januarja, ko ji prejela informacije o pripravah za najetje posojila trn sanacijo zadružništva, obrnila na bansko upravo s posebno vlogo, v kateri poudarja, da Je težka gospodarska kriza povzročila tudi Zvezi slovenskih zadrug hude udarce, ki nujno opravičujejo javno pomoč, zato z gotovostjo računa, da bo tudi ona skupaj z včlanjenimi zadrugami v polni meri deležna koristi, ki jih bo nudila akcija za sanacijo zadružniitva. Gospodarske vesti — Nova pravila Glavne zadružne zveze. V petek J« bdla v Beogradu seja »lrfte uprave Glavne zadružne zveze. Razpravljali so o situaciji, ki je nastala v zvezi z novimi pravih, ki jih je sprejel zadnji izredni občni zbor na podlagi novega zakona o gospodarskih zadrugah. Seji je predsedoval v odsotnosti predsednika dr. Antona Korošca ravnatelj zveze v LJubljani dr. BasaJ. Po diskusiji o vprašanju odobritve novih pravil, ki so prilagodena novemu zakonu, bo vsi prisotni izrazili potrebo, da ministrstvo nova pravila čim prej odobri, da bi Glavna zadružna zveza lahko Izvršila registracijo pri sodišču. Ce do poteka enomesečnega roka, ki ga določa novi zakon, ne bi ministrstvo odobrilo pravil (do 3- februarja), bo uprava Glavne zadružne zveze po sklepu širše uprave stavila sodišču predlog za registracijo z uradnim potrdilom, da so pravila predložena ministrstvu zaradi odobritve. = Seja taritnega odbora. V patek je bila v Beogradu anketa tarifnega odbora, ki se je pečala z vprašanjem predlaganih sprememb železniška tarife za žito in mlinske proizvode. Mlinska industrija ui stavila enotnih predlogov in je vojvodinska mlinska industrija zastopala drugačno stališče nege mlinska industrija Slovenije in mlinska industrija iz Južne Srbije. Za 16. februar ja sklicana plenarna seja tarifnega odbora, kjer bodo končno razpravljali, o predlogu reform železniške blagovne tarife, upoštavajoč želje zainteresiranih gospodarskih organizacij. = Hrvatski gospodarski krogi In krediti Narodne banke. Predsednik zagreb Zbornice za trgovino in industrijo dr. Krasnik se je zadnje dni s posebno deputacijo mudil v Beogradu, kjer je obiskal trgovinskega in finančnega ministra ter guvernerja Narodne banke, in sicer v zvezi z resolucijo zagrebške zbornice o potrebi temeljite reforme politi) ike Narodne banke, ki zanemarja področje zagrebške zbornice. Predsednik dr. Krasnik je po končanih obiskih izjavil, da so ga povsod sprejeli z razumevanjem in mu obljubili, da bodo upoštevane upravičene želje hrvatskega gospodarstva. — Novo predsedstvo konzorcija »Trgovskega lista«. Kakor poroča »Trgovsld list« Je bil te dni občni zbor konzorcija »Trgovskega lista«, na katerem je predsednik g. Ivan Jelačin podal obširno poročilo, iz katerega je razvidno, da ima konzorcij sedaj že 115 članov, med katerimi so tudi številna združenja trgovcev. Konzorcij Je bil ustanovljen, ker je bila lani registracija zadruge za izdajo lista odklonjena. Občni zbor Je z obžalovanjem sprejel izjavo predsednika g. Jelačina, ki je zaradi preobremenjenosti odklonil ponovno izvolitev za predsednika. Izvoljena je bila nova uprava, ki jo tvorijo predsednik Stane Vidmar, podpredsednik Fer-do Pintar in Franjo Novak, tajnik dr. Ivan Pless, blagajnik Joža Verovšek in kot člani Dom. čebin, Roman Golob, Anton Verbič tn Viljem Laznik. Nadalje so v upravi zastopniki včlanjenih trgovskih združenj. — Okrepitev francoskega franka. Kakor smo že poročali, je francoski frank v petek v Curihu ponovno popustil in je tečaj zdrknil navzdol na 13.99. 2e popoldne pa je prišlo do preokreta, včeraj pa se je tečaj zopet znatneje dvignil na 14.12. = Konkurz je razglašen o imovini Pavla Brezovnika. trg. pos- in gostilničarja v Podvelkl (upravnik mase dr. Juro Jan, odv. v Mariboru; prvi zbor upnikov pri okrožnemu sodišču v Mariboru 14. februarja ob pol 9., prijavni rok do 12. marca, ugotovitveni narok 28. marca). = Licitacije. Dne 15. februarja bo pri direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu licitacija za oddajo špediterskih poslov in carinjenja pošiljk za vsa drž. rudarska podjetja kr. Jugoslavije. Dne 19. februarja bo pri ekonom, odd. štaba mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 4.000 ton inozemskega premoga. Dne 31. t. m. bo pri upravi vojno-teh-ničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo 400.000 kg nafte ter mostnega dvigala. -— Dobave. Uprava vojno-tehnlčnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 1. februarja ponudbe za dobavo raznega električnega materiala in do dne 4. februarja za dobavo strojev. = Dobave. Direkcija dri rudnika v Kakniu sprejema do 2. februarja ponudbe za dobavo raznaga jermen ja. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 3. februarja ponudbe za dobavo delta-materia-la, raznih cevi, kabla, žice, vrvice- posod iz jekla, svinčenega belila, 6vinČanega in Žaleznega minija, do 9. februarja za dobavo azbesta, iirioleja, lepila, jadrenine, platna, do 12. februarja za dobavo brodskih svetilk, cavi, lepenke, govejega loja, lepila, paste, arzenike, špirita, raznih kislin, grafitnih loncev in bakrene pločevine, do 14. februarja za dobavo krogličnih ležajev, mreže iz medene žica, jeklene verige, fibra v tipkah, klingerit plošč, jeklene pocinkane vrvi, fosfomega bakra, nafte, katrana in smole. Pri isti komandi bo 10. februarja licitacija za dobavo Samotne opeke in 11. februarja za dobavo kotlovih cevi. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 17. februarja ponudbe za dobavo 1.500 kg tračnikov. Uprava zavoda »Sarajevo« v Sarajevu sprejema do 1. februarja ponudbe za dobavo tmpragni-ranega platna, do 3. februarja za dobavo klobučevine Ln do 7. februarja za dobavo izo-lirnih trakov. Pri isti upravi bo 10. februarja licitacija za dobavo uniform- 14. februarja pa za dobavo medi v šipkah. 16. februarja za dobavo jeklene pločevin?, 17. februarja za dobavo raznega jekla in 18. februarja za dobavo optimetra. Borze Borza Na ljubljanski borzi }e raafal pretekli teden devizni promet 6.82 milijona din nasproti 16.87 in 6.18 milijona din v prejšnjih dveh telnih. V privatnem klirinjru so ee nemSke marke že prejšnji teden dvignile od 14 na 14.90. v minulem tednu pa eo ee nadalje okrepile na 14.50. Pri tem visokem HERSAN CAJ CCDrsoitf doMo prt obolenje jeter ta ledvic. POMAGA pn ftrtertjoetiert* ta Moorokttb Olajša muk* is boieeta* prt »Tmattzmu Ln prottaa. UBLAZliJ* obolenja prt neenfrnl SUM ta meni. ODSTRAJMUJB metnje drt»nxs m del* rttfce Doblv* M * «Mf> Kkuuhl Re«. S. br. miO/M tečaju je povpraševanje nekoliko popustilo. N* trgu se nudijo predvsem marke državnih ustanov. Avstrijski šilingi «o se prav tako za malenkost okrepili od 8.60 na 8.65. Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleški funti 238 din, ameriški dolarji 47.65, švicarski franki 11.02 in fran -oski franki 1.54. DEVIZE Curih. Beograd 10. Pariz 14.12. London 21.62875. Newvork 431.75. Bruselj 73, Milan 22.7375. Amsterdam 241.10 Berlin 174, Dunaj 81.55. Stockholm 111.50, Oslo 108.70. Kobenhavn 90.5750, Praca 15.18. Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 8.95, Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča tITO '•f ChleSffo, 29. januarja. Začetni tečaji: pšenica: ta mej 98, ta julij 8K375, za »ep*. 88.50; koruza: za maj 60. ta ml i j 60.625. -f- VVinnipeg, 29. januarja. Žučetn tečaji: pšenica: ta maj 126, za julij 117.875, za okt. 100.125. BO MB Al Llverpool, 2£. januarja. Tendenca mirna. Zakljiučni tečaja: za januar 4.68 (prejšnji -lan 4.74), za mai 4.78 (4.83), ta sept. 4.86 (4.91). 4- »vvvork, 28. januaria Tendenca i*tL na. Zaključni tečaji: w>. febrtias- 8.S2 (8.88), za maj 8.41 (8.45). Lfuhlfsna dobi nov dekliški internat Že nekaj časa razvijajo ljubljanske socialne, kulturne in nacionalne delavke članice naših znanih ženskih društev, tajin-stveno delovanje. Sestanki, seje, debate, pisma. pole. prošnje — Tajnost postaja očitna: gospe zbirajo. Zbirajo za nov dekliški internat Za internat. kjer bi našle varen krov, zdravo prehrano, skrbno nadzorstvo, in materinsko brigo mlade hčerke manj premožnih staršev, ki bi se izobraževale v Ljubljani. Zakaj se je tako nenadno sprožila ta zdrava misel, in zakaj so se s tako naglico in izredno vnemo podale na*e žene na delo? Velezaslužna narodna delavka, ki skoro pol stoletja koraka na čelu našega žen-stva in ga s spretno roko vodi po jasno začrtani poti človekoljubja, napredka in patriotizma, gospa Franja Tavčarjeva, častna dvorna dama Nj. Vel. kraljice Marije, praznuje 8. februarja svoj sedemdeseti rojstni dan. Ko je gosipa jubilantka zaznala, da pripravljajo druStva in posamezniki za ta dan čestitke in darila, je izrazila željo: »Ne meni, prosim Ako me hočete zares počastiti, darujte mladini. Naši ženski mladini. Moja davna tiha želja je. da bi tudi deklice manj premožnih staršev z dežele dobile v Ljubljani primeren internat. Ce hočete, storite nekaj v ta namen. In naše žene so hotele. Z največjim priznanjem lepi zamisli ln z velikim veseljem so šle na delo. Zdaj pišejo in govorijo, tekajo in trkajo. Nikjer ne potrkajo zaman. Kdo bi tudi ne želel položiti manjšo ali večjo vsoto v ta pre-koristni namen in obenem počastiti veliko slovensko ženo? Kdo bi se ji ne hotel mor- Prosvetno delo med Poljanci Poljane, 28. januarja. Preteklo nedeljo popoldne Je poljansko Kmetsko bralno društvo uprizorilo veseloigro »Na ogledih«. Predstava je prav dobro uspela, obisk Je bil nad pričakovanje, saj je bila gledališka dvorana, kjer ima društvo stalen oder. polna do zadnjega kota. Nekateri zapoznelci niso več dobili vstopnice. To je dobro znamenje. da se naše ljudstvo, posebno še mladina, zaveda, kako potrebuje nacionalne in prosvetne vzgoje. Preteklo sredo Je minilo 25 let. odkar je bilo to društvo ustanovljeno. V proslavo 25-letnice je bil letni občni zbor, na katerem smo obenem skromno počastili 60-letnico pesnika-prvaka Otona Zupančiča. Pred 25 leti je društvo prevzelo takratno knjižnico »Vesne«, sporoolnjevalo jo Je od leta do leta ln jo z'asti po prevratu redno polni z novimi knjigami, po katerih bralci kaj pridno segajo, zlasti za zimske večere. V teku četrt stoletja je društvo izposodilo že na tisoče knjig, da zasluži za Širjenje narodne zavednosti, prosvete ln naprednih kmetijsko-gospo-darskih nazorov polno pohvalo. Zaradi nekaterih knjig je imelo društvo razne neprilike. Tako je že »Vesna« Imela nevšečnost zaradi knjige »Pod »povednim pečatom«, katero je potem hotelo vse edtati. Po nastanku vojne so pri nas iskali knjigo »Gospodin Franjo«, katero amo pa pravi čas spravili na varno. Društvo je vobče bik) pri avstrijakantdh na slabem glasu zaradi nacionalnosti. No, pa Je prestalo to in prenaša tudi sedanjo zavist nasprotnikov. Preteklo sredo Je tudi gasilska četa imela cbčni zbor ln Je ustanovila svoj posebni prosvetni odsek. Gasilstvo v naših krajih ima sicer lahko mnogo drugih nalog, toda župnišče želi, naj tudi prosveto prevzamejo gasilci, ker pač Kmetsko bralno društvo noče biti nikomur pod poveljstvom. No, ml se ničesar ne bojimo. Tudi Sokol v dolini lepo napreduje, kar kaže, da nacionalna misel v Poljanski dolini nikakor ne zami- ra. SOKOL Sokolsko druStvo KoroBka Bela-Jarornlk priredi danes ob 10. dopoldne v svojem domu predavanje >0 slovanskem Sokolsitvu«. Predaval bo prsdavatelj ZKD g. Bučar Ve-koslflv Sokoiska četa na Velikih poljanah je imela 23. L m. v gostilni br. Pelca v Ort-neku letni občni zbor. Kot zastopnika matičnega društva v Sodražid sta se zbora udeležila brata Ivane Pepi ln Fajdiga Fran. Zbor je otvoril starosta br. Pirnat, ln se v uvodnih besedah spominjal b!agx> pokojnega Aleksandra L Zecpnitelja in njegovega sina našega staroste ln kralja Petra n. V svojem poročilu Je tudi pozval zborov&lce, da se čim marljtveje pripravljajo na proslavo 10-letnice ki bo ▼ letu 1940. Lb poročil funkcionarjev j* raz-vidno, da tetina kljfe mnogim MtfifcaM da na ta način oddolžiti za davno »prejeto uslugo? Kajti ona odklanja darove. Zeli dar samo za svojo drago mladino V dekliškem internatu Franje Tavčarjeve naj bi se po možnosti skušali doseči vzgojni cilji po čimbolj naravni neizumo-tničeni poti Po poti ljubezni, uvidevnosti, zaupanja. V zavc>du Franje Tavčarjeve nai bi se naše deklice vzgajale v dobre tovs-rišice. vdane hčerke, požrtvovalne žene ta matere, skrbne gospodinje, vestne vzgojiteljice, pametne intelektualke, zmožne obrt-nice itd. V bodočem internatu Franje Tavčarjeve naj bi se gojenke priučile strogo urejenemu delovnemu času, zdravi e preprosti prehrani, pravilni higenl, točnim izpolnjevanjem prevzetih dolžnosti. Pripravljale nai bi se pod vodstvom usposobljenih vzgojiteljic ter praktičnih ten ia mater z& vstop v življenje. V novem dekliškem Internatu naj bi gojenke plačevale sarno resnični strošek, ki bo po dosedanjih proračunih znatno nil jI od običajnih vzdrževalni® v naših Internatih. Zato novi dekliški internat ne bo samo vzgojna, temveč tudi socialna ustanova, ki bo znatno razbremenila marsUcatrro rodbino ln pomagala skrbipolni ženi — materi. Misel na§e voditeljice, duševno 9e tako sveže in preudarne, tako pravilno čuteč« in skrbne gospe Franje Tavčarjeve, je bila tedaj primerna in zdrava in v-sa naša dobrohotna javnost jo ie s priznanjem sprejela. Zato nabiraina akcija tia^im ženam navzlic težkim prilikam prav dobro uspeva. Seveda tekajo ia trkajo. Ne tiaite, d« bi trkale zaman. še povoljno uspeva. PoročrSla brata načelnika daje upanje, da bo v bodoče oživela telovadba, čeprav je velik križ, kar ni 'telovadnice. Izvoljeni so biti: za stanosto Pirnat Ivan, za poastamsto Adamič France, za tajnico Preziieva Ivanica, za Mar gajnlco Reza r jeva Ljubica, za proervetar-ja Pre zel j Vladimir, za načelnika Pirnat Andrej. V imenu matičnega društva je sfo&rovaflce po&iravil Ivane Pepi iz Sodra-žice in obljubil, da bo skušal z bx. okrožnim načelnikom doseči to. da trt se ob priliki lOletnice vršil okrožni zlet na Velikih Poljanah. RestsItat natečaja za Izvršitev Idejnih sSdo za palačo Privilegirane izvozne družbe Ocenjevalno sodišče za ocenitev idejnih skic za palačo Privilegirane izvozne družbe v Beogradu je 28. Januarja t. 1. končalo svoje delo s sledečim rezultatom: 1. nagrada nI bila podeljena nikomur. 2. nagrada Din 15.000 Je bila dodeljen«, delu pod značko »1938«, katerega avtor j« g. Bogdan Nestorovič, docent univerze v Beogradu. 8. nagrada Din 10.000 Je bfla podeljena delu pod značno »255«, katerega avtor j« Branislav Marinkovič, pooblaščeni arhitekt iz Beograda. Potem so bile podeljene Be tri nagrade po Din 5000 in to sledečim osnutkom: pod značko »A 5«. katerega avtor Je arhitek-tinja gdč. Nada Jorgovanovič, delu pod značko »Ozima«, katerega avtor Je g. Marjan Ivacič, arhitekt iz Beograda in delu pod značko »Na vencu«, katerega avtorja sta gg. Marjan Haberle in Hmko Bauer, arhitekta iz Zagreba. Poleg tega je ocenjevalno razsodišče porabilo vsoto prve nagrade za. odkup nadaljnjih pet del po 5000 Din in to za dela pod značko: »Jugo«, za delo pod značko »C« ln za delo pod značko „H. JI". Z ozirom na veliko število osnutkov Je upravni odbor Privilegirane izvozne družbe odločil, da se za nadaljnjo vsoto Din 15.000 odkupi še 6 nadaljnjih del vsakega pa 2500 Din ln to: delo pod značko »30127«, delo pod značko »555«, delo pod značko »1537«, delo pod značko »2364«, delo pod značko »OK« in delo pod značko »MT«. Prav tako Je uprava Privilegirane izvozne družbe na predlog ocenjevalnega sodišča odločila, da delu pod značko »T. Y.« prispelem lz Zagreba, podeli izven konkur-za na ime odkupa 3000 Din. Avtorji neotvorjenih kuvert se napro-jgajo, da dado Privilegirani izvozni družbi dovoljenje, da lahko kuverte odpre in jim pošlje nagrade ter objavi njihova imena o priliki razstave. Razstava osnutkov bo otvorjena ▼ nedeljo 30. t m. ob 10. dopoldne v pritlični dvorani Trgovske komore — Kraljev trg. 15. Razstava bo odprta vsak dan od 8—12 dopoldne in od 15—18 popoldne, zaključno do 5. februarja. Uprava Privilegirane izvozne A, D, % f.^0VESTNA i Veličastna filmska Interpretacija davnega romana pisateljice Peari & Bnck <

ol|ša in varna pot k socialni pravičnosti, h katerj bodi usmerjana dejavnost sleherne družbe«. * Razširjenje Zadružne šole na dva letnika. V ponedeljek, 24. t. m. se je vršila na Državni dvorazredni trgovski Soli v Ljubljani interna šolska slovesnost, ko je bil otvorjen na novo ustanovljeni drugi letnik Zadružne šole. V okrašeni učilnici, kjer je na lično dTapirani čelni strani visela slika dr. Jan. Evang. Kreka, so se zbrali: ban dr. Natlačen, zastopniki Zadružne zveze in Zveze slovenskih zadrug Kmetijske zbornice, člani profesorskega zbora z direktorjem Jos. Gogalo na čelu ter vsi učenci I. in II. letnika Zadružne šole. SoLsko slovesnost je otvorii ravnatelj Zadružne šole g. Gogala z govorom, v katerem je podal zgodovino 30-ietnega obstoja te šole in se zahvalil banski upravi in zadružnim organizacijam Za vso podporo, ki jo je šola uživala. Naprosil je bana, da šolo otvori, kar je ban storil 3 kratkim nagovorom, šolo in učence sta še pozdravila zastopnik Zveze slov zadrug g. šumer in Zadružne zveze ravnatelj B. Remec, nakar je bila lepa slovesnost zaključena. „Bog v Trbovljah44 * Veličasten pogreb Martina Vrečka. V torek je bil na Prevorju pogreb vzornega gospodarja g. Martina Vrečka. Iz njegove rojstne gorske vasice žegarie se je vil veličasten pogrebni sprevod na farno pokopališče. Nabralo se je ogromno število ljudstva iz raznih kraiev, da izkaže pokojniku zadnjo zasluženo čast Vse se je zavedalo resnosti trenutka ko nas zapušča mož, ki je za svoje nesebično javno delo bil odlikovan z najvišjega mesta z redoma sv. Save in Jugosi. krone. Kon-dukt sta vodila gg. arhidiakon Tovornik in kozjanski dakan Lunder s še osmimi drugimi duhovniki Zastopane so bile razne državne in samoupravne oblasti s sre-s-kim načelnikom g. dr. Kartinom na čelu. Posebno številna je bila udeležba iz Rogaške Slatine, kjer se udejstvuje pokojnikova hčerka, soproga zdraviliškega ravnatelja g. Gračnarja v raznih društvih. Učiteljstvo, gasilci, pevski zbor, ki je zapel ganljivi žalostinki pred domom in grobom, zdraviliški nameščenci ter veliko drugih uglednih občanov z županom g. Weilgunijam na čelu Pr; odprtem grobu so se poslovili od pokojnika trije govorniki v krasnih govorih s poudarkom njegove ljubezni do domače zemlje, rodbine in naroda. Pozivali so kmečko mladino, naj sledi pokojnikovim vzorom. Le s težkim srcem smo zapuščali sveži grob, želeč pokojniku mirno spanje v domači, od njega tako ljubljeni grudi. Pokojnik je bil mož, ki je storil mnogo več, kakor je bila njegova dolžnost. * Delo zdravniške zbornice za savsko banovino. Odbor zdravniške zbornice za savsko banovino v Zagrebu je sestavi) obširno letno poročilo, iz katerega je razvidno, da je posvetil vso skrb socialno - gospodarskemu napredku stanu ter okrepitvi stanovske in znanstvene organizacije na zadružni podlagi. Zborica je ustanovila tudi medicinsko in fannaceutsko zadrugo v Zagrebu. Konec lanskega leta je bilo v zbornici včlanjenih 1.094 zdravnikov in 131 zdravnic. V samem Zagrebu deluje 595, v provinci pa 630 članov in članic. Vse zdravniške zbornice v državi pa imajo 5.445 članov. * Stari frankopanski grad se raii. V Ja-senicah občina Plaški v Liki ja stari grad Frankopanov, ki ie bil do nedavnega še dobro ohranjen in ponos vsega okoliša. V tem starem gradu je bila nastanjena še pred dvema letoma osnovna šola. ki pa se ie potem preselila v novo šolsko poslopje. Po izselitvi šole je začel grad razpadati, ker se zanj ni nihče več brigal. Najprej ee ie pokvarila streha in to je bil začetek razkroja. Kmetje od blizu in daleč odvažajo z gradu bruna in kamenje in. če bo šlo tako dalje, bo kmalu konec starodavnega poslopja. Nekatere organizacije so pokrenile akcijo, da bi se razpad preprečil. * Ne kupujte tujih radijskih reviji ko Vatm »Nas valt prinaša sporede evropskih radijskih postaj na vseh valovih, poleg '®ga pa tudi dosti zanimivega branja. Poleg napetega kriminalnega romana »Moč treh« boste našli v vsaki številki zanimivo novelo, novice iz radijskega sveta, kritično gledališko rubriko, tedenski pregled novih filmov, modni drobiž, šale in še marsikaj drugega. Revija za radio, gledišče in film »Naš val« izhaja ob petkih v Ljubljani in stane posamezna številka 4 din. mesečna naročnina pa samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani. Knaflieva ulica 5. * Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite 2jutraj na prazen želodec Kozarec naravne Franc Jožefove grenčlce. • Dviganje potopljene avstrijske vojne ladje, v fiibeniku je podjetje, ki s« bavi z dviganjem potopljenih b rodov. To J« tvrdka Turk in tovariši, njen naziv pa Je tudi »Diomit«. Preizkušeni potapljač tega podjetja Frano Tan/ara lz Krapnja se je 6 milj zapadno od se v erno-dal ma t inske-ga otoka Premuda spustil v morsko globino. V ladji sta njegova pomočnika pri aparatu zabeležila globočlno 63 m ln po dveh urah jima Je potapljač dal znak, naj ga dvigneta. Stari Frano je takrat že pritrdil na ograjo poveljniškega mosta potopljene avstrijske vojne ladje »Szent Istvan« medeno ploščico z napisom »Diomit« v znamenje- da je potopljeni orjak okupiran od tvrdke Turk in tovarišL »Szent Istvan« je bil eden od * tirih dre-dnoutov nekdanje avstro-ogrske vojne mornarice. Njegov deplasman Je bil 21 370 ton, 25.000 konjskih sil tn 20 milj brzine, oborožen pa je bU z 12 topovi. Torpedi-rall so ga Italijani 9. Junija leta 1918. O potopu še vedo marsikaj povedati nekateri dalmatinski mornarji, ki so služili na njem in so se s plavanjem rešili na otok Premudo. Brod ie bil torpedi ran ob 3. zjutraj, oficirji so se zbrali na krovu ter z revolverji podili moštvo nazaj v notranjost ladje. Poveljstvo je bilo prepričano, da se bo dala razpoka zamašiti in voda Izčrpati. Reševalni čolni so bili sicer pripravljeni, a oficirji niso dovolili, da bi se mornarji v nje vkrcali Večino posadke so tvorili Madžari, od katerih mnogi niso znali niti plavati. Ko ae je ladja močno nagnila, so obupani madžarski mornarji, ne meneč se za streljanje oficirjev, vdrli na krov ladje in nastala je strašna panika. Sedem dalmatinskih mornarjev pa Je hladnokrvno čakalo do 5. zjutraj na krovu, poskakalo potem v morje ter odplavalo proti otoku Ko so bili na pol poti do kopnega, se je orjaška ladja potopila in z njo vred tudi njen poveljnik Seitz, ki je ostal na poveljniškem mostu. Govori se, da je v blagajni potopljenega broda kakih 10 milijonov avstrijskih kron. To se bo videlo, ko bo društvo potopljenega orjaka spravilo na površje. ♦ Opozarjamo na oglas fcvrdke P. MagdiC, modna trgovina za dame in gospode, ter glavne prodajalne čevljev »Peko«, Ljubljana-Aleksandrova c. št 1. Založba Trbovlje, Ljubljana ♦ Muslimani slavijo sv. Savo. V Penjici blizu Beran v Črni gori so slovesno slavili praznik sv. Save. Večino vaščanov tvorijo prebivalci muslimanske vere, a so ee tudi oni kakor vsako leto, udeležili svetosavske proslave v vaški šoli. Domačin slave je til musliman, kmet Avdija Muratovič. Tudi iz okoliških vasi je prišlo na slavo mnogo muslimanov. ♦ Direkcija šum v Ljubljani odda v 3 (tri) letni zakup lastno lovišče Mokrilog —Gorjuše (722 ha) na dražbi 28. februarja. Pojasnila in lovsko zakupni pogoji se dobe med uradnimi urami. ♦ Zveza za tujski promet potrebuje t« svoj fotoarhiv evidenco nad razpoložljivimi negativi, ki bi se lahko ob priliki uporabili za tujsko prometno propagando. Zato naproša fotoameterje, da ji blagovolijo dovoliti vpogled v zbirko fotografij ter naproša tozadevnih obvestil na naslov Zveza za tujski promet v Slov jn i ji, Tyrševa c. lb/IIL ali na štev. tel. 41— S i ♦ Društvo železniških upokojencev ta dravsko banovino t Ljubljani bo imelo v nedeljo 6. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne v spodnjih prostorih hotela Metropol (Mi-klič) nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Člani se vljudno vabijo, da 9e istega v polnem številu udeleže — Odbor * Polovica nesnag© v vodi za namakanje] Skoraj ne b? verjeli, Ictf« fiko nesnage odstrani Ženska hvala, Id vsebuje* Schiclitovo milo, ¥e prej pranjem fz perila. Toda lo se občuti ¥e!e pozneje pri pranju I Vsak posa« inezni kos bo poprej Trt Ide popolnoma ZisU dobro namočeno, napol oprano * Deset minut lahko zjutraj dalje spi, kdor zajtrtouije Ovom-altino. S tem zajtrkom ei pridobimo potrebno telesno energijo za pol dneva Ce bi vsak ročni ali duševni delavec zavžil za zajtrk dve do tri žličke Ovomaltine v mleku, bi se lahko sam prepričal. s koliko lahkoto opravlja svoje posle. Izvodi po 60, 70 In 150 din. • Volka, ki mu je vse ovee poklal. Je ubil siromašni kmet Hinič iz Pod uma v Liki. Zvar. ki nuu je v staji poklala 12 ovac in je bila presita, da bi se branila, je naskočil kar s sekiro. Ubitega volka je odri, nagačil s slamo in zdaj ga nosi po okoliških vaseh ter prosi za miloščino. »Sad ie vuče ostario. planine te ostavio, nije moga nositi, pa je doša prositi.« Tako zapoje pred vsako hišo in čaka. da mu kdo kaj pokloni, ker se sam zdaj brez drobnice ne more preži vi jati. Kuhanje na električnih ploščah se vrši vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/L Gospodinje vabljene! ♦ S posebnim vlakom » Split, s posebno ladjo na otok Hvar; najprijetnejši velikonočni izlet od 16. do 18. aprila. Priglasite se čim prej za podrobna navodila na naslov: »Družisvet«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. * l'ri zaprtju im iiHiiiijah t pretiavi vzemite ziutraj na prazen želodec kozarec na-m»n»» Franc Jožefov* erenčice LJUBLJANA VAS VABI! TRI TEDNE PRIREDIMO NAŠO REKLAMNO PRODAJO TIVAR OBLEK samo od 24 januarja do 13. februarja 1938. 20% POPUSTA Vam damo v tem času pri nakupu našega blaga, kljub nizkim, tovarniškim cenam. Pohitite, dokler }> ie velika izbira. XIVAR OBLEKE: ANTON BRUHEC — Ljubljana — Prešernova uL 54 naspr. gl. pošte. * V Kranju je pod kolegi brzovlak« umrl Štefan Bohor if. Včeraj smo poročati o tragični smrti mladega neznanca, ki so ga v petek zjutraj našli na železniški progi pri Drulovki z odrezano glavo. Kranjski orožniki so ves dan intenzivno poizvedovali o identiteti mrtveca, zvečer pa so ugotovili, da gre za 19-letnega delavca Štefana Bohoriča z Gorenje Save. Pokojnik je bil miren, precej sam vase zaprt fant, vendar pa ni bik) po vsem njegovem zadržanju nikoli slutiti, da misli na samomor. Prav zato so pokojnikovi evojci mnenja, da je samo po nesrečnem naključju zašel na progo in pod vlak. BOUVIER VINO V STEKLENICAH * GORNJA RADGONA ♦ Na karneval v Nico z obiskom vmesnih mest v Italiji priredi izlet Zveza za tujski promet v Sloveniji Putnik, Ljubljana, v času od 14. do 24. februarja. Informacije in prospekti na razpolago v biljetarnioah Put-nika. Prijave 6e sprejemajo do vključno 8. februarja. ♦ V Rim in NeapelJ. izbran spored za ceneno 12 dnevno potovanje v zanimive kraje Italije pošlje »DružisveU, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. Iz Ljubljane •— Prisrčna počastitev spomina pokojne gospe Jenkove. V petek zvečer se je zbralo v Hubadovi pevski dvorani toliko ru6kih izseljencev, članov pevskega zbora Glasbene Matice m drugih uglednih Ljubljančanov, da je bila dvorana premajhna za sprejem vseh, ki so spoštovali in ljubili pokojno plemenito gospo. Pred orglama je bila s črnino in ruskimi trobojnicaini ovita slika, ki je predstavljala pokojnico ko< mlado nevesto. V prvi vrsti je sedela njena hči, gospa dr. Jen-ko-Groyerjeva, njei pa so se pridružili zastopniki vseh ljubljanskih ruskih organizacij, med drugim prof. Spektoreki. predsednik ruske kolonije in Ruske Matice, prof. Bubnov. predsednik društva ruskih učenjakov, Tkačev, starosta Ruskega Sokola v Ljubljani, polkovnik Seljanin, predsednik društva ruskih invalidov- general Bogojev-ski, predsednik društva ruskih oficirjev, prof. Kopylov, tajnik Ruefcega rdečega križa. polkovnik Losev, predsednik ročnih in duševnih delavcev- Katakoščin, predsednik ruske nacionalne mladine, prof. dr. Bilimo-vič. častni predsednik Kusk? Matice, profesorji Nikitin. Grudinski in Maklecov, tajnik Ruske Matice, poleg uglednih dam in gospodov a vseh slojev rm«ke kolonije. Prisoten je bil tudi prota Budimir, poleg polno-. Številnega članstva zbora Glasbene Matice I pa so bili tudi njdn predsednik in ljubljan- ski podžupan dr. Ravuihar, dr. Puc, predsednik JC lige dr. Stare, imž Semec, dr Lovrenčič. dr. Zirovnik, gospa Hribarjeva-Jerica Hubadova, prof Šlajs. pater AljanČiS ter mnogo ruske in slovenske mladine. Za uvod je zaigraj na orglah p. Majhenič pretresljiv Lisztov »Adaggio«, nakar je otvorii žalno zborovanje kot hišni starosta predsednik Glasbene Matice dr. Ravnihar ter naglasil. da so dale iniciativo za to zborovanje združene ruske organizacije v Ljubljani. Plemenito pokojnico je prikazal kot vzoruo pevko in načelnico iensfcfga zbora Glasbeno Matice ter organizatorko prve koncertna poti Matičnega zbora v svet — na Dunaj v 6asn silnega potresa v Ljubljani. Drugi govornik prof. dr. Bilimovič je pričel svoi govor v slovenščini, nadaljeval pa ga je v ruščini, ki jo je pokojnica ljubila kot svoi materni jezik. Iz njegovega govora je rasla pred poslušalci velika žena. Terezina MLhajlovna Jenko kot lik neoiuahljive vere v nacionalno vstajenje slovanske Rusije. Govornik je podčrtal njeno gmotno in posebej še njeno moralno pomoč vsem Rusom pred vojno, med vojno in po vojni. Pred zaključkom je zapel zbor GM pod vodstvom Zepiča. ki je nado>me6to» t val obolelega ravnatelja Poliča, prelepo Ada-! miČevo »Hrilvi še beli so« ter tatko dostojno zaključil lepo spominsko svečanost. u— Za talno komemoracijo » pofaatite* j spomina blagopokojne ge. Terezije Jenkov« j izrekam v svojem in v ienenu rodbine globoko zahvalo Glasbeni Matici in združenim ruskim organizacijam v Ljubljani. Zahva!jo= jemo se gg. govornikom: predsedniku Glasbene Matice, senatorju dr. Ravniharju ia častnemu predsedniku Ruske Matice univ. profesorju dr. Bilimoviču, zboru Glasbena Matice, fratru g. Maiheniču za prekrasno žalno petje in sviranje in vsem prijateljem blagopokojne, ki so se mnogoštevilno ude* ležili te prelepe počastitve. Posebno zahvalo dolgujemo ministru g. Strandtmanu. ki je osebno spremil pokojnico na njeni zadnji po» ti. za njegov globoko občuten in ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu, ki je bil T imenu Velike Rusije, vse ruske emigracija v Jugoslaviji in Ruskega Rdečega križa posvečen spominu požrtvovalnega delovanja blagopokojnice in njenega tlagopokojnega soproga dr. Jenka na slovanskem kulturnem in humanitarnem področju. Dt. E. Jenko-Groyer za žalujoče ostale. a— Spored koncerta Slovemkega vokalni gm kvinteta, ki bo v petek, 4. februarja v veliki Filharmonični dvorani. Najiprvo zapoje zbor Gallusovo »Ave Mariac, Foersterjev« »Tri mi luge« in Adamičev zbor >Kral) Matjaž«. Drugo to5ko 6jx>reda ima g. Milan Jug, ki nam zapoje Lajovčev samospev »Nočne poti< im Michlov »Da jo ljubim«. Zo» pet nastopi zbor, ki zapoje Adamiče* zbor »Enkrat pridi še draga«, Janaokov zbor, »Dež viš«. Sukov zbor »Ustreljen momak« na srbsko narodno besedilo in bolganrico narodno v priredbi Vukorešljijeva »Pojdi« pojdi mamo!« Po odmoru poje Tone Petrov-čič Skerjančev? »Bele oblake« in Borodino-vo arijo Končaka iz opere »Knez Igore. Sklepno besedo ima zopet kvintet z naslednjimi skladbami: Tajčevič: »Pjesme od kola«* Rožanc: »V mlinu« in tri slovenske nairodne v priredbi Ludevita Zepiča: »Leži ravno polje«. »Po cesti mii pride en jagrček mlade, »Goreči ogenj«. Kvartet uživa najlepši sloves- je izvrstno glasovno ubran ter ima odlično interpretacijo. Prodaja vstopnic v Ma« tični knjigarni:. Cene običajne koncertne od 30 din navzdol. u— Prirodoslovno druStvo bo imelo redni letni občni zl»or v ponedeljek 81. t. m. ob 18. v predavalnici mineralošk ega Instituta na univerzi. a— »Bohemski veter« Združenja gledaliških igralcev bo na pustni torek 1. marca. Siored prireditve je poverjen prvovrstnemu vodstvu. ..Reprezentančni ples juristov 1. februarja v Kazini" Klet In restavracija Zvezda Danes bo cen), gostom postreženo z ocvrtim kozličem, pečenimi in ocvrtimi piščanci, z domačimi kolinami, krvavicami, pečenicami in z mrežno pečenko. KnS, odličen hamburžan, rizling, cviček in Izvrstna dalmatinska vina, Se posebej vabijo ljubitelje res dobrih vin. u— Sprememba uradnih ur pri poŠti Ljubljana 1. Za sprejemanje navadnih in priporočenih pisemskih pošiljk so se na željo občinstva doioč:!e uradne ure za stranke od 8. do 19. ure. Od 1. februarja dalje se bodo tedaj pisma sprejemala pri okencih v avli do 19. ure. TaKrat se bo po-žta zaprla ter bo od 19 do 21 ure predaja pisemskih pošiljk za zamudnike mogoča fie v lokalu za predajo brzojavk, vhod iz veže v Prešernovi ulici. — Od 1. februarja dalje se bo pošta odpirala ob 8 uri. ker prej tvanna za izdajo ni pripravljena. Vse to velja le za delavnike, za nedelje in praznike pa ostane kot doslej. — Pri tej priliki opozarjamo občinstvo, da oddaja svoje tudi najnujnejše navadne pisemske pošiljke vedno lahko v nabiralnik glavne pošte kjer posehna ura označuje prihodnje praznejnje nabiralnika, kar izvršujemo vedno pravočasno pred odpravo tvarine na posamezne vlake Zato Je odveč tn tudi ni dopustno da bi se posamezniki posluževali predajanja pisem v pisemskem odprav-ništvu. — Stranke s posebno nujnimi re-k'amacijami in željami se lahko zglasijo v pisemskem odpravništvu do 21. ure pri za to določenem okencu, kjer naj z zvoncem pokličejo uradnika. MED. UNIV. Dr, VLADIMIR MILAVEC B p e c i j a l I 9 l za Kožne lu -»p«!ne bolezni naznanja, da preneha s privatno zdravniško prakso v Ljubljani, ker prevzame derma-oddelek splošne bolnice v Mariboru a- i'reOrt»ai!je o kamniti v či»»e£keui ur-ganizmn. Hod okriljem Pnrodosiovnega družba v Ljubljani bo predaval v torek t. februarja z začetkom ob 18.15 v mineraloški pr-da.ainici univerze specialist za Kirurgijo dr Siavko Rakove* o kamnih v člov-^kem organizmu V predavaniu. ki ga loo ravnih vrst kamnov med njimi pred vsem ioičrnh un ledvičnih Razložil bo. kakšu' so vzroki za njih nastanek, kakšnih metod se moderna z<1r3\ui£ka znanost poslužuje pr; diagnozah ki so se prav z zadnjih deset letjih povzpele do prej n-;siutene višine m kakšni «o načini zdravljen ia in o-ipravljama Ikantnov iz organizma Predavanje je važno slasti zaradi tena. ker se ojuža, da ta oU> l?Miia v nove^.-m času tiara-čajo in postajajo nekako bolezen naAih dni. u— Predavanje SPI) bo v ponedeljek 7. februarja 1938 ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice. O poljski znanstveni-al-pinsk odpravi v Ande Argentinije in Cile bo predaval član te ekspedicije Poljak g Jpn Stolarski in to v slovenščini Številne pkioptične slike bodo pokazale nam tuje kraje kamor so slovanski planinci priredili -voje ekspedicije Najvišji vrh v Andih Je Aconcagua 7035 zelo razčlenjena gora. pri katerem vzponu so imeli plezalci mno go težkoč Planinci, pripravite se na to predavanje. Isochrom Isopan Finozrnati filmi najnovejše emulzije ravnokar dospeli! Britvice komad od 50 para naprej etuji za Sčetke od Din 1.50 zobne ščetke od Din 2.— naprej zobne paste . od Din 3.— naprej bnvsKl čopiči od Din 4.50 naprej dalje ustne vode, ter vse druge kozmetične potrebščine v največji izberi in po konkurenčnih cenah prt Foto Touristu Lojze šmucu Ljubljana — Aleksandrova ce&ta 8. u— Poziv onemoglim obMnom. Mestna občina preučuje vprašanje postavitve novega modernega zavetišča za onemogle ki bi nudil prijet-m dom onim ljubljanskim obča nom. ki so oslabeli, onemogli in nimajo ou kake oskrbe na svoiem domu ali pri svoieih Zato polretuje jx>lalke. koliko |e Ljubljan fanov ki bi žeieli biti sprejeti v zavetišče za onemogle Po teh podatkih se bo ravnala ur»-d tev novega zav»»fi^ča Občina vabi. da se oni. ki menijo, da so potrebni oskrbe v tem zavetišču. iavi;o od 10. do 12 dopoldne v sobi 10 na mestnem socialnem uradu, da bodo izpolnili potrebne tiskovine in na vedli vse svoja podatke. Tiskovino more vsakdo vzeti tudi na dom. Podatke bo socialni urad zbiral do 19 februarja. Atelje „M O D A" PRAŽAKOVA 15/1 Sporočam cenj. damam, da sem se vrnila lz inozemstva ter prinesla najnovejše modele oblek, plaščev, kostimov za pomlad. Vljudno vabim, da posetite moj atelje, ki Vas zamore najbolje postrečL 1612 u— Tapetniški pomočniki vsi brez izjeme se vabile na sestanek 2 februarja t. 1. 'na sv-»fniro> oh 9 uri v restavracijo pri »Novem svetu« riosf>osvetska cesta- za rad: raz govora o strokovnem tečaju. Posebna vabila se ne bodo razpošiliala. n— Se-tanek starše* na ogledni ljudski goli za Bežigradom bo v ponedeljek 31 t. m ob r»ol 8 ;n ne oh S kako- le bilo prvot no iavlieno Predaval bo g upravitelj Anton Lovie o temi »Delo vzgaja«. i— Pokojnine ia februar bo izplačevala Dočta Ljubljana I. dne 1 februarja. u— Pevsko društvo »Sava*, roiano v Hra-deckega vasi, si je pod vodstvom svojega novega pevovodje g. Fr. Venturinija, ki je obenem pevovodja Hubadov? župe JPS. zadnje čase kar pomladilo. V svoj pevski krog je pritegnilo glasovno dobre in za Ispo petje vnete novi pevce ter je v zimskih mesecih, vztrajno vadilo, da nam bo na svečnico 2. fet ruarja poi>oldne ob 4. v dvorani Sokolske-ga doma v štepanji vasi lahko pokazalo, kako je napredovalo. Pogumnemu društvu dajmo še večiega poguma za nadaljnje prosvetno delo .a čimve-čiim nb;skom koncerta u— Stare obleke. perilo tu obutev leže mnogokrat neizrabljeni po me£čanskčeval-i'wb za brezpomembno ceno Vsak dar sprejme občina hvaležno Ker pa bo prihodno sredo praznik, se bo zbiranje vršilo v torek 1. februarja, ako bo *tilio vreme. U— FIlm »Dobra zemlja« po slovečem romanu pisateljice Pearl S. Buckove, ki je s tem delom zaslovela po vsem svetu, je včeraj doživel prenrero v Ljubljani Kakor je bilo pričakovati, je ljubljansko občinstvo pri vseh predstavah napolnilo dvorano kina Matice. To je dobro znamenje. da bo film tudi danes in v naslednjih dneh vedno najboljše obiskan. Kajti vsi, ki so včeraj gledali film, bodo zanj najbolj zanesljiva in zgovorna reklama. Velika produkcijska tvrdka Metro-Goldwyn-vlayer je ustvarila novo filmsko umetnino. ki si pridobiva prav enak sloves po vsem svetu, kakor roman sam Veličastni so prizori, kjer nastopajo množice, očarljiva je igra Pavla Munija ln Luize Reinerjeve. Seveda so tudi vsi ostali igralci izbrani ln v -vcjih vlogah prvovrstni. To Je ne samo umetniški, temveč tudi kulturni film, kj je zlasti v današnji dobi, ko divja na daljnem vzhodu ona strašna vihra, katero je pisateljica preroško zazrla v svojem romanu, priporočljiv prav vsakomur. u— Severni sij se ponovi, seveda na splošno željo slavnega občinstva predvsem pa na soglasno zahtevo Ljubljančank in Ljubi iančanov ki zaradi megle niso mogli občudovati polarne nočne zarje in niso trepetali pred tem redkim pojavom veličanstva prirode. Brez šole in prav zares bo danes teden zvečer lahko vsakdo videl rožnati sij na Jadranskem večeru na Taboru, kdor bo narodne noše ln druge plesalke gledal skozi kozarček žlahtnega cvička. in na obzorju se mu bo pokazalo v kr-vavo-rdečem žaru, če bo veselo vrvenje opazoval skozi čašo poživljajoče dalmatinske črnine. In koliko zvezdic bo migalo ln migljalo v razvnetih očeh in koliko solnčec se bo vrtelo po dvorani! Torej brez šale in potegavščine, da bo 5 februarja zvečer na Taboru prava galapredstava severnega sija z zvezdami, planeti tn solnci. da, z zlatimi zvezdicami in zlatimi solnci, če jih boš občudoval skozi zlato muškatnega silvan-ca ob bajni sferični glasbi da se bomo v rožnem razpoloženju zavrteli ln dobro Imeli prav vsi! n— Trnovčani—Krakovfani! VaSi fantje pri rede v petek 4. februarja svoj koncert v veliki Filharmonični dvorani, to ie Slovenski vokalni kvintet, ki ga prištevamo med naiMjSe slovenske pevske enote. Na sporedu imajo narodne iti umetne pesmi Na ta koncert pa opora namo tudi vse druge Ljubljančane, ki so prijatelji lepega, umetniško dovršenega vokalnega pet:a Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM V ŠIŠKI — TELEFON 41-79 Olga Čehov a, Fritz Easp, W. Lle-beneiner in mala Traudl Stark v filmu ŠPIJON AZEV V dopolnilo nov žurnal in kolorirana šalolgra DVA MALA PSIČKA Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob pol 9. url. Prihodnjo soboto: francoski film JUANITA u— Ljubljanski cestni železničarji prirede v torek 1. februarja predpudno zabavo v dvorani Delavske zbornice. Začetek ob 20 uri Cisti prebitek zabave je namenjen pod pornemu skladu tolnih cestnih železničarjev. u_ popoldanski predstavi zabavne Kranjčeve komedije »Skedenj« bosta v šentjakobskem gledališču danes v nedeljo ob 15 15 in na Svečnico ob 16. in ne kot je bilo prvotno določeno ob 15.15. To sta obenem poslednji uprizoritvi tega domačega dela. Kdor se hoče 2 uri dobro zabavati in nasmeiati. naj poeeti predstavi. Prihodnjo soboto bo premiera izvrstne Molnarjeve veseloigre »Njena velika ljubezen« u- Tradicionalni predriii-tni ples »Sofe« Z-Irnžen / zaklltičkom plesne «o'e bo v soboto iS februarja ob 20 v Narodnem domu Ta prireditev j? znana kot natl>oli domača. Vabljeni vsi stari obiskovalci s prosnio. da privedejo nove prijatelje. Vatdla ee ne pnŽjlj«^ / a— Prof. Marica Vogelnik bo poučevala v II. semestru klavir «anio privatno In sprejema nove učence vsako dopoldne od 10. do 13. Gledališka ulica 16/V1. u— J' N, A. K, Edln^tvo. V pooedeljefc 31. t. m. bo ob 11. prodajna seja. Novi tn stari odborniki naj ae Je po mcžnoertl sigurno udeleže. Predsednik. u— Tečaj o Dieslovih motorjih ae Je pričel 7 t. m Zaradi preobilnih prijav ln premajhnega prostora na tehnični srednji šoli so morali po-lovico prijavljencev odkloniti do drugega tečaja, ki naj M sledil sredi februarja Kdor želi v drugI tečaj, naj se Javi takoj pismeno Zvezi Šoferjev dravske banovine v Ljubljani, Mestni trg 6. II- ustmeno pa ob nedeljah na Goapo-svetski cesti, društveni lokal pri Levu. od 10 do 12. Po tečaju dobi vsak slušatelj uradno j>otrdilo o rednem obsku, kar velja kot Izkaz znanja o Dieslovih motorjih Tečaj, ki ga prireja Zveza Šoferjev, nI istoveten s tečajem, ki ga Je priredilo Šofersko društvo »Vo'an«. n— Namesto venca na grob g«. Terezine Jenko** ie daroval sodni svetnik v p. g. dr. Jakob Poljan ruski koloniji v Ljubljani v njene karitativne namene din '200 n Plesni zavod »Jenko« v Kazini Ima **a ko nedeiio oh 16 popoldanski oles. V začet niški plesni tečaj se sprejemajo novinci-da-me in gospodje samo 5e ta in prihodnji ponedeljek oh 20 uri. Namesto ta 'orek izjemoma v sredo 2. februarja oh 20. nadaljevalni tečaj kakor tudi vsak četrtek. Posebne ure in informacije dnevno. Dijaki popust. n— Otroški ringaraja za naše male bo na pustno nedeljo v Kazini Za ljubko, prisrčno in veselo raiarne mladine bo preskrbljeno s petjem plesom in maskami. u— šlškarje opozariamo na tradicionalno »Vodnikovo besedo« ki Jo priredi šišenska čitalnica v torek 1- februarja v Sokolskem domu s pestrim ln zabavnim sooredom ter plesom. v torek? dne 1« D. SI ob 20. uri Ali so pljučne bolezni ozdravljive? ro nad nt vatno vpralanj« zanima očitno vse, M trpe na astmi, katarja pljučnih vrhov, zastarelem luUlJu, casluaenostl, dolgotrajni hrtpavostt ln hrlpi a doslej te mao nafill zdravila Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BHKZFLAC.NO ILNJIOO S SLIKAMI izpod peresa gosp drja med. Gutmanna. — Treba Je pisali samo karto (frankirano z 2 din) a ločnim naslovom na: PUHLMANN JC Co-, Berlin UI4. .MuggJ-l&lrasse Nr. Zft-ZSa. Odobrene *d »oc pot. —o trtuke .-|1#J]-oJ» 9 t>t Wl« etju in med odmori igra druStvena eodba. Prodaja vstopnic v knjigarni K GoričsT. v Sokolskem domu na Taboru e— Kura torij Celjskega počitniškega doma se krajevni protltuberkulozni ligi v Celju najlepše zahvaljuje za podporo v znesku 10.000 (Hn. Celjska protttuberku-tozna liga je s tem velikodušnim darom zopet dokazala, da pravilno razumeva svoje naloge kaikc tudi pomen snujočega se počitniškega doma za mladino. e— Jadranska straža v Celju ima redni otčni zIkjt v oonedehek 31 L m ob 20. v mali dvorani Narodnega doma Člani in prijatelji druStva vabijeni k poluoMevilni udeležbi. Po motivih nesmrtne PC C C INI JE VE opere BOIIEME! V glavnih vlogah: Jan Klefsura in Marta Eggerth Ostala zasedba: Paul Kemp, Theo Llngen, Fritz Imhof, Kich. Koniauu\vsky, Llzzl Holzschuh. Glasba: G. Puccini — Slagerjl: Robert Stolz. DANES ob 15., 17., 19. In 21. uri iirkilti NajlepSI glasbeni In pevski film sezone! KINO UNION, Telefon St 22-21 EZSSBSj Pozor! Ob 10.30 url dop. pri matinejskih cenah. n— Pustolovščine dobrega vojaka Svejka uprizori sokolsko gledališče na Viču l. 2. in 6. februarja, vsakokrat ob 20 15 v svojem domu. Naslovno vlogo bo igral naS znani komik bi Viktor Ambrož v ostalih vlogah pa nastopijo naši stari igralci in igralke, ki jim bodo pomagali tnlaiši bratje. Ker je zanimanje za predstavo izredno veliko prosimo p. n. posetnike. da si nabavijo vstopnice že v prodaji. Oglejte si to nadvse zabavno predstavo, ne bo vam žal. u— Odkod visoke cene na mesnem trgu? Iz vrst gospodinj smo prejeli: Prejšnja leta, v dob' slabih, dandanes najhujše obsodbe deležnih režimov, so mesarji plačevali kmetom po 10 din za kg žive teže. slanina pa je bila na trgu po 12 din. Dandanes kmetje tožijo da plačujejo mesarji dobro rejene prašiče samo pc 8 din. gosnodinje pa kupljeno slanino po 15 din kilogram. V tem času so se plače nižjim javnim uslužbencem znižale približno za 300 din na mesec Nedavno so nekaj malega od tega dobili nazaj. Da so cene prašičev na škodo kmetov toliko padle ln da se je slamina na drugI strani toliko podražila, na,m mesarji razlagajo tako, da so se v toliki meri zvišali davki. Preprost račun nam pove, da bi morale z dviganiem cen življenjskih p^trebdčln vzporedno rasti tudi plače A če ni mogoče javnim nameščencem zvišati plač. bo treba urediti, da tudi ne bodo rasle cene živil. Takšne politike bl bil pač vsak državljan vesel. „_ Vedno drugI kraji — ^d™ doh*r sneg. To ie deviza po k a t »H vod- Zveza za tujski promet svoje smučke tsčaje. Se-1*i nam je hvalabo?n tudi v nižinah naneslo neka! novega snega in tako bo Sel na Svečnico tečaj na K-weSček, Avtobus odpelje ob 7 izprsd nebotičmka Prijave spreiema do torka opoldne biliHa-na Putnik. Cena »m-nje z avtobusom do Zelimeli in na povratku z Iga skunno 16 din. Kakor vedno nri tečajih z avtobusom, se tudi tokrat sprejemajo pn-iave samo za avtobus, v kolikor je Se razpoložljivih mast na razpolago. Iz Zagorja z— Za sredo napovedanega »hoda ni bilo. Shod ie bi! sklican zato da bi dal pojasnila ; o novem pravilniku bratovskih skladnic j Dolgo že ni prišlo na -hod tol;ko ljudstva | ki je Žel-lo biti infornrrano o novonasta lem polož.aiu Na shodu bi imela govorit, lainik Zveze rudarjev Jugoslavije in lajtnk JSZ Med rudarji ie mnogo nezadovoljstva zaradi novega pravilnika in e I? škoda- da j prizadeti niso bili deležni pojasuitve od go- j mariukaa B. Gigli: Ave Marija e— Na razstari sarajevske državne tkalnice domafih in perzijskih preprog v hotelu Unionu v Celju 63 sprejemajo vse vrste preprog v strokovnja&ko popravilo. e— Prepoden vlomilec. V srelo okrog 23. je or>azil policijski stiražnift Vinko Zavra£c-k z Mariborske ceste v Gaberju na strehi trafike pri železniškem prelazu v Gabsrju neznanega moškega, ki je bil odkril že velik del strehe in napravil v strihi luknjo, skozi katero je hotel zlesti v trafiko. Ko je stopil stražnik nliže. je neznanec potegnil v smeri protri Koprivnici. Zavraš?k in neki drug stražnik sta pohitela za vlomilcem, ki pa je izginil brez sledu. KINO METROPOL predvaja danes film: »KRALJEV TENOR« po istoimenski operi »Der Postilllon von Lonjumeau«. Neobičajni doživljaji opernega pevca, ki se zaljubi v svojo ženo misleč, da Je neka druga. — Ob 10.15 ln 14. uri matineja »MR DEEDS«. e— V zadnjem hipu prepreden vlom. Ko je Imel policijski stražnik Vinko Za-vrašek v srecio zvečer službo na Mariborski cesti, je okrog 23 opazil na strehi trafike pri železniškem prelazu v Gaberju neznanega moSkega, ki je odkrival streho na trafiKl in napravil že tako veliko odprtino da bi bil lahko skozi njo zlezel v trafiko. Ko je stražnik vprašal vlomilca, kdo Je ta kaj dela, je neznanec skočil a strehe ta pobegnil v smeri proti Koprivnici. Zavra&ek ui neki drugI stražnik sta pohitela takoj za begunesm. a ga nista več mogla najti. V omenjeno trafiko je bilo že dvakrat vlomljeno- Policiji se je obakrat posrečilo Izslediti storilce. e— Umrla Je v petek na Kralja Petra cesti 22 v starosti 78 let zasebnlca ga. Matilda BanlUJeva, svaikirvja vlAjega sodnega svetnika v p. g. dr. Hinka Stepan-čiča v Celju. Istega dne Je umrla v Presni ulici 3 v Gaberju v visoki starosti M let zaaebnica Katarina DobrattaAkova. Včeraj Je umrla na Glavnem trgu 17 ▼ starosti 81 let hiflnlca Marija Flllpičeva, v celjski bolnišnici pa Je umrl 52-letnl mlinar Franc Pintar s Tera pri Ljubnem- KINO UNION prinaJa danes ob 16., 18.30 ln 20.45 film i slavno al listku ŽARAH LEANDER, H6r-bigerjem, Kari Martellom ln Theo Lingenom v glavni vlogi: »PREMIERA«. Matineja ob 10 tn 14 »SAN FRANCISKO V PLAMENIH«. e— Sle|rarkn, ki je kaz«*n ne l7.piun. tu-Je. Lani smo poročali o Mariji F. lx Slovenske Bistrice, ki je Izvršila v Celju vefi sieparij a tem, da je Izvabila raznim osebam denar pod pretvezo, da Jo Je pofllai kak sorodnik ki zbolel ta nujno potre-buie denar za zdravila Marija F Je po aretaciji poskusila Izvršiti v policijskem zaporu samomor a no Ji v bolnišnici rešili življenje Zaradi 9iepariJ Je bdla obsojena na več mesecev zapora V ponedeljek so jo 'ZDUstili lz zapora. Se lati dan je poiskala siužkmlo Jostotno Korenovo na Mariborski cesti 6 ta J! natvezla. da Jo pošilja mati Korcnove lz Velenja s sporočilom. da je zbolela ta da potrebuje 100 din za zdravila Služkinja Je verjela sie-parki ln Ji izroClla 100 din, drupega dne pa se je peljala v Velenje k materi. Ko J« Korenova videla, da njena mati sploh ni bolna, je »poznala, ds Je bila nasedla ale-parkl. Prijavila te zadevo c~Hsk1 pobciJL kj Je tudi ugotovila, da Je Marija F po* skusiia v Celju osleparitl Se dve osobt, a ni Imela »reče Marija F je tzgta.Ha, a jO bodo gotovo kmalu Izsledili ta zopet tero* čili sodišču. KINO DOM. CELJU 30. ln 31. Jan. — Muzikalnl velefllm »CVETOCI MAJ« (Bell jorj^ovan)^ Iz ^ari&ora a— tnpančlčev vpčct bo v petek i. februarja v Ljudski univerzi O Župančiču predava prof. dr Sladnjak lz LJubljane recitira pa Ciril Debevec režiser ljubljanske drame Jutri v ponedeljek 31. t. m. pa predava prof. dr. Slodnjak iz Ljubljane, ko sem doživel zapad.« a— Razpra>a proti dr Konejn preloiena. Te dni :e bila pred višjim deželnim »odi-ščem v Gradcu obravnava proo?o>mo. nadomestiti vsakoletne izpmbe ribiega p'ena. S praktičnimi ekskurzijami med pionirje evropske oceanografije, so si naši biologi pridobili v Nemčiji ln na Švedskem dragocene izkušnje za poznavanje rednega in nerednega preseljevanja ribjih struj, kar je posebno važno za naše tunolovce. Za morsko plovbo na Jadranu je študij posebne vrste organizma, ki se nabira na ladijskem trupu in zavira hitrost, zelo pomemben. Ti organizmi, ne samo da razjedajo les in železo, temveč povzročajo na gotove razdalje mnogo večjo porabo kuriva. Primeri se, da potrebujejo parniki, poraščeni na trupu z morskimi zajedalci, | dnevno 9 ton več premoga, j V zgodovini je znano, da je v rusko-ja-! ponski vojni 1. 1904—5. ladjevje admirala j Boždestvenskega, na poti iz Baltskega j morja do Vladivostoka tako obraslo, da je i bilo v bitki pri čusimi popolnoma nespo-' sobno za manevriranje. Tudi v naši mor-' narici na Jadranu so pokazale izkušnje, da j je zaradi naseljenih organizmov izgubila torpedovka na hitrosti in porabila 20% 1 več kuriva. Brodove morajo ponovno dvigniti iz morja, jih očistiti zaiedavk ter pre-i barvati, kar spet zahteva precej stroškov. I Naloga oceanografskega Instituta je, da s poizkusi dožene sredstva, ki bi najhitreje j preprečila omenjene zadržke in škodo naše pomorske plovbe. Za letošnjo pomlad si je oceanografski zavod začrtal nalogo da v zvezi z direkcijo pomorskega prometa nadaljuje pro-učavanje vzrokov pogina gotove vrste rib in školjk ob naši obali. S preiskavanlem so začeli že jeseni v Boki Kotorski Zdaj bodo preiskali Bakarski zaliv kanal med Rabom in Krkom. Podgorski kanal do No-; vigradskeg-a in Karinskega zaliva. Sledilo bo proučavanje moria v okolici Zlarina, ! Krapnja. v šibenlškem zalivu in Neretvan-j skem kana'u. Izkušnie na teh področiih ; bodo izkoristili v raziskavanju zaliva Ma-lesra Stona, Pelješkega kanala, v okolici ; Mljeta ter končno na skrajnem jugu obale. od Boke do Bojane. Zen-.ljenisne vede so že davno odkrile • posebnosti in sestavine kopnega površla. Na vseh celinah obrača kmet plodno zemljo. spoznava nje rodovitnost in se po tem ravna Zdaj smo lahko ponosni da uspeva na naši lepi obali znanstveni zavod oce-anoerafov, ki so se kot uspešni orači najplodnejše niive svobodne Jugoslavije, kot orači Jadrana uvrstili med vredne sodelavce mlade pomorske vede v Evropi. —ine. Duhovit izi tdo^uratnoi CeSkemn lnženjerju Paliku se je po dolgoletnih poskusih posrečilo Iznajti postopek, ki povzroča vzha-janje čokolade in s tem naprave malih luknjic v njej. Na ta način postane čokolada mnogo lažje prebavljiva, hitrejše topljiva in mehka ter nudi večji in dalje trajajoči užitek. Patent za našo državo je kupila tvrdka Mirim, ki Je nadela tej čokoladi ime S trato. Dobite jo v vsaki boljši trgovini. 7WfRlA\ loobveznih otrok ni preveliko, mnogo preveliko pa je glede na prostore, e katerimi šola trenutno razpolaga. Učilnice so stisnjene delno v neustrezni občinski hiši. delno v še manj ustrezni tako zvani Komendi. V vsem so tri učilnice z okroglo 120 kv metri površine. Učiteljetvo bma z ravnateljem vred l© majhno pisarnico, v kateri so spravljena tudi učila, ki jih šola ima že preoej. Holriiki so tesni, da se otroci po njih komaj izocibljejo druc drugemu. Občina ie že zdavnaj mslila na novo šolsko zgradbo. Dala je napraviti načrte za veliko stavbo, ki naj bi služila ljudski in meščanski šoli Do realizacije načrtov takrat ni prišlo. Ko ie bila otvoriena meščanska šola. ie problem Krradbe postil spet aktualen. Kljub temu. da so se nekateri protivili odprtju meščanske šole. ®o d.imes vsi soglasni s tem. da je zeradba neogibno potrebna. Občina ie lani stavil« pre»Mčina je dala i7de-lati nove načrte, ki r»a ndso b'li odobreni. Takoj za tem ie občina naprosila bansko upravo da izdela načrte, a teh načrtov ni od nikoder Otroci se dalje duši j© po nehigienskih učilnicah, okroir načrtov r»a se. ka-ker se ftuie krecata dva srosiK>da. k'bi morala na.jl>olj delati na, to, da se šola čim prej pozilia. V siromašnem krafu na Kočevskem Živahno narodnostno in društveno delo Žirovci v naši prestolnici Odpira se jim novo področje udefsfcvovan]a gov repertoar obsega IG2 operni deli. Najbolj pa so mu pri srcu tenorske partije v Puccimjevih operah in nepozabna ostane njegovs plastična kreacija Vaška v »Prodani ne\'esti« Ko je bil Polde Kovač na višku svojih sposobnosti, se nikoli m pulil za druga mesta, ostal je zvest Ljubljani in ji ostane zvest tudi zdaj. ko mu navzlic nekdanji pevski moči ni več mogoče nastopati na odru. Nikar pa ne mislite, da je Polde Kovač pozabljen Odklonil je že marsikatero povabilo in poje tudi na koncertih Njegova ljubezen je zdaj spet posvečena knjigi, a njegov tenor se oglasi ob sleherni priliki, kjer more dobrohotni Polde koristiti blagemu namenu. Dijaki ga lahko spoštujejo kot enega s\'ojih vnetih podpornikov, Društvo slepih je pa tega pevca-dobrodel-nika odlikovalo s častnim članstvom Širok krog prijateljev si je ohranil Polde Kovač. vsi mu voščimo tudi nadalje trdnega tdra-sja in čvrstega glasu, najbolj pa želimo, da bi mu ob petdesetletnici bila dana prilika, da na odru naše opere, kateri je bil dolga leta vzorno zvest, pokaže, da je ie vedno zmagovit kot Cavaradossi. Va-šek ali v kakšni slični njegovi najboljši vlogi. Prijatelji. Beograd, koncem januarja. Za Ziri se pač more trditi z vso pravico, da se morajo prištevati najnaprednejšim našim slovenskim vasem, če jih naj ne proglasimo kar naravnost za najnaprednejšo našo vaško naselišče 2e zdavnaj so Zirovci že imeli svojo lastno elektrarno, katera je sedaj v banovinski lasti. Daleč odmaknjeni od velikih prometnih žil, železnic in glavnih cest. na zemlji, ki jim ne nudi niti od daleč toliko pridelkov, da bi se z njimi mogli preživljati, so se Žirovci že od nekdaj baviii z domačo hišno obrtjo ki se je pozneje pod obliko zadružništva razvila tako močno, da so s svojimi izdelki zalagali ne samo ves oni zapadni kot nekdanje kranjske dežele, temveč tudi vso sosednjo Goriško. Zirovsko čevljarstvo je bilo od nekdaj na najboljšem glasu Razumljivo je, da se je v Zireh ustanovila tudi usnjama. Danes obstoje v Zireh tri čevljarske zadruge in usnjarna kot delniško podjetje. Društveno življenje v Žirih se je v takih razmerah razvijalo zelo živahno Danes se morejo Ziri ponašati, da imajo Soko'ski dom. ki je med najstarejšimi v vsej Sloveniji. Zirovsiki Sokol s svojim starosto br. Vinkom Demšarjem na čelu bo letos praznoval 35-letnico svojega doma. Poleg strumno delujočega Sokola, imajo Ziri tudi še dve gasilski društvi. Kolo jugoslovenskih sester in močno obrtniško društvo. Ziri so danes na državni meji, ki je odrezala od njih velik del področja, na katerem bi se z najboljšim uspehom mogli razpečavati proizvodi žirovske obrti. Zato se je smer razpečavanja mogla in morala obrniti samo na eno stran, v svobodno jugoslovensko področje. Zirovska podjetnost je krenila na jug in je dospela do naše prestolnice. Beograda, kjer je bila te dni otvorjena prodaj-ainica žirovskih obrtnih proizvodov. Ze leta 1921. sta brata Leopold in Ignac Naglic — prvi je bil sedem let župan napredne žirovske občine — imela svojo čevljarsko obrt v večjem ob:egu Prilike so nanesle, da se je potem to zasebno pod;et-je v letu 1935 izpremenilo v zadrugo »Produktivna čižmarska zadruga Ziri« in ta za- druga je sedaj odprla svojo prodajalnico v središču Beograda, v novozgrajeni palači na vogalu Krunske in Jovana Rističa (prej Studeničke) ulice. Ogledali smo si to novo prodaialnico in moramo poznati, da smo bili presenečeni ob stvareh, ki smo jih tu videli. Prav posebno pade v oči izborno izdelana športna obutev za smučarje in planince. Kaj boljšega si pač ni mogoče misliti. Poleg tega pa so tudi vsi ostali izdelki čevljarske obrti od najpriprostejše do najfinejše izdelave, zlasti pa z vso eleganco izdelani škornji za oficirje, gama.še itd. Dobe se pa tu tudi vse druge usnjene športne potrebščine. Vse to je domač ročni izdelek, za katerega se uporablja predvsem najbolj domači m tuji material. Cene so zelo primerne, tako da more zadruga, tekmovati z vsakim drugim podjetjem te stroke. Beograd, kjer se od leta do leta vse bolj in bolj budi zanimanje za zimski šport, za smučanje, ravno tako pa tudi za planinstvo, prestolnica s svojo močno garnizijo, je torišče, na katerem se žirovski zadrugi brez dvoma odpira kar najplodovitejše polje udejstvovanja. In kar najboljšega uspeha tudi želimo vrlim Zirovceml Fara pri Kočevju, 26. januarja. Iz našega kraja, ki je vržen v dolino gloooko na jugu Kočevske, se malokdaj kaj sliši. Menda smo preoddaljeni od sveta, ki ga zanimajo dngoakl, s tem pa vseeno ni rečeno, da pr; nas spimo in da smo zadovoljni, ker smo »v zaplankancm svetu, bogu za hrbtom« potisnjeni v pozabo od slovenske javnosti. Tudi pri nas je narodnostno ln društveno delo živahno, zlasti sedaj v času občnih zborov, ko polagajo društva obračun o svoiem delu v preteklem letu. V nedeljo 23. t. m. so zborovali gasilci v Fari. Ta gasilska četa gradi svoj gasilski dom že peto leto, vendar se ji zaradi sredstev doslej še ni posrečilo stavbo dokončno urediti. Brizga'no smo za silo spravili v nekakšen zasilni, iz desak zbiti prostor pod streho nedograjenega doma. Vrli gasilci, ki so že često požrtvovalno reševali imovino posameznikom pred uničujočim požarom, so prav lani na dan 1- decembra uspešno pogasili velik požar, ki je nastal v hiši gostilničarja g. Papeža, pa bi bih zato zelo hvaležni gasilski zajednici, če bi s podporo omogočila dovršitev začetih del pri gasilskem domu. Domačini sami niso zmožni prispevati potrebno vsoto, ker Je naš kraj eden najrevnejših v kočevskem srezu. Občni zbor je potrdil sodbo, da je tuk. gasilska četa ena najbolj delavnih v kočevskem srezu, saj Je bil letos na novo ustanovljen kultumo-prosvetni odsek in organiziran v okritju čete tudi tamburafiki zbor, ki ga uspešno vodi g. Bončina Franc. Izvoljena Je bila stara uprava s predsednikom g. Briškim Martinom na čelu. Gasilska četa v Fari Je potrebna pomoči, da dovrši zapsčeta dela, ker preti sioer nevarnost, da bo nar daljna dela financirala peščica nezado-voljnežev, ki namerava iz gasilskega do- šola se ne gradi, ker ni načrtov Črnomelj, 21. januarja V ornoimeljskem srezu je 35 ljudskih šol s 113 oddelki in e preko 4600 šolarju Starši, ki so hoteli svoje otroke šolati v višjdh šolah. so jih prai kratkim morali pošijati da-i leč raven sreza. Razumljivo je, da je zaradi slabega gospodarskega stanja le malokdo zmogel visoke stroške takega šolanja. PreJ i tremi leti pa je bila na pobudo pokoinega Karla Miillerja odprta v srcu Bele krajine i mešana meščanska šola, ki lepo napreduje. Večina belokrajinskih staršev je že ob otvoritvi šole razumela njen pomen in je ▼ njo prelnla svoje otroke Danes ima šola tri razrede s petimi oddelki in 8 preko 170 otroki. Ko sp 6 pribodnim šolskim letom odpre še četrti rwed, bo imela šola preko 200 otrok. To število glede na število šo- S H 's! Gospodična Majda Lovšetova, odlična absolventka zagrebške akademije, sedaj učiteljica v Velikem Trnu, sodeluje na koncertnem delu reprezentančnega plesa juristov l februarja v dvorani Kazine. Za svoj nastop si je izbrala izključno dela naših juristov komponistov, tako dr. Kreka, Lajovica in Deva. ma napraviti nekakšen »prosvetni« dom, ki pa z gasilstvom nima nič skupnega. Pred tedni je bilo ustavljeno tudi deTo na novograjenj cesti Fara—Krkovo. ki tvori odsek gradbenih del za cesto LJubljana—Sušak. Revno prebivalstvo, kateremu Je delo na cesti nudilo skromen zaslužek, želi, da bi se prekinjeno delo čim-preje spet nadaljevalo, da bi najpotrebnejši zaslužili ptkiroimen zaslužek in se za silo prebijaJi skozi obupno revščino, ki je vztrajen gost naše revne doline. .. Preteklo soboto se je od nas poslovil komandir orožniške slanice g Franc Žni-daršič. ki je bil premeščen v St. Vid nad Ljubljano. Kako zelo je bil ta skromni in delavni orožnik v našem kraju priljubljen, je pokazal poslovilni večer, ki so mu ga priredili prijatelji pri Maietiču.' Bil Je vrl orožnik in je imel v službi lepe uspehe. Zaradi objektivi.os ti v službi in družabnosti ga bo naš kraj, ki je redko posejan z dobričdnaimi, hudo pogrešal. Njegova gorpa se je živahno udejstvovula v tukajšnjih društvih. Obema zavednima narodnjakoma želijo tukajšnji! ljudje v rovih razmerah mnogo uspehov. Kljiub izgiubd pa Jima privoščijo lep&i kraj. ker imata v ljubljanskih srednjih šolah svoja dva otroka. Semtvidčanom lahko na pridobitvi tega požrtvovalnega para samo čestitamo. Z bližajočo pomladjo se bo znova odnrt avtobusni promet na cesti Ljubljana—Sušak. Prebivalci oddaljene Fare pn Kočevju samo želijo, da bi se izletniki poslu-žili te ugodne zveze ter jih prišli tudi obiskat, saj tona naš kraj polno zanimivosti. V bližini sta dva gradova z zgodovinskimi posebnostmi, pa tudi pr>dzemeljSkl svet, ki prikazuje lepoto kraških jam Je mikaven, da se izlet v naš kraj kar izplača. AMERIŠKA OCENA V listu Detroit-Nevvs je Izšla nedavno naslednja kratka ocena: »Amaterski violinski kvartet se je snoči »poprijel z Brahmsom. Brahms je bil že v začetku knock-out.c ___ NELSONOVA NALOGA Slavni angleški admiral Nelson se je mudil kot gojenec mornariške akademije na iolski ladji, ki je plula ob irski obali. Nekega dne 'je poveljnik ladje poklical Nelsona in mu ukazal, naj točno izračuna zjmljepisno lego šolske ladje Pol ure na-tj se je Nelson oglasil pri poveljniku in mu prinesel rešitev Poveljnik jo je samo pogledal, potem pa je pogledal še Nelsona, snel čepico in rekel: »Podnarednik Nelson, snemite čepico/c »Gospod poveljnik... zakaj?« je zmeden vprašal Nelson. »Zato, ker se nahajamo po vašem računu v vestminstrski katedrali.« je odvrnil poveljnik. V SODNI DVORANI Ko je državni pravdnih povedal svoje, je dobil besedo še obtoženec, pa je med svojim zagovotom kar sedel. »Obtoženec.« mu je dejal predsednik, »vstanitel Sedenje pride pozneje na vrsto!* Vrata svetovne razstave so se zaprla. • • Po sklepu francoskega senata so se zdaj za vedno zaprla vrata pariške svetovne razstave in pn tej priliki nehote uidejo misli nazaj na ogromni prostor ob Seni, kjer so vsi kulturni narodi sveta osredotočili svoie najboljše sile. da b' prikazali svojo državo z najlepšim in najpopol-nejJim Zdaj se bo pričelo podiranje. Toda rnarsikat bo ostaio, zlasti nekatere najznamenitejše palače, ki se pretvorijo v dragocene muzeje. Vsak vtis sčasoma obledi. prekrijejo ga rovi sveži doživljaji. Vendar ie gotovo vsak obiskovalec iz te veličastne revije narodov ohranil marsikaj v nepozabnem spominu Kaj se je vtisnilo naiglobie v dušo? Na to vprašanje je težko odgovoriti, tudi bo vsak obiskovalec navedel kaj drugega eden bo imel v mislih katerega izmed nacionalnih pa vil ionov, morda sovjetskega z mogočnim petindvajsetmetrskim kipom, ali pa njegov vis-a-vis "in popolno nasprotje. nemškega velikana: koga drugega je morda na;bolj prevzela slika razsvetljenega razstavišča rdeče žareči Eiffelov stolp bruha i r sebe vedno nove stotine raket vseh mogočih oblik in barv vodometi na Seni se lesket-aio v mavrici, mogočni umetni ognj- žarko razsvetlili jejo palače ob reki in mečejo nošastne sence Visoko na nebu j>a se smehlja stara luna. ki je vsa rafinirana svetlobna tehnika naših dm ne more dejali «• "S odmisliš stotisoče ljudi, ki krog tebe v vseh jezikih sveta občudujejo pravljično razsvetljavo, si zlahka predstavljaš. da vidiš začaran grad iz 1001 noči. Na mene je napravila najgloblji vtis osnovna ideja pariške razstave: na razmeroma majhnem prostoru so skovali stotiso-či možganov in rok vseh narodov, z raz-.ično miselnostjo, načinom in pogoji življenja veličastno pestro, a veT.dar enovito simfonijo dela. mirnega napredka in duhovnega sodelovanja narodov. Vendar te v tej simfoniji včasih zbode grda disonanca: v španskem paviljonu kažejo diagrami boga-| stvo zemlje, almadenski rudnik je razstavil vedno tekoč studenček živega srebra. Ali ne tečejo zaradi tega bleščečega stu-denčka potoki krvi? Če vidiš potem v I. aadstropju slike španskih mest univerzitetne naselbine »pred in po« in se zami-■ sliš v neznansko otožne oči vojnih sirot, ki govore in obtožujejo, te pretrese mraz do kosti. Naš toliko hvaljeni civilizatori-čni napredek je dvoglavi Janus; kakor je eno obličje mlado in lepo. tako je drugo odurno Ali je eno vredno drugega? Pasteur je dejal: »Je crois invinciblement que la science et la paix triompheront de l'ignorance et la guerre, que les peuples s'entenderont, non pour detruire. mais pour construire« — neomajno verujem, da mora znanost in mir triumfirati nad nevednostjo in vojsko, da se bodo narodi sporazumeli, da ne rušijo, ampak stvarjajo. V tem stav- ] ku je obsežena ideja, kakor so jo zamislili j in prikazali Francozi in ki bo enkrat morala biti priznana in izvajana od vsega člo-. veštva: združiti vse napore za miren, kon-I struktiven napredek sveta. Najlepše in naj-i čistejše je prikazan izraz te misli v »Paiais de la Dčcouverte«, palači odkritij. Razstava je nameščena v velikopotezno preurejenem »Grand Paiais« Tu je na lahko dostoj>en način prikazan napredek znanosti v zadnjih sto letih, metode, s katerimi raziskuje moderna veda naravne zakone, vpliv znanstvenih dognanj na življenje. Kdor hoče vsaj približno dojeti vse tu nakopičeno duševno bogastvo, mora tej razstavi posvetiti tedne m tedne, kdor hoče vse do konca razumeti, mu je življenje desetkrat prekratko. V sous-terrainu je biologija. Aparati, diagrami, razni preparati, iz-reki demonstrirajo. kaj vemo o zakonih življenja, rasti, prehrani, dednosti itd. Na živih obiektih. petelinih, zajčkih in racih so prikazani problemi transplantacije; izolirano živalsko srce utripi je in živi dalje v umetni, od kemikov producirani snovi. Posebna zanimivost tega oddelka je »stožec razvoja« po Darwi-nu. Vrh stožca predstavlja prvo živo snov. protoplazmo. od vrha navzdol pa teko pasovi. se širijo, cepijo in nazorno kažejo, kako so nastale in se razvijale živalske in rastlinske vrste v 2000 milijon letih V pritličju je medicina; razložene so bolezni, njih vzroki, potek in zdravljenje, demonstriran I ves današnji mogočni arzertal orožja proti smrti; v petih sobah vidii cel potek opera- cije, izveš, kaj je sterilizacija, transfuzija ; L t. d. Tu v pritličju je velikanski, od Joliota zgrajeni elektrostat: med dvema bakrenima kroglama, ki Imata tri metre v prerezu, švigajo snopi bliskov. Vrste se dvorane fizike, posvečene raznim problemom elektrike, zgradbi atomov, ko -mionim žarkom, magnetizmu, optiki, radioaktivnosti itd. V meteorologiji je zastopano delo slovenske znano-nosti. Inž. Dušan Avsec. asistent pariške Sorbome, je izumil aparaturo, ki demonstrira tvorbo oblakov. Kako prijetno preseneti tu v palači Pasteurja, Lavoisier:a, Ampčra in drugih velikanov neki, kot pravijo Francozi, Dušan Osek, ki je prav tako Slovenec, kot ti ali jaz. Dalje, v prvo nadstropje, v carstvo zvezd. Najprej velik planetarij: majčkena Zemlja se suče krog Sonca, okoli nje teka še manj-luna, z njo se sučejo planeti i>n njih tra-banti, vse v pravilnem časovnem razmerju. Stopiš v dvorano Zemlje, vidiš, kako smo postopoma spoznavali dolino solz, kako bi jo videli iz drugih planetov. Prihodnja dvorana Lune ti pokaže, kaj vemo o prijaznem nočnem soncu. Vsak pdanet ima svojo dvorano, tu je nazorno prikazano, kaj že o njih vemo, koliko napora je bdo za to potrebno in — kako malo je vse to Preseneti posebna dvorana astronavtike. Saj smo vendar že nekaj čitali o fantastičnih zamislih poleta na luno in sličmo. kaj ni vse to utopija? Ni čisito tako: veliko poizkusov je ie bilo y tej *meri. še več načrtov, in dela M na tam, dela uporno in vztrajno, nekoč J mora biti delo kronano z uspehom. Velik j komite resnih mož, akademikov, profesorjev I astronomije, znanstvenikov zvenečih imen ! pripravlja pot človeka iz tesnega objema zemeljske privlačnosti. Na drugo stran tega nadstropja so dvorane kemije. Vidiš, kako se je človek pri-tipal do sipoznanja kemičnih zakonov, razkrinkaj elemente, jih ukrotil in se jih naučil spajati po svoji volji; tu imaš cel laboratorij alkimista. Nikar se ti, prosvitlje-nec 20. stoletja ne posmehuj njegovim čarovnijam, snlfidam in homunkulom Brez njih bi ne bilo Lavoisierjevih aparatov y sosednji sobi in brez teh ne bi mogel postaviti v naslednji dvorani moderni kemik svojih čudovitih instrumentov, s katerimi pričara barve iz premoga in sladkorja iz lesa Še naprej: dvorane matematike, geometrije, prekrasna dvorana, ki kaže vpliv znanosti na umetnost, vidiš prvi znameniti balon bratov Montgolfierjev. aeroplan. s katerim je pred komaj 28 leti Bleriot preletel Rokavski preliv. Ves prenasičen in truden vtisov sem zapustil palačo odkritij, pretresen od doživ-Ijonega in. čudno deprimiran. Prijatelji, ki sem jih povprašal po vtisih, so mi vsi povedali isto. kar sem obhitil sam: kako malo vemo in razumemo, kako strašno malenkostno je vse, kar delam jaz. kar dclaS ti, kair dela vsak od nas pred veličastjem narave in njenimi čudovitimi, nikdar do konca preiskanimi in doumetimi zakoni. VL EL Hollyu)Dod, Hollyuiood... Odkrivanje Amerike je v našem času postalo nekak literareu -port. Od Krištofa Kolumba dalje je ameriška celina v zemljepisnem pogledu že davno odkrira. preiskana in podrobno mapirana. zato pa se je na ameriških tleh razvilo prav svojevrstno živ-ljenje# m v kompleks slednjega rad posveti literarni raziskovalec, da pokaže ljudem »starega kraja«, kako so se na ameriških svobodnih tleh razmahnili on1 tisoči in milijoni izseljencev, k; so jim postala tla Evrope pretesna, prcmalenkosti.a in včasih celo prevroča V tej novi literarni panogi imamo mojstre besede in sloga, ki so odkrili racionalizirano grozoto chicaških klavnic ki so posvetili v gmijivo, toda tako silno prazno demokratično svobodo Amerike, k' so v jarki luči pokazali brezobzirno strahovlado bankarjev Wall Streeta ali pa pričarali krotkemu Evropeu pred oči stra botno početje podzemlja ameriških velemest Prot Vidma' je rvdknl Ameriko kot strelski jarek, v katerem bivajo milijoni samo začasno, dokler v borbi za dolar ne padejo ah pa si ne pridobijo toliko bleščečega mamona. kolikor ga po svoji sodbi rabilo za brezskrbno življenje. Naš potnik je našel to vihravo začasnost št danes v podzavesti Američanov kot osnovno črto njih znafaja in kot glavno gibalo vsega njihovega dejanja in nehanja Dodal je k tej »odbi kasneje še ostroumno opažanje da Američan psihološko še n; stopil popolnoma z onega selitvenega voza, na katerem je kot pravi kočevnik premeril celino od At-Lantika do Tihega mona V trop onih ki se potp in trudi z odkrivanjem nam skoro nepojmlpvih posebnosti ameriškega ž-vijenja. je stop'i nedavno tudi češki pisatelj Adoll Hoffmeister Ta je vnesel v svuja opažanja prav posebno iz virno in s vojsko noto »Nikoli nisem hrepenel po Ameriki Nisem si želel spoznati Zedinjenih država pravi, »nisem si želei videti" od blizu volčje jame denarnikov v ošabni senc stonad^tropnh utrdb civiliza Cije ali gledati, kako stoje gangsterji v pozoru pred zastavo solzojvorne demokra cije Pa sem se le odpravil na pot Toda šele ko sem bi! v Newyorku sem ugotovil, da nisem prišel v Ameriko kot pisatelj, marveč kot karikaturist Takr se je zgodilo. da |e knjigo o mej napisal karikaturist.« Težko ie najt- boljšo oznako za ono nerazumljivo čudno in čudovito svojevrst-nost ameriškega življenja, ki se tolikrat iz prevrže v grotesko, vsaj za urejene pojme solidnega Evropca Senzitivnega evropske-ka intelektualca s pronicavostjo izredno bistrega In kritičnega opazovalca so korak Z3 korakom tolkli po glav, razni tipično ameriški pojavi m njegovo potovanje je bdo nepretrgano majanje z glavo in borba za razumevanje Pn tem Hoffmeistru ni manjkalo dobre volje in iskrenega prizadevanja. da b; se razmeram razumsko in čustveno približal, da bi se zatopil v miselnost ameriško v kateri gospoduje samo pojem kolosalnosti To pa v vsem. tehniki. gosp>odarstvu, znanosti in umetnosti, celo plitvost. kič in solzotvornost je pri njih razvita do kolosalnih obsegov. Tako je posta1 Hoffmeister karikaturist, toda zelo pošten, ki v svojih sličicah ne naklada na debelo samo neugodnih strani, marveč z isto širokogrudnostio podčrtava tud« veličje Amerike, kjerkoli ga je občutil. Mnoge bo še posebej zanimala slika, ki jo je podal Hoffmeister o prebivalcih filmskega mesta Hollvvvooda. njih šegah in navadah Hollywood. hrepenenje tisoč in tisoč naivnih krasotic iri krasotcev je de! mesta ki se je v španskih časih Kalifornije imenoval Santa Mana de ios Angeles. — angelska mati božia — raba n težnja po poslovni kratkoči pa s*a oc dolgega imena pustili samo zadnji konec V prelepi dežel' Kaliforniji z milim podnebjem in sub tropskim rastlinjem sg Angiiv»si cepili na ibersko osnovo izdatno krtpkejšo mladiko severnjaštva. čegar podjetnost, pogum in drznost se je do najvišje mere izoblikovala na dolgi poti po obširnih planjavah celine Toda cepič je bil tako izdaten, da je prekril in preraste! prvotno steblo in danes lahko samo bistroviden raziskovalec odkrije ostanke nekdanje španske romantike V zadnjih desetletjih neprestano vro v Hol-lvwoodu naikrasnejši eksempia'** človeštva obeh spolov in kogar ie enkrar dobilo filmsko mesto v svoj objem se nikoli več ne izvije iz njega Posledica tega je ljubka m očarljiva. K raso tiče te može s kraaotci to potomstvo dobiva telesne odlike obeh roditeljev, če ne v večji, vsaj v enaki meri. Zato se na ulicah filmskega mesta zdi pojeva normalnega človeka, kakor da »e je med krasoto po krivem pomešala neznat-nost m grdobija. Film se je polastil domišljije mladine vseh narodov in skrbi, da Hollywoodu ne zmanjka biološkega podmladka krasote. Močno pogrešno pa bi bilo misliti, da je življenje te mladine zavidanja vredno. Le skromen odtisoček jih je, ki sploh kdaj pridejo na vrsto, da zaigrajo kako majhno viogo. od teh je spet le nekaj izbrancev, ki imajo srečo, da zažare kot zvezde na filmskem nebu Mnogi se tu posvetijo praktičnim poklicem Odpro brivtiice. agenture, gostilne, kavarne, pralnice itd. Pri tem imajo dober vzgled pn samih zvezdnikih, kajti Mae West ima tu dobro idoč hotel, velika konfekc:ja ie last Garrvja Cooperja. Charles Chanlin in VVallsce Beery imata naivečjo pralnico, ugledni modisteriii pa načeluie Bebe Daniels Zato pa 'majo manj srečni čast. da briieo prvih Iveh amnestijah. v naslednjih nipse* ih vrnilo omov Poslednja med njimi sta biki hotelir Ivo Di-dič iz Idrije, ki se ie vrnil v maju. in La-zarij Vatovec iz Cezarjev pri Dekanih, ki se je vrnil s Ponve meseca julija Po omenjenih prvih dveh amnestijah v,i *e moralo vrniti 17. pregnanstva ravno £0 ljudi, kakor eo to napovedali italijanski listi. Po decembrski amnestiji se ie do zadnjih dni vrnilo iz pregnanstva 15 fantov in mož. Med njimi po Ivan Lenček. Mten Čuk in An'rej Dolte iz Postojne. Kare! Sirk iz VjS-njevika v Br ih. ki je bil lani v aprilu kon-finiran za leto dni, ker je žalil nekega bo- jevnika iz abesinske vojne, Karel Kamen-Aček u Gorice in fašist Ivan Jug iz tk>!Kana, ki sta biia lam v septembru obsojena na pregnanstvu po dve leti, ker sta v gostilni ua Kornu skupno z drugimi, ki so bili postavljeni pod policijsko nadzorstvo, poslui.aia uekt ladijske veerti iz Spam*, ua-daije Kranjo Živec iz Bar^ovelj pri Ti6iu m kovač Jakob Sajovic iz Hruševja pri Postojni. ki »ta bila v preteklem oktobru pregnana v Južuo Italijo prav tako za dobo po dve leti. Vuektikor je pričakovati, da se bodo v prihodnjih tednih vrnili iz pregnanstva tu-ii še ostali iuterniranci. Nekaj Iju.ii je bilo v zadnjem ča^u oproščenih policijskega nadzorstva ki spada prav tako kakoi policijski opomini in internacije med policijske ka^ni. ki tih ie mogoče oprošča.ti po upravni pot L Drobne novice Kap je zadela pred dt.evi 32 letnega delavca Jerneja Madoca iz Podlake pn Giga-ru Bil ie v gosteh pri Ivanu Sedevčiču, kjei po iuieli majhno družinsko slavje Nenadna smrt moža je napravila po vsej vasi glol>ok vtis. V pone«:eljek so ga pokopali. OrUev v Štjaku dobi zvon. Preteklo ne-ijo So imeli v Stjaku velike faš stične svečanosti Prvič se je pripeljal v to vas, ki je zadnja na severnem kouou tržaške pokrajine. tudi tržaški prefekt s fašistovsk.m pokrajinskim zveznim tajnikom in velikim spremstvom v celi verigi avtomobilov. Prefekt« so pozdravili z.-ie-opniki kna;evnih oblasti. Glavni govornik med njimi je opozoril na to. da je vas nedvomno med najrevnejšimi v vsej pokrajini Prosil je. da bi domača 2upna cerkev z javno pomočjo dobila svoj zvon ki SB že leta in leta pogreša. ker sedanji edini mali zvon ni za ralK). Prefekt mu ie zagotovil, da bo thtevaV> pobiralo med hrami sestre urSiiMnke očetie frančiškani sa-lezi.ianci in mino-r?ti prostovoline ori^rvv-ke v rfohre namen" za sirote, za afriške mlsl^one ter za paneža v svetem mestu Rimu. ln Hud^e radi dado. zmerom radi dado zakai tudi ne bi ko pa si z darovi pridobe zasluženi zasluženi na 1e v teh čarih grehov, zablod in malovernosti zlata vredno Sredi teh mr*čn;h in tegohn'h dni «o se sončneea nonol^ne zpčhM nrotf RočJčkl ve-gi Irro nnk ip ^^^ tam pre- s^slml tlmcjro nm-nmfi in crnovi ep gpl ntrn^oH 1rn1tvnr

i Jp^onp to n« rviro7 op Ip far vroifipfip kal h" 7vipti a!1 ogibali ao "p vsak svoie. še "obdali «e niso. le čakali so konca, povpftprke, zakai pc oov«^Prkl si prelje smejo vzeti uro aH dve tu*' ^ase. FiSa se 1° nolas-oma polnila Prišli so dorr>»čl fanHp irdMSI mon »n Ao V.1 no »h-til1 Sumn^a ot«rn»M oo QP t? tow,riP-«s« iro* 'n (w>«w<" vrfp- 1 o^p in no-'"*«" 'a1" w tmi- -»olo o^ fv »n tnm C!-"ov Ip b" Tahow«n o^lrvo^ro^oval Ip (arno^Vi«"« nnnr\i8'i' »^Tr|P Mn^l. i^a SO OP mn n«®'"8«1"' emp-nU do MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! sa, ki je obdržalo svoj normalni obseg. To nesorazmerje izravnamo najboljše tako, da z raznimi garniturami, zvončasti-mi ovratniki, fiehuji, pentljami, bogato nabranimi rokavi itd. dodamo životu, kar mu manjka, da ostane vsaj na približno isti liniji z ostalim telesom. Tudi na to je treba paziti, da je obleka dovolj ohlapna, da ne bi morda preveč poudarjala oblike telesa. Dasi so letos v modi jako kratka krila, je seveda dobro, če nosi bodoča mati daljšo obleko, kajti večja dolžina krila jo navidezno zožuje. Sčasoma postaja krilo ravno spredaj vedno krajše, zato je treba takoj v začetku paziti na to, da upog-nemo krilu dovolj širok rob, da ga moremo potem vednc izravnati. Garderoba bodoče matere mora biti tako sestavljena, da izhaja s čim manjšim številom oblek, saj so to obleke, ki jih bo pozneje mogla uporabiti št.e po temeljiti predelavi. Domača obleka, vsakdanja obleka, praznična obleka in ohlapen plašč ji bodo za ves čas zadostovali. Praznična obleka, to se pravi obleka, ki jo bo nosila, kadar gre v družbo in na kakšne manfeo prireditve, mora biti najbolj skrbno izdelana, najboljše ji mora »maskirati« postavo, kajti tam, kjer je več ljudi, je tudi več. kritičnih pogledov. Najboljše izpolni to nalogo velik, serpan- Ornament listov je. v letošnji modi po~ se'c»no priljubljen in na temnih popoldanskih oblekah smo -videli že dovolj listov, vdelanih iz srebrnega ali zlatega b roka ta ali izvezenih z bleščico in biseri. Nekaj novega Pa so vsekakor listi iz barvastega usnja, dovolj veliki, da sestavljamo iz njih pasove ali da jih uporabljamo kot zaključek modernih prepeniav Ln vratnih Izrezov. Serija takšnih izrezanih listov ?e-stoji iz treh ali štirih kcsov v harmonično se ujemajočih barvah, kakor so n. pr. zlata, vlns'?n rdeča kobaltno modra ali srebrna, violičasto rdeča, rezedno zelena, zlata itd. Novo dospele pristne kanadske polno srebrne lisice! Na neobvezen ogled vabi tvrdka L. R©? — iinblfana Mestni trg 5. Kil je to nenavaden, naravnost odpor obujajoč prizor. Dobro obiečen moški 9 koketno zavihanimi brki je držal cigareto v ustih in gnal pred seboj siromašno oblečeno žensko ter jo neprestan^ hrulil: »Hitreje, stopi hitreje! Nimamo časa! Mene čakajo še različna dela' Podvizaj se, lenoba, če ne ti podiurim pod nogam'!« Ženska, na katero je priginjač tako vpil, je b'la očividno žrtev grobe socialne nepravilnosti V eni roki je držala mrežo z nakupljenimi potrebščinami za gosnodini-stvo. v drugi ie vlekla za seboj veliko in težko vrečo Z dvema prstoma je drža'a vrhu tega še kuhalnik za špirt. Nesrečnica je stokala. Vsak korak ji je bil težak in mučen. moški pa jo je vedno nanovo priganjal. naj se žuri. Ljudje na cesti so postajali in so delali vsakovrstne opazke. Nenadoma se je ustavil moški v delavskih hlačah in spregovoril: »Državljani! Ah bomo mirno gledali tako početje? Sredi naše petletke se dogajajo takšna izrabljanja službujočega elementa!« Moški s pisano kapo mu je pritrdil in rekel: »Minili so časi ko so smeli gospodarji tako ravnati s služkinjami! Tukaj je treba energ'čno posredovati!« Moški s koketnimi brki pa m prav nič spremenil svojega obnašanja Priganjal je žensko dalje »Naprej!« ie kličal nanjo. »Jaz nisem nikomur ukradel časa, meni se mudi!« ttossto ulum»jiu> ovntnfic, Id T dveb i»w čaauh reverjih pada do paau. V koničastem tiPTM opasskmo vlo£ek ta svetle, nabrane svile s pentljo pod vratom. Ta vložek je v obleko pritrjen s patenti, tako da ga lahko zamenjamo s drugačnim in na ta način od časa do časa obleko zopet osvežimo. Obleka nima pasu, dve gtoboki gubi v krilu se ob životu končujeta, v konico, tam tudi zapenjata obleke dva gumba (1. skica). Bolj kakor vsak plašč eaikitJe postavo ohlapen in po možnosti svoačast, tričetr-tinaki paleto t, ki ga lahko nosimo nad vsako obleko, če Je izdelan iz primernega, nevtralnega tvoriva. Palotot na naši skici ima ploščat ovratnik z dvema dodatkoma v obliki gladkega flchuja (2- skica). g^a/TM Je, kako vitko učinkuje plaSčna obleka, po vsej dolžini zapeta z gumbi. Tudi za bodoče matere Je ta kroj izmed najbolj primernih, saj jim daje najmanj dela, kadar ga morajo zopet nazširiti. Tudi tukaj je treba posvečati pozornost izdelavi zgornjega dela — pri našd skici smo dali na primer životu poudarka s Širokimi, prešitimi reverji, ki obdajajo majhen, naguban vložek z dečjim ovratnikom iz belega pik«Ja. Seveda tudi ta vlož»k lahko zamenjamo z drugačnim, da se obleka večkra* zdi izprememjena (S. skica). Pri domači obleki je udobnost predpogoj. Najbolj praktične in udobne so gotovo domače obleke v plaščnem kroju, ki jih zdaj zavežemo s traki, tako da 6« gumbov ne potrebujemo. Bolj zaradi okrasja, kakor iz potrebe sta na obleko na naši skici prišita dva sporedna gumb«, pas vežemo zadal v pentljo, na životu pa so vSiti robčki, ki jih po potrebi razpustimo in tako razširimo obleko. Enostranski ovratnik z velikim, trikotnim reverjem podčrtava zgornji del života (zadnja skica). USTNICE, KI UGAJAJO... dobivajo poljubčke. Gospe, pazits, da as bodo Vato ustnica teglsdals nalmlnkan* debele, vtjoličaatomodre, tako grde, tedaj so ons selo malo privlačne, nasprotno odbijajo. Uporabljajte moderno rdečilo: rdečilo »GUITARE«. Poljubčki brez sledov (Je nela-brisno) dalo bo vašim ustnicam tako priroden in vabljiv »Uaj da ne tx»te več hoteli drugega. Poleg tega se to rdečilo »GUITARE«, ki se v nJem nahaja »KlbbEFLV« drži v tetini ves dan ln ohrani ustnice mlsdenlftko svete. Prodaja se v vseh trgovinah te stroke. Cena: poskusni komad zadosten za enomesečno uporabo din 9.—, večji ta luksuzni din 28.— in 48.—. - Labor, Vsldor, Pariš-Franc«, generalni zastopnik Ljudevit SchtJn (oddelek G/l). Zagreb - Jelačičev trg 1. - Uspeh zajamčen! posvetovalnic!? Nevednež: V vašem dopisu pogrešam podatkov o vaši srtarosti. zaradi česar ne morem dati točnega odgovora Le toliko lahko rečem, da vsako pretiravanje pred koncem razvoine dobe (okoli 24. leta) gotovo škoduje tako teiesno. kot duševno. Veliki želodec: V vašem primeru gre za debelost, ki je povsem lokalnega značaia. V prvem redu bi vam prpomLal telovadbo in sicer sledeče vaje: predklon, sonožni vzmah iz lege na hrbtu, dviganie gornjega dela telesa pri iztegnjenih nogah. ki jih vtaknete zaradi opore n. pr. pod divan. Pri vseh teh vajah prideio predvsem v poštev mišice trebuha. Te gibe vadite dnevno vsaj 5 min. Poleg teh vaj lahko vadite seveda tudi druge n. pr. skoke. tek. Istočasno nazive na dieto. Zelo mastnih, sladkih in kislih jedi se ogibljite! Pomlad: Občutek mraza je gotovo povsem subjektivne narave. Ako bi merili telesno toplino s termometrom, bi bila ista gotovo normalna. Vzrok temu je gotovo slabokrvnost, odnosno malokrvnost. Priporočam vam tkzv. jeterno dieto t. j 2 do 3 X tedensko uživanje jeter v tej ali oni obliki. Ako bi se vam stanje kliub dieti noslabšdo. oziroma ne bi postalo kmalu boliSe, pojdite k zdravniku, da vas točno pregleda in ugotovi, dali ni malokrvnost samo odraz kake druge bolezni, ki zahteva snecialnega zdravljenja. Maribor: Z ozirom na dejstvo, da tra i a vaša bolezen že toliko časa. zlasti tra, da v zadnjem času tako naglo hui*ate. vam nuino svetujem, da greste v ordinacijo k šnecialistu t.a nos tn grlo, ki vas bo pregledal in ugotovil vzrok tega kroničnega nahoda fn bolečin pri požira-riu. Vsako od^šanie je nesmiselno m škodii;vo. S!m'rn'eraiko dekle: Za va* velja v bistvu odpovor pod šifro »vePki želodec«. Prioamnil bi na še sledeče. Proti poroki sami v teh letih ni pomislekov. Pač na so norn^i v tej dobi običajno težii. kot v mlaiših letih. Navadno je vedno potrebna zdravniška pomoč. N. N. v N 180 Obr-iife se na fiziološki inšti m t medicinske fakultete, ki se va-*na»a nasnroti sanatoriia »Leoni^e«. kicr dob;te vse potrebne podatke in informacije. Naibolie bi bilo. da se tamkaj osebno zglasite med 8 — 12 uro donoldne. M. K. Llubllana: Na daliavo je težko to.sno odgovoriti na vaše vprašanje. Teoretično je seveda zanositev možna. Ro!j na iasnem boste, ako greste na pregled v ambulanco ženske bolnice, do katere imate pravico, ako ste soroma.šnega stanu. S. iz L.: Vaša domneva, da so po;avi, ki jih opažate na p-=tih, ž-včnesa izvora, jc novem nravilna. Priporočam vam tople ob-kla-dke. Verjetno pa ie, da to ne bo zadostovalo. Zato se obrnite še na kakega zdravnika, da Vam predpiše odgovarjajoča zdravila. lato: Predvsem Je polagati *rb na primerno tn dovolj prostorno obutev. Ozeblino namažite t 20*/« ihtijoi-vazelino. Mati: Vzrok rdečega obarvanja plenic Je ta. da izločuje otrok v seči neke aoli. Ver-jetno je. da je to podedovaru do neke gotove meje. ker opažate pri motu isti pojav. Predpostavljam, da otroka dojite. Zato priporočam sledečo dieto: mnogo mesa, malo masti. Nadalie ne smete uživati sirovega sadja, špmače, rabarbare. Isto velja seveda tud' zh moža. Moj« domneva postane še verjetnejša, ako pustite pregledati seč, kjer bo zdravnik na*e1 tipične kristale, ki so značilni zs izločevanje te soli. Tefave: Na podlagi znakov, ki Jih opisujete in pa z ozirom n« zdravil«, ki so vam jih predpisovali zdravniki, mislim tudi jaz. da so vse vaše težave živčnega izvora Ker vam ie izdatnejše ff;banfe onemogočeno je obenem razumljivo, da vam to dejstvo samo poslahšuie ^Se »tanje. Glede zdravljenja si mislim da je naibolje. ako ostanete pri onem načinu, ki se vam je dosedai najbolj obnese! t. j. groba hrana, čaj in soda bikirbana Vse finese. ki se tičejo časa. jemanja zdravil, kakor tudi količin. bo odločilo zopet samo izkustvo in se tozadevno ne morem točno izraziti, ker je to pnviem individualnega značaja. E K Trbl)e: Pojavi, ki jih opažate na nohtih, so samo odsev notranje bolezni Priporočam zdravniško preiskavo. Vsak nima toliko denarja, da more potovati v feopaTBSe Toda vsakdo bi moral dati *» zd»*avje letno 100—150 dinarjev In piti meser dni mesto druge vode BADENSK! ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srci. s • • In uboga reva, ki je tako težko vlekla polno mrežo in težko vrečo, se ie nanovo sključila. vendar pa je pokorno nadaljevala svojo pot. Tedaici je stopi! branitelj državljanov zopet na plan. položil priganjaču roko na ramo in odločno izjavil: »Državljan! Tako ne gre! Mi smo prebujeno ljudstvo in ne moremo trpeti takšnih prizorov! To. kar nočen jate s to žensko. presega vse meje! To je najočitnejše zatiranje proletariata!« »Tako ie!« je pritegnil besedniku moški s pi«ano kapo. Tn zonet so se ustaviia'i mimoidoči in pedali, kaj se bo izcimilo h teg-a posredovanja. Molki z brki na se je drzno ozrl okoli sebe. Videl je, da lepi;o oči množice na njem. pa se je malo potuhnil. Naposled je zinil: »Kai pa prav za prav hočete cd mene?« »Kaj še sprašuje, kai hočemo?« se je oglasila ženska iz množice. Tn zopet ie stopil nanrej zagovornik zatiranja delavskega razreda De;al je: »Zghteviimo da se tej žensk' odvzame breme! S'i'žkinja ni živinče, državliani! Sr*m nai ho Hstega, ki tako izžema najeto delavno mo5'« M^ki s koketnimi brki 'e odvrnil: »Saj sem pripravljen Amnak. kako si prav za prav to predstavljate! Povedati vam namreč moram, da to ni moja služkinja. ampak moja žena . « Obrazi v množici so se spremenili. Z vseh se je bralo razočaranje. In mož ki je prej zas>tav1ial svojo besedo za proletariat, je namah obmolknil. Bil je v očitni zaregi. »To. ktev Keres, Flohr, Ehskases ali Caslaldi. Svetovni prvak dr. Aljehim se vkrca te dni v Genovi za pot v Južno Ameriko, kjer se udeleži večjega turnirja v Monte-videu. Do velike noči bo baje že zopet v Evropi ter bo najbrž igra! na tradicionalnem turnirju v Margateu (20. — 29. aprila) Kot udelež-enci za Margate se omenjajo še Fine. Keres. Petrov, Book (Finska) ter Angleži Ale.\ar.der, Golombek. Milner-Barrv, Sir G. Thomas in Menčik-Stcvenso-nova. Kautskvjev memoralni turnir zs prvenstvo Prage je dospe! do zadnjega kola, ki se igra danes. Prvenstvo si je že za-sigura! Gilg. ki vodi z 10 točkami pred Pelikanom in Žito 81/«, Rejfifem 71/«, Hro-madko 7 itd. V Varšavi je nenadoma preminul znani poljski mojster A. \Vojciechowski, star 32 let. L. 1936 je dosegel na olimpiadi v Miin-chenu odličen uspeh. Bil je tudi več let prvak Poznanja. V Parizu je bil v januarju odigran manjši dvokrožni mojstrski turnir, ki so se ga udeležili bivši svetovni prvak Capablanca ter pet pariških mojstrov, med katerimi pa je bil — en sam Francoz. Zmagal jc brez poraza Capablanca z 8 točkami iz 10 možnih. Tesno za petami pa mu je bi! Rus Rossolimo, ki je dosegel skupno 7V» točke, v drugi polovici celo več nego Capablanca. Slede Poljak dr. Cukierman 5'/», Rus Sno-sko-Borovski ter Tržačan Romi po 4 točke in Francoz Angiares z 1 točko. — S turnir-j'i je nasJcdnja odlična Capablancova partija. Domski gambit Beli: Capablanca Črni: Snosko- Borovški 1. d2 — d4 d? — d5 2. c2 — c4 e7 — c6 3. Sbl — c3 c7 — c5 Zadnje čase igrajo na turnirjih s črnimi prav vse raje nego ortodoksni demski gambit. Tako si je črni izbral Tarraschevo obrambo. 4. c4 : d5 e6 : 65 5. Sgl — f3 Sb8 — c6 6. g2 — g3 Rubinstein-Schlechterjev sistem velja kot najboljše orožje proti tej obliki Tarrasche-ve obrambe. Na diagonali z g2 hoče beli ogrožati črnega kmeta d5. 6............Sg8 — f6 7. Lfl — g2 Lf8 — e7 8. 0 — 0 0 — 0 9. d4 : c5 Več obeta belemu nadaljevanje 9. Lg5 ter na Leč potem 10. Taci aJi pa 10. dc5: 9............Le7 : c5 (?) Črni očividno nima poguma da bi se spustil v gambit d4!?, ki daje črnemu vsekakor izglede na živahno protiigro. čeprav njegova vrednost še ni dokončno raziskan«. 10 Sc3 — «4 Lc5 — «7 11 Lcl - e3 Sf6 — e4 Najbolje. Črni mora braniti toiko c5, ns katero bi hotel beli postaviti eno svojih lahkih figur. 12. Sf3 — d4 Sc6 — e5? Močnega akakača pa 4š bi bil motal &cb} vsekakor odstraniti. Teorija priporoča tu nadaljevsnje Sd4:, 13. Ld4:. Le6 ter nato Lf6 • približno enako igro — Napako črnega izkoristi bolje razviti beli zelo enostavno z« povečanj« svoje prednosti. 13. Tal — cl Dd8 - «5? Tu zopet Je bilo Ld7 bolje. Na 14. Lf4 bi hnel potom čmi Se odgovor Lf6. — Ni p« seveda »io Sc4. 14 Tc4: itd. 14. Le3 — 14! Sedaj bi na Ld7 le Bo dobro 15. Le5^ U4:, 16. b3, Ld7, Tc7. 15. Lf4 — c7. Črna dam« Zaide hitro v neugoden položaj. 15............Da5 — a6 16. «2 — «3! Lc8 - d7 17. Sa4 — c3 Se4 : c3 18. Tel : c3 Ld7 — e6 Lovec mora kriti napadenega kmeta, ■ tem pa zapre svoji dami prostor za umik. 19. b2 — b4! b7 — b6 Edin« dobra obramb« proti grožnji 20. b5. 20. e2 — c4 d5 : e4 21. Lg2 : e4 Ta3 - e8 N« Tc8 bi bilo priSlo 22. Df3 z grožnjama 23. Lb7 in 23. Ld3 ter 24 Lb5. — Beli sedaj zelo fino izrabi neugoden položaj črnih figur. 22. Sd4 : «6 f7 : e6 23. Le4 — c6! Le7 — f6 Na Tc8 bi Slo seveda le 24. Ld7 ter event 25 Le6 : +. Črni je našel > gu slavil zlato poroko. V slavnostni dvorani hotela so razsta/vill številne darove, )d sta jih prejela sloviti državnik in nlago%'a žena za to priliko od sorodnikov tn poli« tičnih prijateljev. Nedeljska križanka Vodoravno: 1. mohamedsmsko sveto pismo, 5. zabavišče, 8. gora na Koroškem, 9. pritok Savinje, 10. severna žival, 11. rečica. 12. predlog, 13. bodila, 14. zver, 15. inicialki krstnega in rodbinskega imena slovenskega pesnika, 16. hunski kralj, 18. časomer, 19. žensko ime, 20. oblika glagola Iti, 21. oče. 22. gledališka igra. 24. predlog, 25. mesto v Romuniji, 26. oblika glagola imeti, 27. arabski konj, 28. obod, 30. oblika pomožnega glagola biti, 31. Sha-kespearjev junak, 32. moško ime, 33. reka v Franciji, 34. zveza nemških trgovskih mest (13.—17. stol.). Navpično: 1. stolpič. 2. obroč, S. zver, 4. ploskovna mera, 5. velika češka tvrdka čevljarske industrije, 6 veznik, 7. srbsko žganje, 9. regiment, 11. ključavničarsko orodje, 13. vzgojni zavod, 14. bojno bitje, 15. pokrajina v Jugoslaviji, 17. so-rodnica. 18. služba, 20. utežna mera, 21. portugalska kolonija v Afriki, 22. mesto v Albaniji, 23. radiopotrebščina, 25. bog ljubezni, 26. azijska država, 27. sveta gora v Grčiji, 29. pri (nemško), 30. spanje, 32. francoski spolnik. ReSitev nedeljske križanke Vodoravno: 1. mast 4. plen. 8. osa, 9. Mavri, 10. Dubrovnik, 11. eva 12. ako, 13. n. n., 14. Pat 16. al., 17. Kemal, 19. Tsheran. 21. Rador, 23. i. d., 25 rak. 26. pa 27. nov. 29. mat, 30. onerovole, 32 za-j«c. 33. Jen, 34. Arad. 35. Mica. Navpično: 1. Modena, 2. Asuan. 3. Saba. 4. pav, 5. Lona, 6. Erika. 7. Nikola, 9. Mohamedanec, 14. pehar, 15 tarok, IT. ker, 18. Lar. 20. Binoza, 22. patena. 24. Bsear, 2& pOse, 28, Soi^ moji, 31. red « Živa registratura čudovit spomin po avtomobilski nesreči — Velika, a problematična bodočnost Paulette Briveove Med deset tisoč nergodam' se utegne primeriti. da ima ena dobre posledice. V Južni Franciji živi mlado dekle, ki so ga nekega dne zavoljo avtomobilska nesreče oddali v bolnišnico v Gaillamontu. Imela je pr stresene možjane. TakSni pretresi eo stvar, ki traja običajno dolgo. posledica so večinoma dolgotrajne nezavesti in blodnje. Tako ie bilo tudi z 181et-bo Paulette Briveovo ki se fe le počasi popravljala Za zdravnike ni bil ta primer sicer nič nenavadnega. pričakovati 'e bilo. da bo nekega dne zdrava zap«=tila bolnišnico Tedaj pa ee ie zgodilo nekaj, kar ja vso radevo spremenilo v medicinsko senzacijo. Ko se ie bolnica dobro osvestila, so lo hoteli malo zaposliti in so ii dali časnik, da ga prečita la te*iaj je odkrila na sebi novo. prav nenavadno lastnost Vse. kar je enkrat prebrala ie znala do pičice natančno ponoviti iz sponrina Isto se je zgodilo ko so ji dali neki roman ponovila sa Jena Izust Od začetka do konca brez najmanjše napake. Vse pogovore, ki ;ih ie slišala v l>olniški sobi. je znala ponoviti naknadno kakor kak-len diklafon. Stvari si na morejo razložiti. Nasprotni primer, da nekdo, ki so se mu pretresli možgani, izgubi spomin, vsaj kar se tiče dotrodkov tik pred nesrečo. se dogaja pač pogostoma in je f-elo tipičen. Ves problem o ponesrečeni Pauletli zahteva prav za prav, da damo naj prvo odgovor na vprašanje: Kal |e spomin? Pogostoma pravimo, da si neka} >v spomin vtisnemo« in hočemo s tem izraziti. d8 nam je nakaj. neka misel- neka podota neki zvok ali beseda ostala v glavi, kakor ee vtisne podoba v voščeno ploščo ali v ko vanec. Ta primera šepa kakor vse Drimere Kajti čeprav je slišati paradoksno, j? vendar resnično, da soada k dobremu spominu tudi umetnost pozabljanja. Gotovo si moramo predstavljati. da se »vtisi« fiksira io v živčne »tanice v pren^Semem nomenu kaicor podobe v vosek. Toda jasnost in moč t^h vliskov se sčasoma izgubita, ohranik* se nam samn naivažneiši obrisi Ce bi ne imeli te S[>o?ot>no~-ti pozabljanja, bi se naše živčne stanice kai kmalu napolnile t vtisi in nič bi ne šlo več vanje. Ta pojav poznamo iz primerov starib ljudi ki se stvari in dogodkov iz svojih mladih lat, a. pr. Ime® I svoiih šolskih tovarišev, natančno spominjajo. imen svojih pravnukov pa ne morejo držati v glavi Možnosti spomina so omejene m zato so 6rečni tisti ljudje, ki ee razumejo na umetnost pravilnega pozabljanja Tu sa začemia problem Paulette Briveove. Zd ravnik i govore o tem. da je njenega fe-nomenalnega spomina kriva neka sprememba v e i v i možganski skorji To to res, kajti tu ležijo tako rekoč voSčene ploščice za naša vtise. Na kakšen način pa se ie ta možganska skorja po nezgodi spremenila ne ve povedati nihče. Te stvari bodo za znanost gotovo še dolgo nerešena skrivnost. Rakli smo pa, da bo imela ta nezgoda s svojimi nenavadnimi posledricami dobre učin ke. Dekletu, ki je končalo trgovsko šolo. prerokujejo namreč veliko bodočnost v poklica. saj ni kar tako. če more kakšen človek nastopati kot živa registratura aH živ diktafon. S stališča znanosti lahko v-»riamemo v to bodočnost — vprašanje je le. kako dolgo bo trajala Kajti tedaj, ko v stanTah. ki so sedež spomina, ne bo več prostora za nove vtise, tedaj bo tudi kariera mlade Paulette končana... tesala izumira|o te davno so prekoračili višek — Strelno orožje pospešuje njih smrt Na Dunaju je predaval te dni vodja Bchonbruimskega živalskega vrta prof. dr. Antonius o izumirajočih živalih. Takoj v začetku je ugotovil, da je doba sesalcev in ptic že davno prekoračila svoj višek in da je bo v nekoliko stoletjih konec. Sedaj ima človeštvo svojo dobo in v njegovih rokah je usoda drugih živali. številne "živalske vrste so izumirale spočetka počasi, poiem pa čedalje hitreje v Skiadu s tem, kako se je človeštvo širilo po zemlji Človek je že od vsega početka nastopal proti živalim kot njihov tekmec v borbi za življenjski prostor, a posebno cKi tedaj, ko je izumil stre:no orožje, je pripomogel k temu, da so mnoge živalske vrste izginile. že živais^e risbe iz predzgodovinskega časa nam dado spoznati, kako je začeio živalstvo tedaj počasi nazadovati. Mnoge Živali, ki jih vidimo na teh risbah, so izginile dokončno že pred tisočletji. Tur je bil prebivalec evropskih gozdov n. pr. še ob času Rimljanov, a zadnja turova samica je poginila 1 1629. v neke.m parku pri Varšavi Podoono je bilo z zo-brom ki so ga ohranili samo z največjim naporom v 88 čistokrvnih primerkih, a ne vemo, za koliko časa. Los, merjasec, jelen in celo srna so odvisni danes le še od človeške milosti. Kozorog je že skoraj izginil. Naglo izumiranje sesalsklh ln drugih vrst je opazovat; seveda tudi na drugih celinah. Afriški slon kot dobavitelj siono-vine čedalje bolj nazaduje VsaKo leto ubijejo kakšnih 40 OOu teh živali in to ne bo trajalo več dolgo Z noji je bilo že pred Zidana volja Ona: »Moderne žene smo pač bedna bitja! Kako dobro je bilo Evi v raju v primeri z nami!« On: »Tu ne vidim nobene razlike. Imaš Vrt. imaš moža in nimaš, kakor si mi dejala baš prej, ničesar, kar bi si oblekla!« * šolski nadzornik je na obisku. Baš je računska ura in učiteljica je od nepričakovanega obiska še bolj razburjena nego otroci. »Koliko je petnajst manj štirinajst?« vpraša. Nihče se ne oglasi. Gospod nadzornik hoče pomagati in dvigne en prst. Petrček skoči pokonci in pravi: »Gospodična, ta mož tukaj ve!« * Na kokošjem dvorišču. »Zakaj je novi piščanec tako nedostopen?« vpraša kokoš. »Izvira iz odlične rodbine«, odgovori petelin. »Kako to?« vpraša kokoš. »Njegova praprapra prababica je izlegla Kolumbovo jajce,« odgovori petelin. ★ V Aberdeenu na škotskem so pripravljali društvo za odpravo napitnin. Pri nekem posvetovanju se je pokazalo, da se drže nekateri navzoči v ozadju Na zadnje je dejal predsednik nekemu članu opozicije: »To vendar ne gre! Tudi vi morate vstopiti, dragi prijatelj, pomislite samo, kakšne smotre ima društvo. A članarina znaša samo šiling letno.« — »To je vse lepo.« odvrne mož. »a če stvar dobro premislim si moram priznati, da bo zame ceneje. če bom še nadalje plačeval svoje običajne napitnine!« ★ »Marička, prav gotovo ste spet opazovali skozi luknio v kliučavnici!« »Ni res. milostiva. Saj nisem mogla. Saj ste vrata od znotraj zavesili!« ★ Jože vstopi, čevlji mu škripajo. »Svojih Čevljev gotovo še nisi Dlačal!« mu de prijatelj Tone. »Zakai oa?« odvrne Jože. »Ali mar moj plašč cvili?« desetletji podobno. Brezumna moda nojevih peres je to vrsto živali silno razredčila. V Severni Ameriki sta se morala umakniti civilizaciji bizont ln vapitsiti jelen, v Južni Aziji s-> izginili nosorogi zavoljo nekega kitajskega praznoverja, ki uporabo njihovih royov za zdravilne namene naravnost predpisujejo. Tanšni primeri bi se dali navesti skoraj v nedogled. Predavatelj je na koncu dejal da je treba zbuditi človekovo kulturno vest. kajti !e na ta način je mogoče zadržati še za nekaj časa izumiranje velikih sesalcev. Pšenica faraonov Pest pšenice „iz groba staroegiptskega vladarja" . Prevare s tisočletnimi zrni Znani francoski pisatelj in »nesmrtnik«, i Kom Abu Jasin, kjer so naJll domnevno gam svoj pacijent -^feprej« (»Everybodys weeklycj akademik de Pesquidoux, je v francoskem radiu pred kratkim sporočil vest. ki je zbudila precejšnjo pozornost. Povedal je, da mu je uspelo po nekem naključju dobiti pest pšeničnih zrn, ki so jih našli v grobu nekega staroegiptovskega vladarja. Čeprav so ta zrna stara sedem tisočletij, so si vendarle ohranila sposobnost do življenja. De Pesquidoux je dejal, da je neki njegov prijatelj nekoliko teh srn vsa-dil v svoje polje in je dosegel čudovite rezultate. Zrasla so stebla, ki so imela v višino nad 2 m in nova z.rna so bila posebno debela ter poina hranilnih snovi Pes-auidoux namerava ostala zrna vsaditi letos na svojem posestvu v severni Franciji. Prepričan je, da mu bo uspelo vzgojiti novo vrsto pšenice, ki bo po dobrih lastnostih preka&aia vse doslej znane pše-nične vrste ... Ta akademikova izjava je tako med egiptologi, kakor med botaniki zbudila ironičen odmev Pravijo, da pred sedem tisoč leti faraonov sploh še ni bilo in da izvirajo najnovejše najdb e iz male vasi Radio v ameriških Ameriške železniške uprave pripravljajo uvedbo dragocene novote. V bodočnosti bodo lokomotive brzih vlakov opremljene z radijskimi aparati, po katerih bodo stalno v zvezi s posebnimi postajami O tej novoti upajo, da bo zmanjšala število železniških nesreč. Vlaki, ki bodo brzeli z brzino 150 km na uro, bodo Lahko kakor letala v zvezi z najbližjimi postajami, od koder bodo lahko dobivali potrebne informacije o progi. Stvar se bo obnesla, kakor pravijo, posebno v megli. Za poskus so takšne radijske aparate v službi železniškega prometa uvedli na progi New York—Chicago. Veselo bogoslužje Župnik v Keighleyu v angleški grofiji York, H. G. VVilkcs ,}e že dalj časa opažal. da je obiskovalcev njegove nedeljske službe božje čedalje manj. Eno zadnjih nedelj je sporočil, da bo po maši v dvorani nedeljske šole zastonjski ples za vernike. Da bi se pa k temu veselemu delu božje službe ne vrinili ljudje, ki maši ne bi bili prisostvovali, ie dal župnik vernikom ob vstopu v cerkev deliti vstopnice, s katerimi so se morali izkazati v plesni dvorani. VVilkes zagovarja svoj orininalni korak s tem. da je razvedrilo vsem potrebno in da je treba napraviti tudi vero malo bolj veselo V plesu ne vidi nič slabega. kajti to je najstarejši izraz vere. Njegovi cerkveni predstojniki so mu dali prav. Mamut na Vranglovem otoku Ruska znanstvena ekspedicija. ki j3 pre-zimila na Vranglovem otoku, sporoča, da je v ledovju tega otoka našla z«'o dobro ohra njeno okostje orjaškega mamuta Mnskov ska akademija znanosti je sklenila da IfO organizirala posabno znanstveno odpravo ki bo preti potopnega kolosa izkopala in ga spra vila v Vladivostok. Tu ga bodo preparirali in nato po6lak v Moskvo. Mladec v ječo, starec v svobodo S tisoč lirami v žepu po 42 letih v prostost — Potovanje, strašen dogodek — Vlak, radijski aparat in letalo plašijo odsotnika civilizacije in napredka Te dni eo v Alessandriji v Piemontu Izpustili iz teče nekega 7Sletnega Filadelfija Balba. ki je tam prebil več nego 40 let svojaga življenja. Halt>o je t«il iz okolice Messine in so ga L 1896 zavoljo umora obsodili na dosmrtno ječo Prvh devet let je prebil v samotni celici v Volterri. pozneje so ga poslali v Ales6andrijo Ln zdaj ga je kralj poniilostil. S kakšnimi tisoč lirami se ia starec vrnil v sveL ki ga je bil nekoč zapustil kot mlad mož. Ves napredek, ki ga je doživelo člove- štvo v tem Času. mu je ostal neznan. Potovanja k sestri, ki živi v Genovi, je bilo zanj strašen dogodek. Brzina s katero je vlak vozil skozi dežela mu je zbujala grozo Ln ko je slišal neki radijski aparat, se je onesvestil Sredi vrvenja valemesla Genove ie bil brez pomoči in ko se je na nebu prikazalo celo letalo, je zbujal s svojim strahom splošno pozornost med ljudmi. Starec bo zadrnja leta svojega življenja prebil kot pletilec stolov, ker s» ie tega rokodelstva izučil v kazniLiiri. Rubežen s tragičnim koncem Zavoljo davčnega zaostanka v znesku 250 frankov Na samotnem posestvu pri kraju La Fleche v Franciji so živeli vdova in dva sinova kmeta Kornuela. ki so jim zavoljo davčnega zaostanka v znesku 250 frankov napovedali rubežen Ko so se eksekucljski organi bližali so se Kornuelovi zapril v hišo. Orožniki so pozvali nekega ključavničarja. naj vrata odpre, eden izmed sinov pa ga Je pri tem poskusu ustrelil. Orožniki so začeli hišo nato po vseh pravilih oblegati. Hoteli so stanovalce prisiliti, da bi se vdali Družina pa ie pobegnila nato iz hiše v hlev, ki ie ime! debele zidove in v katerem bi se lahko dalja časa branila. Poveljnik orožnikov, je skušal oblegance zato zlepa prpgovoriti, da bi se nehali uspeh, kajti eden izmed sinov je prišel la poslopja. Orožniški poveljnik je napravil tedaj napako, da ga Je takoj aretiral V istem trenutku Je drugi brat ustrelil in poveljnik se je zgrudil smrtno zadet na tla. aretiranec pa je pobegnil spet v hišo, kjer so se znova zabarikadirali Ker je med tem nastajala noč. so se orožmki odločili, da prisilijo oblegance z ogniem k predaji. Poslopje so zažgali na vseh štirih straneh in kmalu so se iz niega dvignili visoki plameni. Mati in sinova pa so zapustili gorečo zgradbo šele tedaj ko se Je zrušila streha. Enemu izmed sinov je uspelo, da je pobegnil v bližnji gozd. mati in drugi sin sta hotela z gorečimi oblekami za njim, a so ju med begom zadele krogle iz orož- upirati. To prigovarjanje je imelo dozdevno ' niških pušk in sta obležala mrtva. Gora tihotapcev med Holandsko in Belgijo Zabetoniran izhod iz jame ni pomagal prav nič »Pustite barvo in čopič kar tukaj in pojdite svojo pot — preden se odpraviva stran, bova že midva pobarvala klop ... rn7.h'1i okna salonskega voza. SclKu^hei** je naglo odpeljal voz ni-zaji voiaki so planili iz svoieTa voza in nasprotnike zanolili beg lluiše n^e^e ni bilo. Mrtvi slon na pn>gi je imel rr»>hnb napolnjen « kamenjem. Če hi ne bili vlaka pravočasno ustavili, bi nastala strašna katastrof«. Nemec Otto Schultheiss je v zainjih letih v Južni Ameriki. Braziliji in Zadnji Indiji vozil lokomotive, ki e° j'h bili uvo-ili iz Nemčije, ter je domače osebj« učil. kako naj ravna z njim.i V tem čaeu je doživel marsikaj pestrega, med drugim tudi naslednjo zgodbo: V Bangkok je prispela lokomotiva najmodernejšega tipa. ki naj bi prevzela službo s singapurskim el-sprePom. _ Ta brzec obratuje med Bangkokom in Singapurjem. Služba na tej progi ni lahka stvar. »Ce sem pogledal skozi okence na progo«. pripoveduje Schulthen«, »eean moral biti vsak trenutek pripravljen na to, da bom napodil čredo slonov. Ce bi takšen de!>elokožec prišel pod kolesa lokomotive, bi se ta mogla iztiriti in katastroia bi bila neizbežna. Vedno znova sem moral uporabljati parno piščalko. kn'ti f!#' . . rahljajo po drugi strani tir najrajši Ta svoja potovanja. Razen tega sem imel ob celodnevnih neprestanih nalivih vedno eno roko ob trosilcu za pesek; vedno sem moral računati s tem. da vozim preko spodplav-ljenih tirnic.« Najtežji problem predstavljajo za strojevodjo na tem brzcu nenadna srečanja z velik mi živalmi Tigei je smrtni sovražnik vsakega vlaka bodisi da teče oslepljen po žarometih po progi in pripravlja tako neprestano nevarnost da pride pod k.:itisi in iztiri morebiti vlak bodit>" da kakšnega zavirača ^di napade. Nekoč je Rehultheiss doživel nekaj strašnega. Na vozu 7a prtljago, ki je b:l pri-klopljen k zadnjemu potnišken.*. vozu je bil odprt pn*'or ia tavusča V-,7. je bil po predpisu označen % rdečo svetilko. V Hi« KVALITETNO BLAGO je radi velike trpežnosti NAJCENEJŠE! Modne novosti za zimsKe suknje, i Istre obleke Itd — pri tvrdkl DRAGO SCHWAB, Ljubljana — Aleksandrova cesta št. 7. •mpnmmnmmnmm(mm!iTmnn!>n!ninitnni!i-ktira»i na olimpiado v letu 1948. ker jo ne b; mogle izvesti tako popolno kakor je bila zadnja. Dokler ne bo pri nas zadovoljivo rečeno splošno vprašanje glede sjvorta t zakonom o sf*>rtu in dokler ne bo urejeno finansiranie športnih organizacij z drža v t: i mi invlpomrni tako dolgo nima smisla da bi se spu.^čali v tako detikatno vprašanje kakor ie organizacija olimpiade Športni vpraVmie moramo urediti najprej duma Ko bomo imeli doma red in zago-tovijeno fnančnn vprašanje, pot«m še pokažimo svetu, kaj zmoremo. Jugoslovenski zfcnsko-sportni savez so za olimpialo leta 1948 » orgenizatorično vzgojo mladine že sedaj pripravlja. T« mladina bo leta 1948 že dosegla določeuo starost, razen tega pa bomo s treningi tn tečaji skušali obdržati tudi dosedanje re-prezentante zimskega športa v svetovni športni areni na potrebni višini in jih še izpopolniti, tako da bo za »e&tevo bodoče reprezentance le še več izbere. Ce se nam da zanesljiva garancija za denarna srel-stva. se bo JZSS z veseljem lotil organiziranja olimpiade. Seveda pa je treba upoštevati, da zimski del olimpiad« obsega tudi drug® panoge, ne samo »mičarstva. glede katerih pri nas še niti začeli nismo. Zato je treba urediti najprej denarna vprašanja in s tem v zvezi doseči razvoj in napredek naših aktivnih športnikov, da bo tako vsaj nekaj zlatih kolajn ostalo doma. JZSS. ★ Ml smo že včeraj zapisali nekaj besed o tem najnovejšem problemu v našem športu ln povdarili, da je treba v naSem športu najprej urediti razmere doma ter dvigniti njegov nivo na mednarodno višino v vseh številnih športnih panogah, potem bomo lahko — če bomo imeli sredstva — kdc ve kdaj mislili na tako velikopotezno športno delo kakor 1e organiziranje največje športne prireditve na svetu. zdaj pa nam brez dvoma ostaja samo $e mnogo, mnogo trdega dela na tem polju. Spomenica JZSS se v glavnem tudi strinja s tem. pri čemer naglaSa le popolnoma pravilno da le naše smučarstvo v tem pogledu že oreeei ored ostalimi športnimi ojjrio^ami. ki se deloma 5e hllelo s prvim! zadetki bodisi pa 7aradi vzrokov ki ne leže v športu, še vedno niso mogle priti do sistematičnega dela za tfosee-o velikega cl-1 Ija, k! ga ima šport med narodi. Povsod se pripravljajo za Lahti Pa bi bilo le prav, da bi tudi naši šli na Finsko Finci ie ^eset let niso imeli tako zgodnje zime ln oi oktobra sistematično trenirajo. Pri njih ie te« doma in ves spori »grajan ua dobrem preizkušenem sistemu deia iu še boljšem sistemu športnega duha. Pekka Ni^mi. zmagovalec v Chamonixu na 50 km, ie naivečia uada Finske- Dijak je v gozdni šoli in pravi, da je izboljšal svojo metodo treninga, da je našel sedaj ideal, medtem ko ie 8 let preizkušal vse mogoče metode Toda ta iieai čuva skrbn-j za*« sam hoče uživati sadove. Tudi na start ne gre prej. Salo Nurmela. zmagovalec 17 Soleftea. ki je preseneča! na kratkih progah z novim stilom se posveča aedaj sa mo 50 km Ob delavnikih trenira 20 do 80 km. ob nedeljah (in praznik h?) pa do 50 km. 1'red Lahtijem bo starta) samo enkrat na 40 krr. nato pa pojde s smučmi 7o km ralcč na svojo kmetijo. Za 18 km veljajo kot favoriti Jussi Kurikknla, Kaiie Ja'ka nen in Pekka Vaninen. Trenirajo skupno in je med njimi Kurikknla najurnejši Mar ti Lap ■aiaineu, brat slovitega Tauna je še veiac zanesljivi 50 kilometričar. dočim skrbno trenirata lanski prvak na 18 km Oinorten in 20 letni Silvenomen, oba i>od strogim nadzorstvom starega Lapnalaine-na. KaHe Heiktnen edini inozeme«. ki je v Holmenkollu doslej zmagal na 50 in 17 km tudi ne miruje. V množici takih kane- j po za Lahti. In ta bi se tamkaj mntro pripravah severnjakov! Kaj naj počne? Italijani so enostavno rešili to vprašanje; dali so svojim le kratek odmor po Chamo-nixu. nato oa v Dolomite in celo poletje in jesen stalno za snegom pod volstvom trenerja. Tek. tek in zopet tek na smučeh... Ne bi hoteli i/.gubiti krasne lanske pozicije na svetovnem prvenstvu — ampak vprašanje ama etetva? Nemci so se široko razpredli, a tožijo za tekom, ni vztrajnosti pri fantih. Cehi imajo še vedno ista zna na imena, k; Se oe dvigneio več ua nekdanjo višino. Poljaki so popustili. Švicarji iščejo vzroke za padec v tekih Avstrijci skušajo rešiti to disciplina v svoji visoki ?o!i v Zeli aro See Francozi tudi po nekaj, tako da smo mi v srednji Evropi z Italijani kar odlični, če bi mogli tekačem vsaj nekaj več nuditi treninga in časa. Toda Ubti Finska — to je visoka šola za tek in tei bi niorali več žrtvovati kakor samo odpoved. Ni za nas toliko važen Erigelberg in Švica bo stala skoio toliko za osebo kakor Lahi i. pri čemer oa se v alpski kombinaciji e prikritimi profesionali ne umremo uspešno boriti, dočim imamo vse druaačne izglede v tekih. Najmanj Smolej na 50 km. Klančnik in Pribošek v k-jrnjf-jnaciji in samostojni skokih in Novšak v skokih bi morali sestavljati na^o ©ki- SK Ljubljana bo Igrala Na praznik proti zagrebškim železničarjem Samo ie Pet nedelj ua« loči od priČetks tekmovanje za državno prvenstvo. Prvi dve tekmi ki jih bo Ljubljana igrala na lastnem fcerecu, so za njo velike važnosti Zlasti prva bo odločala, kdo bo poslednji v tablici. aH naš ligaš ali pa Concordia. Zavedajoč »e resnosti položaja, je vo stvo SK Ljubljane sklenilo, da bo za spomladansko sezono temeljito pripravilo svoje moštvo. Sami treningi P« za to oe zadostujejo. Potrebno je igrati tekme, spočetka lažje, a pozneje tudi težje. Prva priprav. Ijalna bekma bo n« Svečnieo na igrišču ob TvrševI cesti. Nasprotnik SK Ljubi ane bodo zagrebški Železničarji, ki »o odličen predstavnik zagrebškega prvega razreda. Cen« vstopnini »o minimalne, tako da bo vsakemu, ki rani gleda nogomet, omogočen obisk. Več o vsem prihodnjič. Državno prvenstvo v drsanju odgodeno Južno vreme, ki Je »pet pritisnilo včeraj Je tako pokvarilo drsaJI$<*e. da se tekme v umetnem drsanj« za prvenstvo Jugoslavije »noč, niso mogle začeti. SK Ilirija upa. da jih bo mogla Izvesti v torek, 1. februarfa In na Svetnico, 2. februarja, pri sedanjem vremenskem stanju pa tudi ta termin nI posebno siguren. Klub razmotrtva tudi o preložitvi tekmovanja v Planlro ali na Bled, če bi kazalo. da se v Ljubljani ne bo dalo izvesti v bližnjih dnevih. JZSS. ZJhor smuSkih učiteljev sklicule za ponedeljek 31. t. m <»eio ob 20. v savezni pisarni Prosimo vse odbornike in člane, da s? seje zanesljivo udeležijo SK Ljubljana Drevi ob 20 seia trpravnegr. odbora pri ftestici Dnevni red zelo važen, zato nrosimo pol™o5t-»vilne udeležbe. Kolesarski občni zhor »Save« bo na SveČ nico 2. februarja v gostilni pri »Amerikan ru« Flori lanska ulica, ol 10 dopoldne v po sebni eobi z običajnim dnevnim redom Cla ni in članice, udeležite se ga v čim večjem številu. — Odbor. JOR m m telovadno orodje je tako odlično, da bo presenetilo vsa Vaša pričakovanja! Izdeluje specialna tvorni« telovadnega orodja J. ORA2EM EIBNTCA NA DOLENJSKEM Predavanja JZSS o smučanju. Četrto in zaključno predavanje o smučanju to drevi ? okviru nacionalne ure. Načelnik propa-eandno-slntističnega odseka JZSS g. dr. G. M. Pieooli bo predaval o odnosu smučarskega sporla do države, t. j. o vplivu smučarskega športa na državotvorne in državo-obrambne faktorje v vsakdanjem življenju. Nadalje bo obravnaval v glavnih orisih organizacijo smučarskega športa v driavl. SK. Slovan V nedeljo 6 februarja ob 0. dopoldne redni občni zbor kluba v gostilni g Malis za Kolin-*ko tovarno. Vabimo vse člane, da se ea udeleže v čim večjem Številu. - Odl>or. SK Atletik v Celju bo Imel svoj redni letni ol>čni zbor v ponedeljek 7. februarja ob 19.30 v klubski sohi Smučar*keca kluba pri »Zelenem travniku« v Celju. Kol«*«arvojn'h« mnogo naučila. Klančnik je v teku boljored. ie za prihodnji mesec naiavda še nekaj zanimivih tek^m. Po dobro obiskanem tečaiu za tek in skoke so klubovi tekmovalci al*-olvirali še tečaj za altsko kombinacijo, naraščajniki pa pcselien tečai za skoke Sledile so zatem prireditve v norveški kombinaciji za klubsko prvenstvo n oa dobro zasedeni tekmi v teku in slaiomu Sekciisko vodstvo je polagalo veliko uažnio na vzgojo naraščaja in je lahko z doseženimi uspehi zadovoljno. Za prihod-nii mesec l>o sekciia prirella v Planici v dn^h 19 in 20 februarja tekmo v alpski kombinaciji, teden dni pozneje pa bo sledila velika mednarodna skakalna tekma na 6<>metrski skakalnici. Termin za prireditev na veliki skakalnici še ni dokončno določen, bo Pa bržkone v zadetku marca Ilirija se je tudi ol mila na JZSS. da bi ii prepustil izvedbo luniorskega in mladinskega državnega prvenstva v teku. skokih in klasični kotnbinariii. in sicer v Plamri Iz »Službenega vestnika LNP« posnemamo naslednje zanimive shtžltene ob:ave LNP V-Asine se v znanje ost.ivka g Franca ftetine kol L podpredsednika LNP O Setinj se izreče zahvala za n'egovn do^e. darne [>e.žitvovalno delo V»vi p/Iirre»u ?Hnik bo k»totit;ran na nrihoe na 11. mestu s časom 1:15:19. Včeraj so bili na sporedu skoki za kombinacijo, danes po sp ta mednarodna smučars'a prireditev zaključi s samostojnimi skoki, v katerih bosta nastopila tudi naša dva tekmovalca Novšak in Sr?mel. Znani italijanski smučar In eden najboljših specialistov za smuk in sla'em na svetu Sert«>re!li ie v Garmls'h't nmrl za pi-škodbami ki iih le dobil pri padcu n - te'<-mi v smttlcu. v kateri ie reljal za ene"a izmed fnvoritov za na!boI"§ mest« Tragična smrt na ^budnega m!a'!e'-ra srvortni ka ie i?7\-r,]darska in strateško stran Koroške, smo skoraj popolnoma pozabili na njeno kulturno in moralno plat. Kdor je gospodar Koroške, ta vlada ves vzhodni aipski masiv — tega so se leta 1920 prav dobro zavedali Angleži in Nem ci in tegf se danes ši prav tako dobro zavedajo Nemci m Italijani. Karava-vke morajo postati nemške, Avstrijci upirajo svoj pogled na ta košček slovenske zemlje skupno z Nemci; denar iz nemških mest, nem ške brošure in knjige preplavljajo to zem Ijo, silijo z nemško kulturo: »Ich bin ein Deutscher«, deklamirajo slovenski otroci po šoiah, mladina se vzgaja v sovraštvu do slovenstva, učitelji so apostoli mržnje. Kako vse drugače je z drugimi manjšinami v Avstriji! Cehi, ki imajo močno^ za-siombo v svoji državi, so gospodarsko žilav element, imajo svoje šole. svoje časnike. Prav tako narodno je zavednih vseh 70 tisoč gradiščanskih Hrvatov, ki so na svoje hrvatstvo ponosni, imajo svoje narodne šole, ne poznajo renegatov, imajo zavedne domače učitelje, njihovim otrokom ni treba zahaiati v nemške šole, saj imajo nad 40 svojih imaio dovolj svoje zavedne Inteligence. svojo kulntro Za naše otroke na Koroškem pa ni nobene slovenske Sole in iz vrst slovenskih otrok se rekrutira koroško nem^kutarstvo. Kljub vsemu temu so uspehi nemSce propagande razmeroma majhni Nemci so postali nervozni, čutijo, da se starajo, hiteti je treba, kajti na jugu j» juguslovenska država, s katero je treba računati Vzeli so Slovencem šole. odslovili zadnjega slovenskega advokata in učitelja, niso jim pa mogli vzeti zemlje in ne slovenskega očenaša. Naša dolžnost ie, da ne ostanemo brezbrižni do usode naše Koroške Dovolj je bilo lepih besedi S tarnanjem ni pomagano ničemur Poživiti moramo frtikc s koroškimi Slovenci. Zdi se. da se bojimo hoditi n« Koroško, ali poslati tja knjigo. Naši izletniki bi morali kreniti z glavnih, lepo asfaltiranih cest t ud1 na slabše poti. kjer so slovenske gostilne, kjer se sliši slovenska govorica. Zlasti južni del Koroške je pravi ietoviščm raj in življenje jc tam zelo poceni. Pogosteje bi morali zahajati tja. saj bomo le tako spoznali pravi obris Koroške. njeni prebivalci bodo pa čutih veei, s katerimi so povezani v narodno in kulturno skupnost z nami. — Predavanje je bilo izpopolnjeno z mnogimi lepimi slikami iz Koroške. Iz življenja na dežel? Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikaruie da,ne9 ob 4. ppl 7 in pol 9. zvečer Marto Eggerth v krasni filmski veleopereti >Carobni zvoki«. Iz Hrastnika h— Smrtna kosa. Umri je v ljubljanski bolnici vpokojeni rudar Jane? Hodi. Njegovo truplo 60 prepeljali na njegov dom v Prapretno. Nadalje je preminula 671etna Marija Kišek. žena vpokojetiega rudniškega zidarja Oba so pokopali v Dragi. Naj v miru počivata, rodbinam naše ^ožalje! h— Sokolsko društvo v Hrastniku ima danes ob 10 dopoldne v Sokolskem domu lelno redno glavno skupščino. h— Na naslov restnsga odhora ▼ Laškem. Pri mostu, kjer se odrepi cesta na Dol. ie nad potokom Brnico zeio nevarno mesto lam ie pred nekaj me«»eci zdrknil ponoči s ceste neki avtomobil v potok. Vozilo s? je precej poškodovalo, šofer pa je imel srečo in ie bil le lahko poškodovan. Nevarno pa ie padel v potok voz. s katerim sta se vozila dva mesarja. Hrastniški mesar, lastnik voza in konja, ie dobil lahke poškodbe, njegov tovariš z Dola pa se je hudo poškodoval na glavi. Nevarno mesto bo treba čimprej zavarovati z ograjo, da n? bo še hujših nesreč. h_ Zvočni kino Sokol predvaja danes opereto »Pesem gauča«. Iz Soštanfa š— Gasilci so zborovali. Preteklo nedeljo Je bila redna skupščina gasilske čete s proslavo rojstnega dne pokrovitelja gasilstva Nj Vis. kraljeviča Toan'slava. Na proslavi, katere so se udeležile vse bližne gasilske čete, je govoril o pomenu gasilskega praznika g. Kcšan. Ob tej priliki je mestni župan dr. Mayer pripel četnemu poveljniku g. Hauikeju in zdravniku dr. Korunu odlikovanji <3asi!ske zajedni-ce. Sledil je občni zbor. Podana poročila funkcijonarjev pričajo, da je bilo delovanje čete v lanskem letu v vsakem oziru vzorno. Orodjarna Je opremljena z vsem modernim inventarjem. Iz poročil še posnemamo, da šteje četa 34 izvršujočih. 100 podpornih in 3 častne člane Finančno stanje čete se je ugodno izboljšalo in da'e upanje, da si bo četa v d ogled nmn času lahko nabavila svoj avto. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen za tajni-ga g Fuchs. za blagajnika g. Toter. čet-nik pa je postal g GrebenSek. Zbor .ie tudi razpravljal o pros'avi 601etn'ce šoštanj-ske gasilske čete. ki bo letos To pomembno obletnico bodo gasilci proslavili a prireditvijo večjega obsega* š— šahovski turnir se Je začel. Zadnji petek je šahovski klub začel svoj prvenstveni turnir za leto 1938- Prijavilo se Je 14 igralcev. O rezultatih bomo poročali. u— No t in alkohol. Te dni sta 8e v To-polščid med prepiram spoprijela delavca Kompan Franc in Verčkovnik Rudolf. Spopad se je končal tako, da je dobil Kompan Franc devet vbodov, ki so delno nevarni. Glavni krivec spopada je alkohol. Zadevo ima v rokah orožništvo. Iz Ptuja j— Gostovanje Ptujskega dramskega društva v Rogozniei. V nedeljo 23. januarja je gostovalo Ptujsko dramsko društvo na odru z dramo Zmaga švajgerja »Domačijo*. Igralci so bili zaradi svoje lepe igre deležni obil-neea odobravanja in so Rogozničani splošno izražali želio, da ti radi ptujske igralce še večkrat videli na rogozni^kem odru. j— Čudna najdba ua pokopališču. V četrtek je nekdo odstranjeval stare vsnee z nekega groba im je pod enim izmed vencev našel precej velik zavitek. Ko ga je odpri, je dobil v niem lru>plo nedonošenčka. 0 najdbi je takoi obvesti! grohokopa. kii je zavitek odnesel v grobnico. Polici ia vr5i poizvedbe. j— Kino Ptuj. Film »K novim obalam« bo predvajan danes ob pol 5. pol 7. in ob pol 9. zvečer. Iz Laškega 1— Planinski dom na Šmohorjn. Dne 1. februarja zvečer priredi odsek zidanmoške podružnice Slov. plan. druživa v LaSkem v S>kol^kem domu v družbi z našimi lovci veliko ljudsko veselico, združeno e plesom, strelianiem za nagrade in raznimi drugimi privlačnimi loč.kami. Ves teden se že trudijo lovcii in planinci, da bodo Sokolsko dvorano opremili v lovsko-planinskem slogu ter se posvetujejo, kako bodo primerno sprejeli goste, ki obliubujeio prihod v večjem številu, zlastri iz Celja. Cisti dobiček te prireditve ie namenjen v večji meri zgradbi novega planinskega doma na ftmohorju. tej lepi izletni točki- ki jo Celjani in Laščam zlasti spomladi in v jeseni tako radi poseČa-jo. Z ozirom na ta namen, naj bi bila udeležba res številna tako- da bi gmotni uspeh nripomogel. da bi se že v tekočem letu pričelo 7 zgradbo potrebnega planinskega zavetišča na Smohorju. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja i danes ob 15 15 in 20 veselo filmsko kome-! d i jo »Penzijon Filoda«. Za dodatek Para-i moitnlnv zvočni lednik. 1 SEVNICA. Zvočni kino predva|a danes veselo filmsko komedijo >2eoe vladajo« Ja obi-fcune dodatka* „ NaSe gledališče DRAMA Nedelja. 80.: ob 15 Sneguljčiea. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20. uri Bela bolezei Izven Znižane esne od 20 din navzdoL Ponedeljek, SI.: Zaprto. Torek. 1. februarja: Veronika DeaeniSkat Red Sreda. Mladinska Igra »^negollčirac Naslovnd tIoco igra gdčna. Ančka Levarjeva, kraljico ga. M. Danilova, maršala g. Lipah, dvornega lovca g. Gregorin. nadvse komični par Friceja Ir Fraceja gg. Sancin in Potokar, kraljevič k. Jan. Nastopi 7 ljubkih Škratov. OPERA Nedella, 90.: ob 15. Ančka. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. Heltea. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 31.: Zaprto. Gostovanje italijanskih liričnih peveef v operi bo po dosedanjih poročilih iz Rima t petek In soboto, to je 4. in 5. t. m. V petek se poje »Madame Butterfly«, v soboto pa »Traviata«. Kupljene vstopnice ostanejo * veljavi. ŠENTJAKOBSKO OLEDAIJŠCB Nedelja, 80.> »Skedenj«, popoldanska pred* stava ob 15.15. Torek 1. II. ob 20. »Nobene £«ie več«, go* »tovanje v Novem mestu. Sreda, 2. februarja'- »Skedenj«, popoldanska predstava ob 15.15 zadnjič. MAK1KOKSKO UUIIAUftčf Nedelja, 30.: ob 15 Rdeči nageljni. Znižana cene. Zadnjič. Ob 20. Gospoda Gleniba* jevi. Gostovanje Vladimirja Skrbinška. R A D I O Nedelja. 30. januarja Ljubljana 8: TamburaAki orkester. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor, (dr. V. Fajdiga). — 10: Domača zabava! (Magistrov trio). — 11; Otroška ura (Manca Komaiova). — 11.80: Koncert Radij-* 4če). — 12.45: Poročila. — 13: Na|*>vedL 13.20: Slovenski šramei kvartet. — 14 Na-povodi. — 18. Zdravstvena ura: Zasrulje-nje (dT. Anton Brecelj). - 18.20; M Ha vel: Dafnia in Cloe (simfonična smta — pl«>.*:e), 18.40. Literarna ura: Od pravljice do življenjepisa (prof. Fr. Vodnik). — 19: Na'«>-vedi poročila. — 19.30: Nac. ura: 0 Ig-njatju Djoidjiču — ob 200 letnici rojstva, 19.50: Zanimivosti. — 20; O domki iz operet. Sol elujeta: g. Drago Zupan in Radijski orkester. — 21.10: Plošče. - 21.20: Pevski koncert gdč. Majde Lov^tove. prt klavirju prof. M Lipovšek. — 22: Napovedi. poročilo. — 22.15: Prenos plesne gi&sbcf iz restavracije »Emona«. Beograd 16.45: Narodna glasba. — 17.39? Orkestralni koncert. — 20.80: Ura Brahia. sove glasl»e. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Pevski in klavirekf koncert. — 20: Prenos iz BeOg-ada. —> 22.30: Godba za ples. — Praga 19.15: Pev-, ski kvartet. — 19.55: Ka/lmretni suored. — 21.10: Rimski-Korzakov: Mozart in SaMerl. 22.35: Lahka glasba e plošč. — Varšava 20: Glasbeni spomini. — 22: Koncert JIn-velov€ eia&be. — 23.10: Ples. — Dunaj 11.25: Kmečke podbe Igrajo (plošče). — 12.20; Lahka godba orkestra. — 16.05: Fiknskl Slacerji pripoved«jejo — 17.10: Klavirske skladi'"*. — 18.55 Prenos Verli* jeve opere »Aida«. — 22.35: Plesni orkester. — 23: Na; el jevanje plesa. — Berlin 19.10: Koncert godalnega seksteta. — 20: Koncert velikega orkestra, — 21.15: Sestanek glasbenih Instrumentov. — 22.30: I/ihka godba Ln ples. — MBneben 19.10: Godba za plea. — 21: Plee nndijskih poslušalcev. _ 22.40: KakoT Berlin. — Stuttgart 19.15: Pester glasbeni spored. — 21 15: Komorna gJasba. — 22.40: Kakor Berlin, 24: Spokojne pesmi. Torek 1. februarja Ljubljana 11: Šolska ura: Nafll gozdovi (Z. Rafael Bačar). - 12: Odmevi iz Poljske (pio&če). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napoveri. — 18: Pester spored ("Radijski orkester). — 18.40: Krščanstvo in nacionalizem ("dr. France Veber). — 19: Nonove li, poročila. — 19: Nac. ura. — 19.50- Zabavn-i zvočni tednik. 20: Božične prsmi poj« komorni zbor deloma e sprem!jevan^em Radijskega orkestra. — 21: Bach: Velika fcokatn in turra v d-molu (orgie-nlošče). — 21.10: Lahka glasba (igra Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos plesne glesbe iz Kazine. Beograd 16.45: Havajske kitare. — 18* Lahka godba. — 20: Naroin« peerni. —. 20.30: Simfonični koncert gui V* kraljev« garde. — 22.20: Lahka in pKsna ntuzika. Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Narodni običaji. — 20.30: Zl>oru\sko petje. 21: Orkestralni in pevski koncert. — 2220: Godba za ples. — Praga 19.15: Plesni tečaj. — 19.45: Orkestralni koucert. — 20.25: Zvočna igra. — 21: Skladbe za orkester in čelo. — 22.15: Plesna muzika. — Varšava 19.30: Poljski pevski zbori. — 20: »Evropa pleše«. — 21: Simfonični orkester: Čajkovski Ln Wieniawski. — 22: Plesna mu/ika. 23: Nadaljevanje piesa. — Dunaj 10.50: Koncertna ura. — 12: Lahka glasba _ 14.15: Otroški koncert. — 16.05: I^ahka godba. — 17.15: Weberjeva sonata v c-du-ru. — 19.40: Skupni spored Sviee in Avstrije. — 20.45: VeseloigTa »Ljubezen pred solni jo«. — 21.40: Umetniška akademija. 22.20: Plesni orkester. — 23: Nadal evanjo plesa. — Berlin 19.10: Francoski a' la 'a-telji. — 20: Serenade. — 21: Koncert malega orkestra. — 20.30: Lahka in plesna muzika. — Mfimhen 19.10: Citraški yJ»or. 19.30: Na vsaki stvari je neka i dobrega CsDoted m tolažbo) — 2120 Koncort orkestra. — 22 30: Kakor Berlin. — Stmtg rt 19.15: I* prMjuMjenih opere«. _ 20: Prvi skok v karneval. — 21: Koncert H&ndlove gl sbe. — 22.85: Kajao^ftife fiiotfa. — SA: Sackson Gregoryj 7 Juana Castanarcj Roman Tiho se je zasmejala. Nobeden njenih gibov, noben preliv njenega glasu ni ušel njegovi pozornosti. Da, v vsej hiši je danes vladalo pritajeno razburjenje; tudi Topo in opičasti možic sta ga bila polna. Samo igralci za svojimi mizami niso nič vedeli o njem. Toda Guera ga je oči vidno čutila. »Menda sva hotela govoriti o mojih očeh, se-nor,« ga je opomnila. »Da. Zakaj ne? Priznam, da so vale oti tiste, ki so odločilno vplivale name. Možic, ki naju je seznanil — « »Moj oče Pedro Perrigo.« »Hvala. Od njega vsekako nimate teh Venerinih oči Vobče ničesar ne. kar zadeva vnanjo podobo. Ako je pa vaš oče, vam je moral vendar nekaj zapustiti. Kaj torej, Guera? Morda svoj značaj?« »Ce bi bilo tako, bi mi bil dal nekaj dragocenejšega od suhega zlata,« je hitro dejala. »Kaj! Mar hočete reči, da mali Pedro Perrigo ni to, kar se zdi? Da ni lopov — kakor vsi drugi, kolikor jih je tu?« »Vsi drugi? AU Itejete tudi sebe, senor?« »Zakaj ne? Ker me imenujete .slavnega' Ca-pitana colorada. ste gotovo že kaj slišali o meni « »ZaSla sva v stran od predmeta; moje oči vas torej ne zanimajo več, senor?« «Pač — v tem trenutku zelo.« »Pravijo, da jih imam po materi —* »Čudno,« je rekel Julian Hawk. »Reči hočem: čudno, da bi bile takšne oči kdaj v ljubezni obstale na človeku, kakršen je očka Perrigo.« »Saj nisva hotela govoriti o očku Perrigu,« je rekla in se mahoma nasmehnila, še preden so izginile gube skrbi na njenem čelu. Hawku se je zdelo, da se smehlja le trudoma in se le sili k umetni živahnosti, na tihem pa trpi pod hudim notranjim pritiskom. »O samem sebi je pač najbolj zanimivo govoriti, mar ne? In kakšna zanimivejša osebnost bi se mogla tu pojaviti kakor el Gabilan? In brez povprečne napovedi! Človek se le čudi, zakaj? Kaj je takega v Nacionalu, da ga je privabilo semkaj?« Njegovi zagoreli prsti so se igrali a steblom kozarca. »Nemara Hacienda escondida,« je dejaL »In na Haciendi escondidi?« »Morda Guera.« Spet je nagubančil čelo. Tako ravnodušno, skoraj zaničljivo je bil izrekel teh nekaj besed; občutila jih je kot udarec v obraz, kot pest drobiža, ki ga vržeš animirki igralnega salona. »Saj nič ne pijete,« jo je opomnil. »Poskusila Km. Kolikokrat ne storim niti tega!« »Res, zato ste tu, da bi gostje pilil Gotovo dobivale procente?« »In če bi bilo tako, senor?« Njene kljubovalne besede so dokazovale, da zna biti enako ošabna kakor on. »Ali ste že dolgo tu?« »Malo mainj ko šest tednov, senor kapitan.« In kje ste bili prej?« »Ali hočete zvedeti ves moj življenjepis?« Ravnodušno je skomignil z rameni. »Saj ste hoteli, da govoriva o sebil Kar seveda pomeni, o vas.« Komaj, komaj Je pritajil zehljaj. Guera je s končkom zalo obute nožice nestrpno zabobnala po preprogi. Oh, kako neznosen je bil ta človek! Seveda, nihče ji ni branil, da ne bi vstala in odšla. A prav tako, kakor je ona čutila, da je nalašč zazehal, je tudi Hawk spoznal, da jo vleče k njemu nekaj močnejšega kakor zgolj nagib. Nazadnje je sklenila izpregledati njegovo neotesanost in se vnovič zvonik o zasmejala. »Kaj menite, kako bi bilo, če bi nekoliko trgovala s skrivnostmi? Recimo, da vam ponudim vse skrivnosti svojega revnega življenja za eno ali dve izmed vaših?« »Torej je celo v banditovem življenju še kaj takega, da zasluži ime skrivnost?« je vprašal Hawk in dvignil obrvi. Spet se je sklenila nasmehniti in dejala kakor tja v en dan: »V banditovem? Kateri Izmed naju je bandit? Nemara oba?« Nato se je nagnila čez mizo, da bi nekaj dodala. Ta skoraj podzavestni gib se mu je zazdel pomemben. Torej se vendarle ni šalila? »Kako bi bilo. če bi me mikalo zvedeti vse podrobnosti o smrti Veverice Chaveza? In pa, zakaj ste prav za prav tu? In kaj hočete od Blondina?« »Najbrže sta vas Topo in Pedro Perrigo poslala k meni kot lepo vohunko?« »Ne! Ne, senor! Prisežem vam —« je strastno vzrojila. Ce prej ne, je zdaj govorila z vso resno-bo. Havvk jo je tem bolj kritično opazoval. Dve možnosti sta bili: ali da se ji zasmeje v oči. ali pa, da sprejme njeno ponudbo: trgujva s skrivnostmi! Nu dobro, zakaj ne? Marsikaj ga je mikalo vedeti. Ona je bila končala z Blondinom; kaj, če bi z njim začel? »Torej zastran Blondina,« Je rekel. »Kakor vidite, ustrezam vašemu zaupanju: rad bi povedal temu Blondinu besedico ali dve na uho. Kdaj pride semkaj?« »Kdaj pride prihodnji vihar?« Je vzkliknila. »Kdaj bo prihodnji potres zazibal svet, kdaj bo izbruhnila v Mehiki prihodnja revolucija?« »Tako je to? Človek nikoli ne ve naprej, kdaj pride Blondimo?« »Po najinem dogovoru o skrivnostih, senor —« » — je na vas, da začnete. Povedati mi morate, žlahtna cvetka kje za Boga ste se skrivali pred šestimi tedni?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglana Din 12.—. Dopisi in tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo ogla«a Din 20.—* Vsi ostaU oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— ca šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dtn H,—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TISm 1 . « odgovor, priložite UM* }•" ▼ ZHaniKaH Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še mampulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, j« naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. Kam pa,kam Be:>eda 1 Dm. davet. 3 Dla 6d silro aii dajanje Basluva 5 Din. NajmanJoi znesek 17 Din. 'Gostilna Mariinec Zg. Šiška Danes vciiia pieupustna prireditev. Na ra^.po.ag( razne pustne duorote Jgia pn<-.n plesom Preskrbhena gorica in mrzla jedila Se priporoča Lasan ji*ka 2029 IS Kam spet danes? K Lasanu v Moste, tam se bomo dobro zabaval orl pomem kozarcu opo !a tn dobrem prigrizku Tudi čevabčlčl se dobe Se priporoča Lasan Ma rlja. 1920 18 Seseda 1 Dla davek 3 '«n aa šifro ali daianjf »*s!oca 5 Din Najmanjši znesek 17 Oln. Vezilja i večletne prano, verzirana v vezeniu z vsakovrstnim ziatom. dobi trainc name <čeme Nika Ivkovič. Moti Sad T746 1 Samostojno prodajalko .trokovno naobraženo, .prej me papirnici in knjigarna Ponudbe z navedbo referen« na ogl. odd. Jutra pod •>Papirnita«. 16« 1 Tehnik stavbene jtroke (tudi t ne dovršeno šolo I, voiaščine prost, dobi stalno mesto Piednost dober risaf, lep nastop veselie do trgovine Ponudbt na ogl. odd. lutra pod »Nastop«. 1719 I Služkinjo vestno in pridno. išče ra takoi mala obitelj. Vpralati Habianič, Malgaieva 10 prt tličje. 1897 1 Ponesrečenci na otoku morskih razbojnikov 19 Z velikim trudom so spravili težki pokrov čez ladijsko ograjo ter ga spustili v vodo. I vo, Pavle in Metka so zlezli za njim in hvala Bogu, izkazalo se je. da je zadostoval za vse tri. Ivo je bil vzel s seboj drog od čolnarskega kavlja In je zdaj z njim urno porival splav proti otoku. Saj je bil pa tudi že skrajni čas, da so zapustili ladjo, na kateri je ogenj vse huje in huje razsajal. 20 Oh tem je čas minil, kakor bi trenil. Ko so se naši prijatelji bližali otoku, se je že svitalo. V svoje začudenje so videli, da se je bila džunka vrnila in se zasidrala onkraj čeri. na kateri je tičal pa mik. Z otoka, tam, kjer je segalo grmovje za votlino do brega, se je razlegal surov hrup in grohot, ki je pričal da morski razbojniki popivajo. Ob vbodu v votlino je stala nepremična postava, in ko so prišli otroci do nje, so videli, da ie stražar: očividno so ga bili Kitajci postavili, da bi varoval zaboj t zakladom, ki so ga bili privlekli s paznika. Vrtnarju prodam aii oddam v najem ušo t vrtom v mesto ia oe •osredni oližtni pokopališča sodei bi e dobra kuharica in gospodinia Pismene po nudbe na ogl. eddel Jutra z navedbo plače pod »Kuharica 50«. 1750-1 Natakarico čedne zunantosti. po mol nosti s kavcijo spreime go stilna Gsund. Celie, Gosposvetska ulica 18. 17(50-1 Modistko samostojno spremnem za Kranj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro de lavko«. 1971-1 Trgov, pomočnica k' ie sposobna »od>ti samostojno modno galanterijsko trgovino. — dobi službo v liubliani Po možnosti ne kai ka» roče ni upokojenci do 45 let starosti brez otrok. Po nudbe na ogl odd Ju tra pod »Hl&nlk«. 1865 1 Učitelja smučanja za »Tomislavov dom« na Sl>emenu za mesece februar •n maret išče Hrvatsko pla ninsko društvo Ponudbe na upravo društva Zagreb. Varšavska ulica 2a 1797-1 Pek r obrtjo išče mesto poslovodie ali F a tudi vzame v naiem. — ug. Jesenice, Gosposvetska cesta 43. 1827-1 Izdelovalci cajg. hlač dobijo delo. Naslov v oe.\ odd Jutra 1936 1 Perfektne pletilje m natančne šivilje za pletenine sprejmem Na slov v vseh poslov Ju sra. 1941 1 Iščem guvernanto s znanjem francoskega Jezika za izven Ljublja ne. Lastnoročno plsa.ne Donudbe * slHto poslati na ogl. odd. Jutra pod »Fina hiša« 1916 1 Dekle mlajše, popolnoma za aesljlvo, pošteno, vaje no vseh domačih opra vil, sprejmem takoj. Christof, 1'ovšetova ull ca 33a (Kodeljevo). 1909 1 Služkinjo ISčem. Predstaviti se: Volčič, Dvofakova 13. 1923 1 Brivsko-frizerski salon dobro vpelian. v Liubliani. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro takoj«. 1829-1 Pošteno dekle ki govori popolnoma nemško, stsreimcm za vsa hišna dela Ponudbe na oel odd Jutra pod »Liubljana« 1852-1 Gospodično ki ima veselie za godbo, z dobrim sopran glasom, do 18 let starosi. iščem v dam sko godbo Ponudbe Goiak kapelnik. Kavana Istra. Ši benik. 1849-1 Gospodično do 18 let starosti, katera mi veselie za godbo, z do brim sopran glasom iščem takoi v damsko godbo — Vprašati v kavarni Stritar. Sv. Petra testa, Ljubiiana. A850-1 Trgovskega pomočnika ' trgovino barv. veščega me .ania in kuhania lakov — .piejmeu. I marca Ponud be z navedbo dosedaniegd službovanj? na ogl odd jutra pod »Mlada moč«. 1841 i Kuharico stara 30—40 tet, »preimem k 4 osebam za Split. Pied staviti se pri Paviič, Slom škova ul. 1. 2041-1 Perfektnega knjigovodjo ali kajigovodkinio z večletno prakso, sprejme takoi industriisko podjetje v Liubliani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bilancist«. 2030-1 Izurjeno entlarico za pletenine sprejme Accetto. Trnovski pn stan 19. 1874 1 Mehanika za kolesa z nekaj gotovine kavcije sprejmem v dobro vpe ijano trgovino. Isti iah ko postane družabnik trgovine. Potrebna goto« vtna 15.000 din. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek« 1879-1 Svetovna zavarovalnica išče za zunanjo službo sposobno prvovrstno— ;noč proti flksumu in provtzljl. Ponudbe pod »Stalna služba« na osi. odd. Jutra. 1869-1 Kuharico staro 30 do 35 let po Steno ln marljivo v de lu iščem. Plačam 600 din. Natančnejša po Jasnlla se dobe na Sv Petra c. 13-11. 1948 1 Iščem gospodično staro od 15 do 18 let kot učenko za petje ln igranje pri damski ka oell Naslov: kapelnik Cankarjevo nabrežje 7 II Ljubljana. 1938 1 Prodajalka 'zvežbana popolnoma t ■leilkate.81 z večletno orakso. srednjih let se 'akoj sprejme. Plača po dogovoru. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1992 1 usmm t surva ucortio Ji paj Za en i Din za mre lajanje aasmva 3 Din lajmnnisi /.ncsff 12 Dli Natakarica srednjih let, piidiia. pošte na. zna tudi šivati, išče me SM v pošteno gostilno, naj rajši v okolici Ljubljane. — Naslov v vsph poslovalm iah Jutra. 1591-2 Šofer zučen meiiauik e več ietno prakso išče služ oo k osebnemu ali to ^oruemu avtomobilu. Ni. slov v vseh posl. »Ju tra«. 1647 2 Poslovodja mlad, išče primernega me sta v boljši trgovini ali za stupstvo Gre z manišim zneskom tud. kot družabnik Cenj dopise na ogl odd lutra pod »100*/t zanesljiv« 1727-2 Plačilna natakarica dobro izvezbana moč. tJtLi premeniti mesto v boljšo prometno resiav racijo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vestna Ln prijazna«. 1208 2 Dobra šivilja za obleke tei Krpanje perila gre šival na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1887-2 Hotelska kuharica išče mesta kjerkoli. Naj rajši v Ljubljani. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Kuharica«. 177« 2 Poslovodja popolnoma vešč samostojnega vodstva trgovl ne z dolgoletno praksu. želi dosedanje mesto zamenjati. Dopise pod »Delaven« na ogl. odd »Jutra«. 1795-2 Mesto gospodinje Iščem pri boljšem go du Sem dobra kuharica. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Samostolna. 1818 2 Hotelska sobarica z znanjem nemščine ln hrvaščine zmožna poio *lt1 kavcijo išče službe. Gre v boljši hotel Po nudbe na oel odd Ju tra pod »Hotel« 1817-2 Začetnico ki bi pomagala tudi v gospodinjstvu (o.ioci). sprei-me tiKovina Hrana, stanovanje. plača po dogovoru. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 1987:1 Fotografskega pomočnika (pomočnico) sprejmem. Ponudbe pod »Foto-grai« na podr. Jutra v Marboru. 2001 1 Družabnika za dobro vpeljano trgovino event. s hranilno knjižico Iščemo. Ponud be pod »Dober zaslu žek« na podr. Jut— v Mariboru 2001-1 Mizarskega pomočnika ali sodelujočo osebo z nekaj gotovine sprej mem takoi rad? pove čanja obratovanja ln nujnesa dela. MlTflrstvo Gregorčičeva 8. Mar'bor 2006-1 2 modelna kliM^avniParia išče za takoišnii nastop Livarna »T;tan« d. d. v Kamniku Reflektanti nai se T>rez obvezno osebno zglasijo ali naj takoj pošlieio ponudbe z navedbo zmožnosti in dosedanjega službovania 1742-1 Praktikantko iz fine familije z znaniem nemščine in primerno šolsko izobrazbo spreime dro-gerija izven Ljubliane Pr vovrstna oskrba v hiši Ponudbe s sliko na ogl od-de! Jutra pod »Drogeriia« 1690 I INSERIRAJ V „ JUTRU"! Trgovski pomočnik manufakturlst, galante rist. vsestransko verzlrnn v vseh trgovskih poslih z znanjem nemščine, vnla^člne prost, samski. 26 let star *el1 pre-npnl ti službo. Cenj. ponud be pod »Kavcija carnn -Ha« na ogl. odd Ju tra. 1801 2 4000 Din dam onemu ki ml lahko nre skrbi državno službo »JnclOV v vseh poslnvM nicah Jutra. 1782 2 Trgovski oomo?nik mešane stroke, odlična m o* « nrimn referenca ml. 24 let star. vojaški ne nrost. trezen In ne kadilec, dober prodaja lec. zmoten monopol-ske«*a knilgnvndstvg išče službo. Ro'Vktirorn sa mo na mesta, kier Je dost.1 dela. Cen lene oo nudbe na o^l. od* Ju tra pod »Desna roka« 1717-2 Šofer Zanesljivo trezen, vojaščine prost, zmožen kav cije 15.000 din vredno stl išče službe. Nastop takoj aH pozneje. Naslov v vseh poslov Ju tra. 1699 2 Trgovski pomočnik zanesljiv In trezen, mlad zdrav ln pošten lzuxen v specerllsko ga lantert.lskl stroki, želi zaradi novih Izkušeni ln razširjenja trgovske i^nbra^be snrf»nien'ti do sedanje mesto Nastno s 1. aprilom. Ponudbe na o«zl. odd. Jutra n~) »Aeilen 90« 1807 2 Službo posfreinire ali kuharice lš*eni Na vseh polsova1n'"ah »Jutra«. 1627 2 Tr«»ov«lrn nnmn^nirp 2^ tet stara vsipn* (.osr-lnp !n Ir"b*nip >\tf «lti*be Po nudbe na opI oddel lutra pod iifro »Pridna« »744-2 Gospodična pridna vestna ln po ;tena z dovršeno me ščansko šolo, trgovskim tečajem, vajena gospo dlnjstva. Išče službe. Ponudbe pod »Primer no« na ogl. odd. »Jutra« 1667 2 Inteligentno dekle želi mesto gospodinje pri dobrosrčnem gospo du upokojencu. Zado voljna z malo plačo. Ponudbe na podružnico Jutra. Celje pod »2e llm v Ljubljano«. 1565 2 Dekle z malo maturo, z znanjem strojepisja, vaje na gospodinjskih del. »,ell primernega mesta Pismene ponudbe na ogl odd Jutra zod »Po stena tn ubogljiva«. 1664-2 Dvoje deklet vajenih nekaj kuhe tn ooepravltanfca sob želi Mužbe. Sil bi tudi na gostilno Slava ln Ste "a Hočevar Loka pri Zidanem mostu 1673 2 Inteligentno dekle 20!etno Išče mesto na -akarice aH sobarice v večjem letoviškem kra Ju Znanje nemščine po polno Nastop po doeo voru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Poštena 72. 1649 2 Knjigovodja prvovrstna moč. želi spremeniti službo. Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Stalna služba«. 1709 2 Absolventka trgov, tečaia šče službe v pisarni ali slič no. kierkoli Naslov » vseh poslovalnicah Jutra. 1743 2 Damski in moški frizer išče »lufbe Zmožen trajne, vodne in železne ondulariie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Onduler«. 1899-2 Prodajalka dobro izvežbana » špeceriji. del kitesi in Sonhonieri. — šče mesto Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Zanesljiva in sposobna«. 1885-2 Vrtnar veSC ▼ vseh panogah vrtnarstva z večletnimi sorlčevall išče službe. Ponudbe na ogl. odd T"tra pod »Nove re« 1833 2 Pridna, poštena vaiena vseh hišnih del. šivani*. išče mesto sobarice v Beogradu Ponudbe na sgl odd Jutra pod značko »Beograd«. 1957-2 Natakarica simpatična, solidna, po *tena rmo^na lš*e slui bo. Ponudbe pod »Pri "ubitena« na ogl. Jutra. 1928 2 Gospodična »nsožna kav«-'ie. s rreovskim tečaiem. išče službo kuh-ni-»I ■ J6 io Celovška 61. •in 6* tur«. %i) laitnj- aalnva J Din Nalmanjš - n r>ia. 1842-g Zaslužek rteM-aa l IJln daven i Oln. t» »'frr-. u' dmanif-laslnva i nm NalmanJšt meseii n nin Tisoč dinarjev in več zaniužitr nieae<" ao z delom doma Po Elijam matenai pr-vza mem eotnvo blago Ma kapital potreben Zahtf->/ajie prospekte priloži te zuamke za odeovoi Mlhajlo H-nig. Panče vo Br. Jovanoviča 20 351 Po vsej Sloveniji potrebujemo razpečeval ce cenenih, vsem dostopnih brošur. Nudimo 25"/« Izkupička. Ponudbe na: Andervald Beno, univerza, Ljubljana. 1915 3 cJeseda I Dla davek < >lb 'a 4lfr< sil iaianj< laslova t l)ia Nalmanlš' ii nm Reven akademik želi mstruirati Poučure vse gimnazijske predmete, zlasti ezike. klasične in realne in tud> angleščino Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Uspeh zagotovlien«. 1724 4 Zastopnike in potnike sprejme takoj večja tav&rov&lnlca zlasti za Maribor. Ce IJe, Ptuj, Ljutomer. No vo mesio. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zavarovalnica«. 1706 5 Zastopstva splošno tekstilne »uoke tra- ži odlično uvedeni dugogo-dišnji strokovnjak za Sav-sku m Vrfcasku banovinu za odmah Ponudbe na ogl od Jutra pod brot »1739«. 1739 5 Zastopstvo prevzamem v kolonialni stroki ali tudi kaj drugega, zi dravsko banovino Ker potuiem za svoj artikel že 17 let z lastnim avtom, sem dobro vpelian. Imam tudi prosto trošannsko skladišče za mesto Ljubliano Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Zelo dobro vpeljan« 1847-5 \Vertheim blagajno i pločevino, rabljena kolcst, j krogljične ež«ie. avto pe-i lesa Itd proda KRISTAN i FRANC, TyrJeva 2031-4 Avtomatični biljard nov. prtKlain po ceni. Velik gramofon • 30 pioščami. Naslov V vseh poslov. Jutra 1S45S Otroški voziček globok, eleganten »ko-i ro nov. prodajn Nafcio* , v vseh poslov. Jutra 19VV« . ------ 2 delavnici • c* r»ako obrt oddam : takoj Rozman, Sv. Petra cesto 85. 1&44-« Gramofonske plošče namoveiše piesne komade; v naivrčji izbir- dobite prf »Tehnik« J Baniai. Liubliani, Miklošičeva 20 2016-4 Dragocene nasvete pri pomaniklnvem govoru, dobite v knrgi Vilko Mazi Govorne motnje. Cena 15 Din (prei 23) Naroča se >ri avtoriu iLiuhliana. Po lanska 13». Zalog« gre h kuncu, pohitite z naročilom 1589 4 Francoščino poučuie staiejša dama pod elo ugodnimi pogoji. — Uspeh zaiamčen Naslov v .-seh poslovalnicah lutra. 1610-4 V pouku italijanščine vsestransko verzirano o sebo Išče prlletnejšl go spod. Ponudbe pod šl fro »Italijanščina« na ogl. odd. Jutra. 1293-1 Nemško konverzacijo zanimivo, uspešno, poceni nudi izkušena uči teljlca Poskusna ura brezplačno. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1788-4 Francoščina in klavir Dipl. privat. učit odda Se nekai prostih učnih ur odraslim in šolski mladini. — Cena zmerna. Groharteva cesta 2-1.. vrata 3. 1839-4 Beseda 1 Din davek Uln za iifro ali dajanje laslova S Din Najmanjši znesek 17 Oln Otroški voziček globok, siv. moderne oblike ter zelo dobro ohranjen naprodaj. Opara, Perkova ul. 286. I. a Zg. Šiška. 1753-6 i SVEČE ta Svečnico, lepo. dobite pri Dolencu. Ljubljana, \X'ol-fova 10. 1419-6 Mesarji pozor! Ugodno prodam hiadli uo omaro »Polarls«. ki hladi z ledom ali p& g strojem. Anton Gabrtč, mesar, Šmarje. Sevnica 1258 6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen z žlmnico prodam za 600 din. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1787-6 Plinski rešo ugodno prodam. Ogleda ti pri čebln, Wolfova št. 3-1. 1707-6 Registrirno blagajno zelo dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam Naslov v vseh poslov Jutra. 1691 -fl Gramofon salon-restavracijski, luksuz. izdelava mahagoni. Aparatura najfinejša v-šina 1.40. Brezh-ben Nabavna cena 7 600 prodam za Oin 3 «»00 Moderna 14 karatna zlata moška ura z verižico Din 2.600. Damski briljantni pr stan, elegantna srebrna ciga-retnira prodam radi odDO tovani«. Ogledati Beethovnova ulica 13-IV. 1734-6 Stodeset klišej galanterijskih artiklov ugod no naprodaj. Triumf, Kolodvorska U. 2021-6 seseda 1 Dtn dave» 4 (.'ln za tltro tli dajauj« oaalova 5 UlO NajiiianjU zne gofilc. Mengei. 1614-7 Transmisijske osi 30x50 umi »tare kupim, Bogoljub HartUeb Jesenice. Obrtniška 27. 1773-7 Pisalno rcmo j do*sro ohranjen » a lierl-j kansko alt običajno hrs j stovo kupim. Ponudb« aa ogl odd. Jutra pod »Miza« 1738-T Pisalni stroj kupim Ponudbe n« og! oddel. Jutra pod »Prenosi tiv«. 17 36-T Brestove in jesenove plohe suhe. kupi Avtomoritula d d., Ljubljana VII., Kamniška ulica 23. 1*98-7 Tovarniška okna rabliena, iz železa, velikoatl približno 5 krat 2.50 m. — kupimo Naslov v vseh po-slovalnicab Jutra. 1977-7 \Vertheim blagajno manjšo kupim. Adami® Er-nv^eva 4a 1835 7 Prvovrstno apno za stalno dobavo tkozi v*« leto potrebujemo v večiih količinah. Pismene ponudbe z nainižiimi cenami takoi poslati na Publicitas, Zagreb, pod »Vipno« ____ 1809-7 Usnjen suknjič za srednjo postavo la tolzerce ali škoinje št. 43 kupim. Ponudbe • -eno pod »Ceno. os ogl. odd. Jutra 1834-7 TEHNIK, ki razume blokiranje motorjev In naprav, ki povzročajo radio-motnje dobi mesto. Ponudbe na Sekcijo trgovcev z radio aparati — LJubljana — Trgovski dom. > JUTRO« St 25. 15 Nedelja, 80.11838. Radi skorajšnje Izselitve nudita spodaj navedeni tvrdki p. n. občinstvu zelo ugoden nakup svojega blaga. Hitite, ker prilika traja le kratek čas | Glavna prodajalna čevljev v Ljubljani Aleksandrova cesta 1 Začetkom februarja se selimo na Tyrševo (Dunajsko) cesto 11 v prejšnjo trgovino 2111Č poleg »Figovca«. Priporočamo se svojim cenjenim odjemalcem za nadaljnjo naklonjenost. • & Radio Seseda 1 Din aave« o Din asa Sliro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši 17 Din. Radio aparati »Blaupunkt«, »Ingelen« — glavni zalosra pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana. Milcloši čeva 20. 2017-9 Pohištvo deseda 1 Din dave« J Din, aa Sliro aU dajanje naslova 5 Dla. Naj manj & snesefc 17 Din. Vsakovrstno pohištvo najcenejle, najmodernejše, v priznano solidni izdelavi — s« dobi samo v veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Ljubljana, Celovška 90 Sprejemajo se naročila. 7»-12 Pohištvo novo ln že rabljeno, ki ga želite prodati, ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v pa.ebni oddelek.. v komisijsko prodajo po zelo ugod nih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranje no pohištvo. Vso rekla mo preskrbimo sami. — Sporočite nam na do pisnlcl ali ustno. Prevoz pohištva v naš komisij ski oddelek preskrbimo sami. — Ivan Mathlan Ljubljana. Tyrševa oe sta 12. 79-12 Jedilnica popolnoma ohrantena. radi .elirve poceni naprodaj. — Ogled: Kolizej 13, pri ta-petniku. 1979-12 Modna trgovina za dame in gospode LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 1 se preseli; 2 oddelek za gospode na Aleksandrovo cesto št. 12 (v bivši lokal J. Maček), oddelek za dsme pa v pasažo palače »Viktorija«. Pred izselitvijo zelo ugoden nakup modnega blaga za dame in gospode. Otroško posteljico ■kiiriim. Gostilna Gsund, ■Ci sposka 18. Celje. 1761-7 Drva za kurivo kupimo raznih vrst trda in mehka, cepanice, večje in manjše količine, vagonske po?.il:ke ter iesno oglje, bukovo in borovo ter vico-gr.dsko kolje. Pismene ponudbe z najnižjimi cenami poslati takoj aa Publicitas, Zagreb pod »Drvo«. 1810-7 Športni voziček dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Otroški«. 1S22-7 Rabljene čevlje kupujem ln prodajam. Alojzij Klavžer, Vošn.a kova 4. 1906 7 Pisalne mize dobro onranjene kupi mo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalne mize«. 1905 7 Kupim dvoje oken roletni ali izložbeni ok ul od 220x150 dalje.. Rotar, Cernuče. 1881-7 Registrirno blagajno »National« rablieno kupim. Ponudbe > ceno na ogi. oddel. Jutra pod »National« 1671-7 (Kili,: .................u ^»UUUalUlUttUUlUlUMttMlUI UUlii J Vajenci^ke) anBNmaoniut'>iutntiintimiHimiiit(!iH)iuuutiuimiii- Fant z enoletno prakso ee želi izučiti trgovine ma nufakturne ali mešane stroke s hrano ln star novanjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 61-Iro »Zdrav ln ubogljiv« 1802 44 Sprejmem vajenca z vso oskrbo v hiši. Sli bar. mizarstvo, Jesenice 1772-44 Fant star 15 let se želi Izučiti dimnikarske obrti. Ivan Bober, Poljčane. 1678 44 Mesto vajenca v trgovini mešanega blaga za mojega kletnega sina Iščem. Rož man Martin, Artiče Brežice. 1679 44 Pekovskega vajenca sprejmem, lahko uk nadaliu je. Oskrba dobra. Ponudbe na lakbč Ft. pekarna Celie-Gaberje. Mizarskega vajenca sprejme mizarstvo »Sava«, Rožna dolina, Cesta IV. 1893-44 Vajenca-(ko) sprejmem. Foto Pogafr nik, Ljubljana. Alek sandrova 3. 1836 44 Vajenca za usnjeno galanterijo, — sprejmem. — Jože Slatnar, Levčeva S. 1828-44 Krojaškega vajenca spreimem takoj. Franjo Tro janšek, Ljubljana, F.ožna dolina, Ctsta IV. št. 3. 1830-44 Motorno kolo s prikolico, znamke Harley Davldson. 1200 ccm, dobro ohranjeno, zelo poceni naprodaj. Zamenja se tudi za so lo motor do 350 ccm. Vprašat! pri cestnem odboru Brežice. 1319 10 Motor znajnke NSU 350 OHV najnovejšega tipa skoro nov zaradi slabih fl nančnih razmer napro daj. Ponudbe poslati na ogi. odd. Jutra pod ^Dober in poceni« 1694 10 Vajenko res pošteno in delavno, — sprejmem v trgovino. Za hrano in stanovanie mora pom.igati pri gospodinjskih delih. Kmečkih staršev in z malo maturo imaio prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skromna in zdrava«. 2033-44 15-letni deček išče pouk v špecerijski stroki, event. manufaktura. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1983-4 Mesto vajenke v mešani ali manufakturni trgovini iščem za dekle, ki ie dovršila dva razieda mešč šole. Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobro vzgojena«. 1704-44 1758-44 Drogerija sprejme takoj učenca, pon-.db? na ogl. odd Jutra ped »Zadostna Izobrazba«. 185344 deseda 1 Din davek £ .»lu za »Uro ail dajan jt-aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Motorno kolo Kupim, ca 350 ccm, noveiše tipe, popolnoma brezhibno, ev. s prikolico. Ceni. po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kolo«. 1692-1C Avto Fiat isedežen iep športni voz popolnoma dobro ohranjen z malo porabo bencina prodam za 16.000 din. Naslov v vseh po-SiOV. Jutra. 1808 10 »Sachs« motor takoi prodam ali zamenjam za 100 ccm motor »Lotz« Ljubljana, Zrinjskega c. 13. 1747-10 Motorno kolo v dobrem stanju kupim Plačam s protiračunom. pohištvom ali stavbnim mizarskim delom. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahek«. 1912 10 2 tovorna avtomobila rabljena Buick ln Bed ford naprodaj po Jako nizki ceni. Poizve se Desa, Celovška c. 38. 1882-10 Avtomobile tovorne ln 06ebne, do bro ohranjene, vseh Ja kosti kupite najceneje Drl O. 2užek, Krupp zastopstvo, LJubljana, Tavčarjeva 11. 1942-10 Tovorni avto Schevrolet zelo dobro ohranjen zamenjam za majhen osebni avto z doplačilom. Rudolf Ber gan, Laško. 1799-10 Rabljen avto DKV kupim. Andrej SedeJ, Jesenice, Kralja Petra c. 1. 176910 Avto Iščem notnika ali «114-no za stalno potovanje s svojim luksuznim avtomobilom. Naslov se dobi v vseh poslov. Ju trs. 1700-10 Ford A dobro ohranjen ugodno prodam, zamenjam tudi za blago, les. motocike' Ponudbe pod »Inoze mec« na ogl. odd. Jutra. 1985 10 DKW avto tipa Maister v najboljšem stanju a polovično ceno, motorna kolesa znamke AJS 8 prikolico BSA 500 ccm. Puch 250 in popolnoma nova športna prikolica naprodaj. Draksler, Ve-trlnjska ul. 11. Maribor. 2004-10 Avto Ansaldo 6 cilind. 4—5 sedežna Ber lina v brezhibnem staniu u-godno prodam. Slomškov tre 6 »Perutnina« Maribor. 8 1764-10 .. SEŽL______ Beseda 1 Din davek S Din za Šifro ali dalanje naslova 5 Din NajmanJSi znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupa)* po najvišjih cenah CERNf« luvelit ;juh!iana Wolfov» al > Pohištvo Cenjenim odjemalcem naznanjamo, da se preselimo 1. februarja v Gajevo, Nebotičnik Se priporoča mizarstvo »SAVA«, trgovina pohištva. 1892-12 Klubsko garnituro skoro novo, iz naiboljšega Lisnia ter razne hišne pred mete, prodam po zelo nizki ceni. Metelkova ulica 4, po eg pisarne. 1959-12 Baročno pohištvo in porcelan prodam. Na slov v ogl, odd. Jutra. 1927-12 POHIŠTVO Od najfinejšega do naj cenejšega. Največja izbi ra sobnih ln kuhinjskih oprav. S •jperane spalnice, oreh. korenina polltirane že od ... 6.800 spalnice pleskane že od ... 1-600 omare .... 400 postelje .... 150 kuhinjske oprave 750 tuhinjske kredence 400 :eai. i Din daven < LMn, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zreš.*"* 17 Din. Vdova sprejme osebo, ki razpolaga a cca 60.000 din v dosmrtno oskrbo v lastni hiši, Ljubljana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupno gospodinjstvo« 1908-14 Beseda 1 Din davek i »ln. za »liro ali dajanje -laslova 5 'Mn Nalmanjši anospk 17 Din Bukove prage železniške najmanj 500 komadov na postaji ku plm. Plačam takoj. Po nudbe pod »Promet 777 na ogl. odd. Jutra. 1705-15 Ureditev dolga potom sodnih tn Izvensodnih poravnav Nasveti t kouKurmlh zadevah tn v vseh dru jih trgovsko obrtnih po slih, 8trokovne knjigo vodake revizija. Sestava ln aprobaclja bilanc Preskrbe kreditov Nasveti glede hranilnih vlog ln plasiranje istih Val posli kmečke zaščite. Edina koncesiunirana komerdonalna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka 1. TELEFON 38-18 Hranilne knjižice »•/. OBVUZN1C-B VREDNOSTNE PAPIRJE STALNO KUPUJE AL Planinšek trg. ag. Dančmb poslov. Ljubliana. Beethovnovi 14. L nad. - TBLEFON J v 10 23-16 Strojno pletiljstvo dobro vpeljano, v več )em mestu Slovenije — naprodaj ali sprejme družabnico. Potreben ka pital 40 do 60.000 din Ponudbe na ogl. oaa lutra pod »Ugodno 92« 1290-IS Trgovina stekla porcelan tn barv, obstoječa Ta let ae odda ugodno t najem. Uporabna bi bila tudi aa kako drugo trgovino.. Ponudbe na ogL odd. Jutra T Mariboru pod »100«. 1774-17 P rima mrvo vezano v balah 4 vagone prodam. Ponudbe na o*l. odd. »Jutra« pod »Mrva«. 1051-17 Mlekarno Kovač voenl tn podkovakl lSče v najem kovačnlco s orodjem na prometnem kraju. Ponudbe pod Šifro »Kovač« na ogl. oddelek »Jutra« 1654-17 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov -Vnovčevanje vlog pri denarnih zavodih. Na ložbe Kapitala, poravna ve. Uprava arpn-nutnit Davčne napovedi. — ln formacije. — Ureditve revizije, bilance in suuni sontrolo knjigovodstva in »se druge trgovske gospodarske poeie izvedi »Svetovalec koncesionuaiia trgovsau gospoda« bka POSLOVALNICA M. Kovačič LJUBLJANA O^sta 29. oktobra St. ' i preje Rimska cesta i 1953-16 Družabnika za rentabilno žago se ižce. Naslov v vseh poslov. Jutra. 180316 100—150.000 din posojila iščem. Vknjižba na pr vo mesto na posestvo vredno 500.000 din. Ob resti in odplačila po dogovoru. Ponudbe na podružnico Jutra Jese niče pod šifro »Prvo me sto«. 177016 4 orale hoste trd les, za poseko se ugodno firoda v Sv. Barbari v Ha-ozah. Franc Reicher, Tezno 59 Maribor. 1686-15 Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: < Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajan]* aaslova 5 Din. NajinanJSi sntsek 17 Din. Hranilne knjižice vrednostne papirje dei alee kupone 3odstotne ibllgaclje kupil lemo prr ti takojšnji gotovini Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 1, telefon 3810 M3-M Družabnico(ka) sprejmem • primernim kapitalom za izpopolni tev tekstilnega obrata Prvotno ne zključuje že nitbe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Abstinent«.- 1716 16 Samostojna krojačic? išče sotrudnlco s 15.000 din gotovine za poveča nje modnega salona. Ponudbe pod »Pošten zaslužek« na ogl. odd. Jirtra. 1578-16 Mesarsko stojfaico v Šolskem drevoredu prodam ali dam v najem Naslov v v«eh poslov«inirab Jutra. 1888-17 Buffet v Ljubljani ali blilnf! cko-lici, vzamem v najem takoi ali ( t. marcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Buffet«. 1978-17 Mizarsko podjetje zelo dobro vpeljano, takoi oddam v najem, ev. sprejmem kompanjona. Naslov v vseh poslovalnicah Tntra. 1969-17 Gostilno oddam v najem t inventir-iem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1843-17 Mlekarno odstopim takoi s prvim ft-bruanem ugodna prilika. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra 1748-17 Lokali deeeda 1 Din davek a Din za Slfro al! dajanje naslova 5 Din. Najmanjši oiepek 17 Din. Pisarniške prostore lepe, oddamo v Dalmatinovi ulici. — Vprašati pri i\.assig, Miklošičeva 17. 1752-19 Gostilno z Inventarjem, velik vrt oddam takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1814 19 Mlekarno na prometni točki oddam radi odpotovanja Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 1815 19 Trgovino 'dd. Jutra pod »Kemična« 1910-16 Posojila kratkoročna, s primenilm jamstvom, preskrbim hitro. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka nI. 12 Znamka Din 3. 2019-16 Družabnika ali družabnico sprejmem v dobro vpe liano trgovino za takoj. Znanje nI potrebno. Po treben kapital cca 20.000 din. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Družinske razmere« 1878-16 Samostojno osebo iščem z nekaj tisoč dinarjev za družabnika. Stanovanje, hrana tamkaj. Dopisi: Dru-iabnik, poltno ležeče Hoče. 1762-1« Beseda 1 Din, davek 3 afuufep H* 152 UK3 naslova 5 Din. Najmanjši anesek 17 Din. Kolodvorsko gostilno v industrijskem trgu od damo na račun. Ponudbe b navedbo kapitala pod »Dobro obiskana« na ogl. odd. Jutra. IT96-17 Parno žago oddam t najem ali pa sprejmem družabnika. Prometen kraj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zl(M 1778-17 prodna tako), vseh poslovalnicah Jutra. 2011-19 Radi odpotovanja takoj oddam lep« vpeljano trgovino a meianim blagom. Ponndbe na podružnico Jutra v Celja pod mačko »Periferija Celja 30.000 din« 2000-19 Oddam lokal lede al v bližini glava« polu, s stanovanjem. Pripraven z« vsako obrt. Pojasnila: Jančar. Sv. Petra cesta 27. 1989-19 Ne zamudite prilike! gostilna ia lokal primeren za trgovino na prometnem kraju v Savinjski dolini se proda takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 1683-19 Beseda I Din. davek i i«n ea Sliro ali dajanj* -laslova J Din Naimanjš-snesek 17 Din. Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih parcel z vodovodom in elek triko v bližini postaje. Po lasnila Vumarie 39. 49-20 Večje zemljišče naprodaj v severnem delu Ljubljane, svetokrški okraj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1670-20 Parcele v bližini bežigraiske iole. — proda po izredno ugodni ceni Freyer, Mišiča cesta 23 1580-20 Brivnico ln frizerski salon se ta koj zelo ugodno proda Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 16S3 19 Gostilna na prodaj v letoviškem okraje na gorenjskem ob banovinski cesti središče Blejsko Bohinjsko jezero 6 minut od postaje Nomenj. Ne zamudite lepe prilike. Cena zelo ni-ska. Več pove Ivan Mulej, Nomenj, Bohinjska Bistrica. 1735-19 Kleparsko delavnico oddamo v najem takoi pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1895-19 Lokal na prometni točki, oddam v obrtne in trgovske »vrhe s stanovanjem. Istotam od dam tudi 2-sobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Točka«. 1976-19 Modno trgovino in bufet oddamo takoj v Ljub ljanl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevza mem prenovim« 1864 19 Trgovino specerije zajamčeno dober obrat, z mesečnim prometom 25.000 do 30.000 din zaradi bolezni prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov: Zagreb, Kul kuljevičeva 41a. Nada Kovač. 1798-19 Gostilno s trafiko najstrožji center, garantirani mesečni promet cca 90 tisoč din, o čemer se kupec lahko prepriča, naprodaj zelo poceni zaradi rodbinskih razmer. Vse informacije daje »Sava«, Zagreb, Jurišičeva ul. 18. 1911-19 Trgovine, trafike industrije. restavracije, hotele, buffete, gostilne, mlekarne, vinarne, prodajamo in posredujemo nakup solidno in uspešno: Pnslovnica Paviekovič, Ilica br. 144, Zagreb. 1794-19 Trgovci pozor OJdam takoi trgovski lokal v večjem industrijskem kraju pod zelo ugodnimi po- ?oji. Ponudbe na ogl. orodam v zdravilišču Slatina Radenci St, 49 Pojasnila lsrtotam. 1557 20 Enonadstropna hiša v večjem mestu Slove nile. z velikimi stranskimi prostori z dobro-tdočo gostilno ln pekn rljo zaradi družinskih razmer Jako ugodno na-p-rkdsj. Ponudbe na o kopalnico, iščem V poštev pridejo te stanovanja za tli v bližini Beži rada, vendar ae' ob Tjriev: cesti. Ponudbe s navedbo cene oa ogl. edd. Jutra pod »Bežigrad ali bližina«. 172)-21« Enosob. stanovanje ne daleč od centra, išče boljša maločlanska obitelj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Red in mir«. 2038-21« Enosob. stanovanje (kabinet) iščet* za marc zakonca brez otrok. Plačnik pol leta naprej. Ponudbe na hotel »Slon«, Tjrrševa cesta pod »Lončar«. 2035-21« 3—4 sobno stanovanje s komfortom Iščem za maj. Po mož j osti vrt. Icnudbe »Mir« na ogl. odd. Jutra. 1993 2! a Enosob. stanovanje iščem za 15. februar v bližini Bežigrada Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2027-21: Beserla I Olo dnves a Din. za Sliro ali dajanj* naslove b Din Najmanjši I' Din Boljši gospodični oddam elep-intno opremljeno, čisto sobo v Gledališki ulici za takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1726-23 1 ali 2 sobi z uporabo telefona, oddam v centru mesta za pisarne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1870-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam takoj. Naslov t vseh poslov. Jutra. 1926-28 Opremljeno sobo oddam takoj. Ogledati: Re« ičje. 1961-1 ljcva 23. pridi cje. Sobo novoopremlieno, s posA-nim vhodom, solnčno, vi-sokopritličje, oddim gospodu ali gospodični za 200 Din. Ob Ljubljanici 33 (poleg kina »Kodeljevo«). 1962-2» Opremljeno sobo udobno in svedo, s posebnim vhodom, oddam. Lepi pot 10 (Mirje). 1963-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam takoj. Jarte 72, pri Ljubljani. 1871-23 Sostanovalca-(ko) s hrano ali brez sprej mem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1780-23 Solnčno sobo zelo lepo oddam takoj. Cesta 29. oktobra št. 7 desno, vrata 3. 1789 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Gerblčeva ul. 20a Trnovo. 1812-23 Opremljeno sobo v centru oddam mirni osebi. Naslov v vseh po slov. Jutra. 1781-23 Boljšemu gospodu oddam lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru mesta. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1785-23 Lepo zračno sobo polog tehnike oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1805 23 2 gospodični ves dan odsotni fprejmem v priprosto, solnčno sobo z zajtrkom ali brez. Cena nizka. Sodarska steza št. 2-1. 1741-23 Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1757-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno, z elektriko, oddam dvema gospodoma za 90 Din mesečno. Trnovo, Cesta na Loko 22, priti čie 1972-23 Sobo lepo opremljeno, oddamo dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1974-23 Dve sostanovalki sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 1975-23 Lepo sobo opremljeno v novi hiši oddam. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra 1858-23 Mlad samostojen mojster žeU stanovanje pri nem Ski družini. Našlo v vseh poslovalnicah Jutra. * 1857 23 Veliko prazno sobo solnčno. suho, s strogo separiranlm vhodom oddam takoj samo boljši, mirni osebi. Novi trg *-£U levo, ft 1834-23 Zračno sobo solnčno, t uporabo kop«I-n;ce. samo boljši osebi, odda stranka brez otrok v centra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1960-2» Sobo i posebnim vhodom, lepot solnčno, na željo t vso oskrbo, oddam. Naaiov t vseh poslovalnicah Jutra. 19^5-25 Solnčno sobo opremljene, .akoj oddam 90 lidntmu gospodu ali gosp^ dični s hrano ali brez. — Gruberjevo niDrežje 16. 1956-2» Opremljeno sobo separirano, prikladno za pisarno s souporabo telefona takoj oddam na Tyrševl cesti 15-1, levi vhod. 1935 23 Veliko sobo svetlo, s souporabo kopalnice pri Taboru takoj oddam boljšemu goepodu Naslov v ogl, odd. Jutra. 1914-23 Oddam sobico takoj. Poizve se IgriSka ul. 14TV, levo, dopoldne. 1933-23 Prajmo sobo zeio veliko, svetlo, oddani za pišimo. Beethovnov« 2, III. nadstr., med 13. in 14. uro. 184H-2J Sobo s posebnim vhodom, opremljeno, z 2 posteljama, oddam 15. februarja v bližini Gorenjskega kolodvora. — Medvedov s }6, F. Pajer. 1*58-2» Opremljeno sobo prazno ali opremljeno. Poseben vhod Soška 13. zija. 1845-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, takoj oddam. Bolgarska 32. 1840-25 Sobo lepo opremljeno za dve boljši osebi, oddim. Istr>t?.m oddam malo »obico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2037-23 Opremljen kabinet oddara preprostemu, solidnemu gospodu. Naslov v vseh pcs!ova!n:ca.h Jutra. 2032-23 Sobo lepo opremljeno, oddsm em dvema ali trem osebam. — Okno na Mesta,' trg. Po nizki ceni. Cankarjevo nabrežje 23-IH. 2036-2» Sostanovalko sprejme v dvosobno stanovanje vdova, drž. upokojenka, ki bi ji bila dobra ia odkrita tovarišica ter prijateljica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2025-2» Solnčno sobo poseben vhod, elektr., oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2026-23 Sobo v centru lepo, solnčno, s posebnim vhodom, oddam boljšemu solidnemu gospodu nedi-jaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2023-2» Opremljeno sobo oddam. Maistrova ulica 14. 1876-23 Opremljeno sobo lepo. solnčno oddam gospodični ali gorpodu. Verstovžkova ul. 16. 1868-23 Prazno ali opremljeno sobo veliko, zračno, v novi hiši, s posebnim vbodom, s souporabo kopalnice, takoj oddam. Ilirska ulica 8-1!.. nadstr., levo (nasproti zavetišča sv. Jožefa). 1986-2» Opremljeno sobo v centru mes*a, s posebnim vhodom, oddam. Križevni-ška ulica 5-1. 1982-23 Opremljeno sobo in kabinet (na razpolago klavir in kopalnica) oddam takoj. Strossmajerjeva 4-I-, desno. 2021-23 Sobo za dve osebi s posebnim vhodom in s hrano, oddam na Poljanski cesti 12. 2013-23 Lepo sobo oddam gospodični, event. s hrano. Gledališka ulica 12. Informacije pri hišniku. 2015-23 >JUTRO« št. 25. — 16 Sobe išče Beseaa 1 Um davek Diii ai suro aii aajaujt naslova 5 Um Najmanjši aiKne K 11 Um Opremljeno sobo išče gospoO v »redišču mesta Pogoi poseben vhod in po možnosti centralna kur java. Ponudbe z navedbo cene na ogl. cdd. Jutra pod »Od kolodvora do Kod grešnega tr«a«. 1725-23a Opremljeno sobo s puoeonim vnodom, ae stalno zasedeno na ae rllerij; mesta, najraje v Boz.ii doiini proti na vedbi stanarine iščera. Ponudbe pod št. 77 »So ba« na ogl. odd. t,Ju tra«. 1660 23a Večjo pritlično sobo tli 2 raaruši v centru — iščemo za 15. februar ali 1 marec za m.rno obrt Po nudbe na opl odd Jutra pod »Podnaiem izkhučen« 2 prazni sobi ali sobo s kabinetom iščem za 1. marec ali pozneje v centru aH bližini Ponudbe na ogi odd Jutra pod »So!nt no 222. 1918 23a šivalni stroj »Singer« za 550 Din ter kredenco tn omaro, prodam. Halner, Kolodvorska 11-11 Liubliana. 1965-29 Motor na sesalni plin 40 do 50 konjskih sli Kompleten s plinskim generatorjem ali vsak del posebej kupimo za snuj-^o se Industrijo. Ponudbe poslati Maksu Pohllnu. Paračln. 1907 29 Šivalne stroje in kolesa nove ln rabljene kroja ške. čevljarske od 300 din naprej. Trgovina Triglav, Resljeva 16. 1880-29 Šivalni stroji v odlični kvaliteti le pri »Tehn:k«, Ban ai. Ljublja na, Miklošičeva 20. 2018 29 Kupim stroj za izdelavo preoblečenih gumbov. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Gumb?«. 1984-29 Opremljeno sobo B poseDnim vhodom ta koj oddam, žabjak 6 I Sternad. 1902 23a Gospodična Išče sobico. preprosto, snažno najraje v bliži nI centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Separiran vhod« 1991 23a Dijaka nižješolca boljše hiše. spreimem k »inu šestošolcu na dobro hrano. Iep>> sončno sobo. jouporabo kopalnice, pomoč pri učeni u. Uspeh si guren Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1822-22 i>i-ocu a i Kjiu oavca l>i ca žllro ail aajaujt-catslova a lun. Najmanjši znpspli H Oln. Pianino v najboljšem stanju z lepim glasom po zelo nizki ceni radi selitve prodam proti gotovini 8ii dacri rirani.n. ko; žici. Naslov v vseh po siovalmcah Jutra. 1786-26 Diesel motor 12 do 15 HP v dobrem stanju kupi Zagori:nlk Oobrna. 1996 29 Sest-da 1 Uin davek S >Hn ia Miru ail dajanj* ns-ova i Ois Najmanj* snewS 17 Din Foksterierja 2in po! leti starega, prodam Naslov v vseh posio valmcah jutra. 1613-27 Zgubil se je pes, čistokrven dober nan ime Togan. Komui je kaj znano, naj obve stl Siibar, mizarstvo Jesenice proti nagradi. 1771 2'. Mala rujava psica Zwergdakel ime Pikslt se je izgubila. Pošten, najditelj se naproša, da jO vrne proti nagradi Naslov: polkovnik Di /ons, Radovljica 93. 1617 27 Jamski les (borov, jelov in smre kov) večje količine ku pimo. Ponudbe pod »Jamski« na ogl odd Jutra 1637 27 Prvovrstno vijolino (ročno aeio) kupim. Cena ne pretirana. Po nudbe z navedDO cene in imena izdelovalca po slatl na ogi. odd »Ju tra« pod »Ročno delo«. 1588 26 Pianino »Luner« prvovrstno ohra njen prodam Ogled od 3. do 5. ure pop. Dal matinova 1 III. Biet V/eis. 1867 26 Kromatično harmoniko petvrstno, kupim. Ponudbe t opisom in navedbo cene ca naslov P. Basai, Ale-ševčeva ui. 18, Ljubljana. 2024-26 Gramofon »Columbia« popolnoma cov in ne kaj plošč po zelo ugod nI ceni prodam. Poizve se v Maistrovi ulici 14 Per 1877 26 Kompletni boben za Jazz kupim. Navesti je višino, širino in ce no. Debenjak Drago. Maribor. Koroška c 27 29003 26 Beseda i Uin davek 3 Din da žar c ali dajanje naslova 3 Uin Najtnanjs ar>es» B 17 Um Šivalni stroji rablien, oo »U0 Uin dalje. Oovi stroji od 1601 Um dalie Rabljene stroje vza (nemo v račun - Ugodn plačiln- Doeoii Nova trgovina liu' liana, Urševa (Duaat skal ce^t? • 29 Nov šivalni stroj z oitrogum coiniokom popolnoma nov. in ma lo rabljen ki šivata na prej ln nazaj ugodno prodam Ogled pri tvrd ki A Goreč d. z o. z.. Tyrševa 1. 80 29 Stružnico najboljše ohranjeno ku pimo. Naj majaj 2 metra delovne širine. Ponudbe z navedbo cene ter me sta. kjer se more struž nico ogledati na ogl odd. Jutra pod št. 94 10, 1778 29 Šivalni stroj v zelo dobrem stanju fo-r^nl prodam Kolo dvorska ul. 35. desno. 1714 29 Navijalni stroj 12 vreten, dober ku pim Ponudbe s ceno na 02I odd »Jutra« pod »Navijalni«. 1669 29 1 čevljarski stroj dobro ohramen. prndam. — Po>?ve se: Ambrožev trg 2, Ljubljana. 1826-29 Reskalni stroj eter (fresser) tudi ne unnraben kupim Pontid be na ogl. odd. Jutra pod »1'lošča v dobrem 6tantu« 1911 29 Naročnin >JIJTKA« so zavarovani za 10 000 Din. Prašičo Veieposestvo JeiSlngrad ' Šmarje pri Jelšah proda 10 razplodnih prašičev in merjasca. 1688 27 Dva konjička fponyia) jako lepa, napro dij Pripravna za otroke. — Prodasta se tudi posamič Liubliana WI. Lepodvor ska Vf. 2034-27 Črn jazbečar črn jazbečar (Zwergda ckel) čistokrven, 3 me sece star, se proda, Ble) weisova 48, II. nadstrop je levo. 1875 27 Filatelija filatelisti! zbirka znamk okoli 2500 mk vredna se ugodni Ponudbe na po družni':'' Jutra v Celju ood »Filatelist« 1988 36 Beseda i Uin davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dtc Najmanjši 17 Oln. Barvanje las peciaino izvršuje v vsot. niansah frizerski salon oRakar« Prešernova 7 aasproti slaščičarne Ko šak. 289 3i Novoporočenci! vaše poročne slike vam izvrši najlepše fotogral D. Rovšek, Ljubljana Kolodvorska 35 1713 30 Koncesijo za Javno kuhinjo takoj oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1804 30 Slava Gril kreme in knjige o ko& metiki. Cesta na Rožnik št. 29. 1924 30 Entlanje ažurlranje in plisiranje hitro in poceni. Maribor. Tržaška 6. dvorišče nasproti bolnice. 2007-30 fggTfwm beseda 1 Uin davek Mn. ca šiiro ui dajanje iaslova 5 Din Najmanjš' znesek 17 Din. Mlin na stalni vodi, 4 kam ae, stope, stalna mle tev. stanovanje v lepem kraju Dolenjske pri ko lodvoru se odda. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Lep zaslužek«. 1662 33 nforn\acije oo-« uo . Uiu iu.e« uin. i* iliru «ui dajanj* iaslova s uin. Najmanj® snn*»k 1? Din. PriZenit! se Zeli simpatičen, uednjeletni samec. živeč jjini k po-sestmci ali gostilmčarki. V slučaju sporazuma denarna pcmoč mogoča Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tuj ma«. 1981-25 Spomini na stare Slovene v Kamni gorici Preklic Podpisana CebulJ Jera, i'jse*tnlca v Mali vasi št. 18 sporočam, da sem Simpatična g. Hermanu Jožetu, po 01 , sestnlku ln mizarskemu SIOvenKa mojstru na Ježici št. 53 dobro situirana, želi znan-svojias dano neomejeno I ttva z akademsko naobraže-pooblastllo v vsem obse mm gospodom v jvrho ie- gu preklicala. Mala vas, dne 26. I. 1938. Cebulj Jera. 1860 31 nitve. Dopisi na podružnico Jutra v Celiu pod iifro: »Mirno zavetje«. 1685-25 Informacije trgovske in privatne, poiz- Vdovec vedovanj* itd. vrji strogo st4r 28 Iet- mizar, sojiden diskretno: Informacijski za- žeIi poročiti gospodično 20 vod, Ljubljana, Kolodvor- I }0 let- Sviljo in dobro ska 41 1831-31 Inbaso terjatev, izterievanje dolgov | itd vrii uspešno: Inkasni zavod, Ljubljana, Kolodvor ska 41. 1832-31 Trgov, in stanov. hiša v Ptuju tik kolodvora s skladišči in nakladalno rampo bratov Sonnenschein se proda na dražbi dne 17. februarja 1. in sicer do Vt pod ugodnimi pogoji. Kupec bo lahko zahteval razdelitev in prodajo ostalih Natančnejše informacije v p:sarni dr Avg. Reismana, odvetnika v Mariboru, Aleksandrova c. 12. 2010-31 gospodinjo. Resne dopise s si ;ko na pgl. odd Jutra pod šifro »Več ustnieno« 1958-25 Beseda i Um davek c Din. za šifro ali dajanj-iaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. i — > t w 2 951 u iu aaveii o Din. za šifro ail dajanje naslova 5 Din. Najmanjš; znesek 17 Din Cenj gospod E. T. dvignite pismo pri Ju tru. •gnil Gospodično mlajšo ltištno, bl rad spoznal 301etnl gospod, prednost s perfektno nemščino. Samo resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod -Diskretno vrne« 1919 24 Novi naslovi Frančiškanska nI. S. v t*i«--le i ino. Ut«l l>;o; a* laj»oj* iui«t> 6 Old: oajiu.dd. Jutra pod »Slika beljena«. 1813 25 Vdova srednjih let, prijetne zunanjosti s hišno opre mo ln nekaj gotovine aell poročiti gospoda nad 50 let s sigurno bo dočnostjo. Samo resne ponudbe na ogl odd Jutra pod »Diskretnost Značajen Slovenec šče vsled pomanjkanja poznanstva družico za takojšnjo ženitev. Po sedujem lepo gostilno ž veleposestvom v vredno stl 300.000 din. Pogoj primerna dota, starost 1o 30 let. Ponudbe po slati s sliko ogl. oddel ku Jutra pod šifro »Kje si moje milo srce« 1657 25 SveZe nMjtinejse norveško ribje olje 12 lekarne dr. G. PlccuulJA v Ljubljani se priporoča bledim in ln za šifro aii daianie iaslova 5 Din Najmanjš' »mpspit n nm Sodna dražba Hiša št. 9 7 industrijsko »tavbo in vrtom v izmeri 1688 kv m o Ljubljani. Ve liki Stradon ho prodana nt sodni dražbi dne 3. februarji 1938. ob 8 uri pri okrainem sodišču soba It. 16. Cenilns vrednost Din 285.654.50, najmanjši ponu-dek zeJ-. Dir. ii: ■asopismro oglasom l^ai delokrog Je ae »mejen Časopis prid* v vsako niSo in govori dnevno droetUsoCen itateljev Ki'd no ogla ^a nje v velikem dne* liku Je najuspeAneJfta investicija, ki prinest korist trgovca ln kupca. Brnp/ačen pouk * igranju- Vsakovrstna svila In druge specialitete za maske A.&E.SKABERNČ LJUBLJANA Bogastvo železnih rud, posebno lahko topljivih, Je privabilo tn privezalo že v predzgodovtnski dobi različne narode na našo zemljo. V ZaJd pri Bledu, v Naklem in ▼ Kamni gorici so na&li v zadnjih letih manjše lončene piskerCke. Večinoma so razpadali na zraku, nekaj pa je vendarle ostalo celih, iz slabo zaokrožene oblike »e čita, da izvirajo Se iz tiste slavne dobe, ko še človek ni j>oznal kolovrata pri izdelovanju lončene posodo marveč si je pomagal s prsti. Naš gorenjski roja/k, ugledni raziskovalec davne dobe prof. dr. Valter šmit pravi, da so take ptskrčke v davnih dobah rab'li za toplienje rude. Tudi težke, slabo izkoriščene žlindre, ki §e danes v raznih krajih Gorenjske sanjaio o da^rnih. davnih časih, pričajo, da so bili naši kraji obljudeni že pred več tisočletji, o zgodnjem obljudeniu naših krajev pričajo tudi predmeti iz tiste dobe. ko je človek še rabil bron. Izkopali go jih na Brezjah in v Hegrmiah txri Radovllicl. Sočnimi na Rimljane bo bili najdeni v raznih krajih Gorenjske. V zadnjem času tudi v okolici Kamne gorice. Prav v teh krajih pa imamo mnogo dokazov, da so se tudi že naši davni dedje, stari Sloveni, zanimali za železarstvo. Izredno zgovorne za to so lepe starodavne pravljice, M so obdržale še v dolini Upnice in imajo izvor v poganski dobi Slovenov. žal. da se je mnosro tega lepega blaga izgnbilo v zadnjih petdesetih letih Najvažnejše osebnosti v teh pri-oovedkah so: divti in povrvini mož role-nice. vile in škratje Ta bitia so povečini dobra, sla.be so le fue rojenice in pa zeleni možiček. Divji mož ima kltuče od vseh podzemljskih zakladov, je dober ln oravičen. tola le za poštene ljudi. Zlob-nežev tn sebičnežev ne mara. škrat ie so pomočniki divjega moža. Ker pa človek oostaja vedno boli sebičen, se vsa bajna bitja pričnejo preseljevati, dokler končno ne izgineio iz na šib Vraiev. Dnvlesra moža so rudarji v Možaklji pri Jesenicah opijanili, vjeli in zaprli v že^zno kletko. Ko iim je povedal, kje je železna ruda. so ga seveda izpustili, človeška lokavost in pohlep po zakladih ga tako užalita .da od-'de z Jesenic, kjer so imeli z^ortera. čez gore v Bohinj. V Bogatinu, kjer ,1e skritih natveč zakladov, pa podere celo goro in navali na zlato rudo o^-^mne oečine. Nato izsrine za vedno iz naših planin. Iz naše davne dobe, ko so Sloveni Se častili solnce. se je ohra"riil spomin tudi v r4 noeani=fd praznik S oraznikom pa je bržčas ušlo med katoliške obrede tod5 nekai poeranščirie. Nekaj takega se jc obdržalo prav v Kamni gorici do pozne naše dobf. V Kamni gorici ie bila lepa navada, da so se med polnoč-nico, ko so cerkveni pevci zapeli božično oesean -»še lepša si ko sladki raj«, oglašali najrazličnejši krilatci. Po vsej cerkvi: na koru. sredi cerkve in okoli oltarja je vse žvrgolelo in kukalo. Tega niso izvajali le otroci, marveč vsi vaščani, od otrok do starih ženic, ki so stirka!e v roteab majhen meh, da je kukal. Tako so slavili rojstvo Gospodovo. Omenjena navada 'ma Drav gotovo korenine še v poganstvu. Ce-ščenje solnca so prenesli na novo luč, na Krista. škoda, da je to lepo božično navado, ki se je baje dolgo obdržala tudi med češkimi ru^arfi, odpravil leta 1892 župnik Anton Verbajs. Zanimivo bi bilo vedeti, kdaj so se Sloveni naselili v naši dolini in kdaj so bili krščeni. Njihova samostojnost se je obdržala najbolj med rudarji, ki niso bili posebno odvisni od gospode in so uživali veliko večjo svobodo, kakor kmetje-tlača-ni. Kako močni so bili Sloveni, dokazuje dejstvo, da so se vsi italijanski priselien-ci-rudar|i, ki jih v Kamni gorici in Bo- hinju ni bilo malo, kmalu poslovenili. Samostojnost in zavednost naših ljudi dokazuje tudi to, da so že leta 1550. ko je bil v Kamni gorici prečitan prvi rudarski zakon, zahtevali, da ga jim prečitajo v slovenščini, drugače ga niso hoteli priznati. Poleg imen benešldh rudarjev najdemo v Kamni gorici že pri podpisih najstarejših rudarskih spisov lepa slovenska Imena. Nekaj posebnega — spomin! na naše slovenske dede — so izredno lepa krajevna slovenska imena, ki nas pa v mnogih primerih opominjajo, da je bil naš jezik pred pritiskom tujcev in popačenjem veli- ko sorodnejši z narečji naših južnih bratov, kakor je danes. Vzemimo za primer samo besedo brdo, ki je danes nihče več na Gorenjskem ne pozna kot oznako ženske oblike, marveč samo še kot krajevno ime: Golobrdo Brda pri Radovljici, Brdca pri Kamni gorici. Stočje, Vrčica, Ravnica itd Kakoi na brc;a .-o Gorenjci že davno pozabili na dolc-e Pa vendar je pri na« kraj, ki ga imenujemo Dovc. Najzanimi-vejiši pa je gotovo hrib Vreče. To ime najlepše priča o sorodstvu ln bratstvu Jugoslovanov. Ime se je rodilo v davni lepi dobi in preživelo čas. ko so Slovenci poznali žaklje in druga podobna popačena imena, a danes mora tudi ta hrib poslušati nove prepire med brati —«. Tže&Ga zirnsfea hrana in premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestlh omotic, zaprtosti m nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet Izraziteje pojavijo: splošno in prehitro debeljenje, hemoroidi in zaprtje, motnje v želodca, črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica in zastropljenje. Posebno zrelejše ln starejše osebe so tem nadlogam podvržene. .j . ».,. čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. — Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj - Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih ta plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. & t». s&s« % Obiščite meseca februarja naš vsakoletni priljubil eni ko damo na naše že i t a k nizke, v izložbah označene cene še lln f Javljamo tužno vest, da je preminula naša draga sestra, svakinja in teta MATILDA BARILLI v petek 28. t. m. v 79 letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 30. t m. ob ^ uri popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališče v 1elju. Prosimo tihega sožalja. CELJE, 28. januarja 1938. Zalnjoče rodbine: Dr. STEPA Nftlft. PRELOG, FISCHER Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem Javljamo tužno vest, da nas Je naš ljubljeni soprog, oče in stric ČESNIK MATIJA STRA2NIK V POKOJU bolezni v 56. letu starosti za vedno zapustil, včeraj ob pol 12. uri dopoldne po kratki in mučni Pogreb bo v ponedeljek 31. januarja 1938 ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani IVANKA ČESNIK, soproga; MILAN, nStelj, sin ia ostalo sorodstvo. MARIBOR« «o -.5 JO NIKDO WEČ NE PLEŠE....! I s. ODKAR IMA SIVE LASE.... Ona je tako dražestna, srce in duša vo Vašim lasem z aplikacijo Im&flp. sta ji še tako mladi, a zaradi nekoliko si- Imčdia daje najlepše in najbolj točne vih las ne pride nikdo več ponjo. Mo- nijanse, z Imčdio se povsem vrača pri- ški se ne upajo vabiti na ples osivele rodna barva lasem. Poraba je prepro- dame. Ona je obsojena, da iz kotička sta in nagla. motri uživanje mladine, da s starimi Imčdia ne kvari las niti najmanj In gospodi igra bridge in rummy...! dovoljuje trajno ondulacijo. Vrnite se med mladino: Barvanje las > . ' 1 __ , , , , , 7 , , , /NA ZAHTEVO POŠLJEMO VSAKOMUR^ je vendar tako preprosto! Zahtevajte od /hTCtplaMo ^jm™ »Tajna vate sreče« svojega frizerja, da vrne prvotno bar- / z vsemi pojasnili o barvanja laa. iur/ v N« 2 PRIRODNA BARVA ZA LASE. Edina, kl je doslej odobrena od ministrstva nar. zdravja br. 20.902 L' GRE AL, ZAGREB - SMJČIKLASOVA UL. 25-c Proda se tako} dobro vpeljana knjižna založba s celim inventarjem. Knjige (deloma že odobrene od ministrstva) se oddajo po lastni ceni Potreben kapital cca Din 250.000.—. Ponudbe poslati na ogi. oddelek »Jutra« pod »šolske knjige« najkasneje do 15. februarja. Semenski krompir ONEIDA DOBAVLJA, DOKLER TRAJA ZALOGA (letos so zaloge male) GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA — KRANJ ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje ob smrti dragega soproga, očeta, deda, tasta ln strica, gospoda Ivan Letnarja se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno hvaležni smo gosp. dr. Venčeslavu Arkotu za izredno požrtvovalnost. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in okrasili grob a cvetjem. LJUBLJANA, dne 30. januarja 1938. 2ALUJOCI OSTALI ZRHTEVRDTE BRESPLAtN! P0DUCNI CENIK NA3P0P0LN= 151H GLASBILA 1AJVECJE DOKAtE STRPNE TVRTKf fSCHNEIDER KR. DV0K"bRl DOBAV!TELO ZAGREB NIKOLIČEVA "iO ODLIČEN TRBOVELJSKI PREMOG ZDRAVA, SUHA DRVA Franja Kačič CELOVŠKA 67 TELEFON 40-76 Zakaj trpite zaradi hrošča? — »MIROPLAST« zapre ušesa, ščiti živce. — Din 24.— v lekarnah in dro-gerljah. Cunje KroJaSke odrezke start papir tekstilne odpadke ovčjo volno, govejo da so (aravco). — kupi vsa ko množino ARBEITER. Maribor D?avskn ul 15 ... dokler n! obrisala oirokov obraz pri prijateljici, ki pere z Radiononu Čeprav Imate morda dovolj Izkufenf v gospodinjstvo-Vate perito bi moglo biti vseeno Se lepiet s pomočjo Rad iona I V primeri z bleUeto belino z Radionom opranega perila, se zdi vsako drugo perilo sfvkasto. In zakaj? Ker navadna mila in pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, R a d I o n pa vsebuje kisik, ki skupaj s peno izbomega Schictifo* vega mila prodira skozi tkanino in opere vsako perilo temeljito in sneinobelo. Zato je z Radionom oprano perilo bolj belo nego drugo perilo. Pri prihodnjem pranju uporabite Radion. ki Vam bo pomagal, da boste dobili sneinobelo perilo. ScKlcfltcrV RA pere sam ZAHVALA lil«'!«! Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob priliki nenadomestljive Izgube nai« dobre, ljubljene soproge, matere, stare matere, svakinje ln tašče, gospe JOSIPINE WINDISCHE1 roj. KRAŠOVIC SOPROGE POSESTNIKA, MESARJA IN GOSTILNIČARJA se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni oo. frančiškanskega reda, p. Ciprijanu in S U vinu za tolažilne obiske. Primariju dr. Ivanu Gostiši za njegov trud v času bolezni. Prečastiti duhovščini iz Novega mesta, Prečne in šmihela, predvsem inful. kapiteljskemu proštu g. Karlu Cerlnu za pogrebne obrede. Vsem predstavnikom uradov in oblasti, UsmUjenim bratom kandijske bolnišnice ln sestram usmiljenkam, zastopnikom novomeške gasilske čete za častno spremstvo. Prisrčno hvalo izrekamo vsem darovalcem prelepih vencev ln krasnega cvetja. Predsedniku »Sloge«, šefu prometne službe Alojziju Kavšku, železničarskemu pev* skemu odseku društva »Sloge« za ganljive žalostinke ln prav vsem, kl so nam stali v bolezni na kakršenkoU način, tolažljivo ob strani in vsem, ki so se v tako častnem Številu udeležili pogreba naše nepozabne pokojnlee. Vsem in vsakomur Iskrena hvala! NOVO MESTO, dne 30. januarja 1938. Rodbina Wiitdischer (Kdor cilasuh ta napreduje! KVATSKA INDUSTRIJA KATRANA d. d. ZAGREB, RADNIČKA CESTA 29 — Tel. 23-255, 23-?-BEOGRAD, NEBOJSINA 58 — Tel. 25-232 Proizvaja tn prodaja: Za nego kože ln preti obsevanjem uporabljaj te »ENGADINA-kremo \ H^se leto „solnce"! Kar naredi solnce v visokih planinah v 2 do' 3 urah, Vam dado močni ultravioličasti žarki »Višinskega solnca« — Original Hanau — v nekako 5 minutah. Izkoristite njih blagodejni vpliv na Vaše zdravje in prenesite kratke toda za Vaše zdravje silno koristne »solnčne kopeli« v Vaš lastni dom. NlkoU več kasneje se ne boste mogli ločiti od tega dobrotvora... Zahtevajte še danes brošuro 843 bogato Ilustrirano na 40 straneh, kl Jo bost« dobUl brea-plačno, prav tako pa tudi brezobveanio predvajanje pri JUGOSLOVENSKO SIEMENS D. D. Beograd, Kralja Aleksandra t. Zagreb, Bogovlieva ul. 1 LJubljana, TyrSeva la aH JUGOSLOVENSKO AEG, Beograd, Brankova 30. AEG UNION, J i igoslo vensko El. družtvo. Zagreb, Kar ad jI deva uL 1. L rBvcHMAial /Višinsko solnce" CrigmulUlhuaa „MILWAUKEE-Lep »pmmladnt program: Prvo veliko H«popotovanje na Orient •d 4. do 26 marca/ltaiijo.1 aoeaja. Tnpola. Eppt Sirnja. Palestina, Grfija. Jufosianja, Italija najnižja cena ea din. 7.4*50.- Drugo veliko Hnpag-potovanje na Orient od 28. aarca do 19. april« Italija. Jugoslavija, Grtija. Tnrfija. Syrija. Palestina. Egipi, Italija najnižja cena ca din. 7.430.- Hapng-potovanje v Grči jo.Turčijo in na otoke Sredozemskega morja od 21. apnla do 10. maja Kalija. Tnnesija. Grčija, Tnrfija. JngoslaTija. Italija najnižja cena ca din. 6.2%- Veliko Hapag-potovanje v Grčijo od t'2. do 51. maja Italija, Jugoslarija. C.r^ija. Tnrtijn, Rbi>Hos. Sicilija. Tnnrzija Italija najnižja cena ca dm 6.230.- Hnpag-potovanje po Sredozemskem morju in na Atlantne otoke od 2. d<> 22. junija/Iialija. Gibraltar. Marokko, Kanarske utnke.Madetra. Portngal. hnglrfka. Nemčija oajn ižja črna ca dm 6.2%. Za Veliko Not potovanje na srečne otoke in Marokko i motornim bruiiom .Si Louts' od 14. aprila (ln Umtija ' Hamburg, Soiiihnmpion. Ltssabon. Gibraltar. Casahlanca. Las Palmas. Tenertfe. Madelra. Soutiiam/tfon Hamburg najnižjo cena ca dtn. 4.770.- Ud~hno se potuje c ladjami HAMBURG AMERIKA LIN IE Obvestila, prospektun karte ca ladje: Nemački Saohračajni Biro Beograd. Kneze* Spomenik S Vladimir Pintar Ljubl|ana Blei »eissora c. 48 1!Mllin!.l'li;;:li;|lH|iiililHHiiillii!llllliilHI!lllillllnTlfn STROJNIKA za polstabilno lokomobilo ■ potrebnimi izpiti in večletno prakso potrebuje veliko industrijsko podjetje v Beogradu. Ponudbe z navedbo plače nasloviti Propagandi a. d. preje Jug. Rudolf Mosae a. šiiem< Olji reg S ot 27870 JAVNA DRAŽBA Dne 4. februarja 1938 ob 10. se vrši v sobi štev. 16 Okrajnega sodišča v Ljubljani prodaja zemljišča vi. štev. 113 k. o. Sp Šiška, obstoječega iz tovarniškega objekta in dvorišča ob Beljašld ulici, dalje zemljišča vi. štev. 471 k o Sp. Šiška, obstoječega iz stanovanjske hiše s pritikLnami ob Jernejevi cesti in dveh velikih dvorišč ob Gubčevi ulici. VI. štev. 113 je cenjen na Din 235.887.—■, najmanjši ponudek znaša Din 117.943.50, vadij pa "Din 23.589.—. VI. štev. 471 je cenjen na Din 862.016.—, najmanjši ponudek znaša Din 431.008.—, vadij pa Din 86.202.—* Vabimo interesente k udeležbi. \ifr Nema više čelavosti f JAVNE ZAHVALE. »MORANA« je za kosu odlična. Moja kosa je odpadala i puna peruti je bila. »MORANA« ju je spasila i kosa mi je narasla. Kapešlč Jovan, Rajlovao. Sa Vašom »MORANOM« sam zadovoljan, mlada mi kosa raste. »MORANA« je jedim lijek a od nje samo može kosa da naraste a o tome sam se uverio. ftlomir Radosavljevič, Miloša Velikog 7, Beograd. »MORANA« Lijek zaslužuje potpuna priznanja. Ja i moji prijatelji smo zadovoljni i sa veseljem Vam javljamo, da mi je uporabom »MORANA« perut uginula i mlada ml kosa raste. »MORANU« svakom preporučam. Pavle Suštič, Andrijevica. »MORANA« je preparat koji tačno i sigurno djeluje. Uspjeh mi je odličan pa Vam zahvaljujem. Mile Lazič, VilusL Moram priznati »MORANA« mi je zelo pomogla. Kosa više ne ispada i perut je uginula. Leopold Lipovšek. Kafana »Nebotičnik«, Ljubljana. t., nobenim drugim fklamimn iredsivom op morete doseči ena nega učinka. kakot « »asopisniiD uKlaiuim 'igai delokrog |f ne-»mejen Časopis* prid* v vsako m&o in novori int-vno de»etti»«»Cen) itateljev K<-dno ogla •tanje v velikem dne* ilku |e najuapeftnejfta nvestirljH. ki prinese h o r i s i trgovcu in kupcu. Itaiuiuiuuuiuiiliu....... i.:; t.: ..I L i .i: i Lj ;, i; . I-. il LJ It-li^i 11:1 i' d L11 i; H: u M N: [ 1 f [ U=; Hi U ii i i: 1.1 i i H i i b lii J t J i i Si. II i«Hi i......... .i.,. t! KUi. I l.ni f u. (i. i i J; u: I it, i H.: i. i; i;.............................................................................. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1938 začetek: 6. marca. 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: Zvaničnl oiro lajpciškog sajma — Beograd - Knez Mihajlova 33/L, tir ........»i................................................>">"inimmntim«ini)i in častni zastopniki: Ing. G. T o n n i e s — Ljubljana, Tyrševa cesta 33 — Tel. 27-62 ln Jos. B e z j a k — Maribor. Gosposka ulica 25. — Telefon 20 - 97. linHI|fnimtniltttinnmHin'<1lt(nminmi|lfmFninnnn>nitnmi,n).>.p...................... Beli elegantni atlas čevlji za ples. Vsaka dama more imeti k svoji toaleti čeveljčke v isti barvi kakor S specialno barvo barvamo na rdeče, roža, zeleno, meno in t. d. Zelo elegantni čevlji za ples. Zaponka preko rista ln lepa črno bela kombinacija dajejo Vašim n^am poseben šik. V njih boste imeli dvojno zadovoljstvo pri plesu. »Naš ponos« elegantni na rom šiveni lakasti čevlji za ples. Fina izdelava in soliden okras jamčijo za njihovo eleganco. Elegantni večerni čevlji za gospode, Izdelani iz finega laka in kouibiuinuU b semi-ftom. Originalni angleški Exlde akumulator 6 Volt 90 Amp. ur Din 750.- M. RAHAR Zastopstvo za Dravsko banovino: LJUBLJANA, Celovška 38 Telefon 22-92 II ............................................................................................................................................................................... ČAJNO MASLO iz pasterizirane smetane dobavlja E.VAJDA, čakovec ■onnnnmimi Tel. 59, 60, 33. Brzojavi: Vaj da: čakovec ggjjjijijgjjj^ OmMb 'osien _______, Mjnoniltlh mndMot ®o>or|l irtotMJI Bncrvtjlvl Po celo iHck« eem' Onlki rnuikni 4SIHUMA« P. B A TJ KI- LJUHU4NA K&rtovika Podružnica; Maribor Aleksandrov« Velika prodaja OSTANKOV od letnega in zimskega blaga po zelo znižanih cenah pri tvrdki F. I. GORIČAR, LJubljana, Sv. Petra cesta 29 tako na pr.: krepdešinl mt ...*•.. od 14.— din naprej ostanki volnenega blaga mt. ....**• od 18.— din naprej ostanki barhenta za domače obleke ..... od 11.50 din ostanki žameta od 16.- din. flanelasti mt od 5 50 din ostanki za plašče In kostume mt.....od 26 — din ostanki mo&kih štofov mt........od 35.- din naprej kakor tudi razne pletenine tn trikotaže, zimske rjuhe ln deke ter sploh vsemu zimskemu blagu globoko znižane cene J Najlepše Zavese .............................................. tf H rf HI i i I lil iHf HUII i HI4liii 11 MHItUtUHttOtimHt U ti HttUMHHtl« il M UIMSUtiaHtn samo v trgovini SEVER — MARIJIN TRG 2 w ^ ^ ^ p g> Vam za pomlad strokovno Mm. M & renovira po zmernih cenah AVIOIIH^M« DELAVNICA za avtoličanje ln tapeciran Je ognjeno emajliranje motoclklov in koles — Se priporoča PERŠIN FRANC, št. Vid nad Ljubljano DELO SOLIDNO ! IZVRŠITEV TOČNA l vcc^ahimt JUGOGRAFIKA-SV PETRA NASIP23 100 uspehov os en oglas ^JUTRU" ,iii:">t.""ii-iimiritiT.tin(i.>«i.tii'i(tt>,fti'it<