V Romansu zaradi požara pet neuporabnih stanovanj h :r_í ' J j ^^Hl:' >/13 Mladi nočejo, da bi protest zamrl !Efl /5 Vabilo na ogled prodajno-razstavnega sejma starin Triesteantiqua v nekdanji ribarnici /8 V Doberdobu se začenja gradnja prizidka ob nižji srednji šoli Primorski Italijanske težave ne prihajajo iz Aten Vlasta Bernard Namera grške vlade, da razpiše referendum o dogovoru EU za rešitev Aten pod strogimi varčevalnimi pogoji, je včeraj povzročila močan preplah na finančnih trgih in v evropskih vladnih palačah. Komaj teden star sporazum o programu pomoči za Grčijo in za rešitev evra je v hipu ogrozil fran-cosko-nemški načrt za preprečenje širjenja krize ne samo na šibkejše južnoevropske članice območja evra, ampak tudi na vse bolj ogrožene francoske banke. Med veliki evropskimi državami pa je v tem trenutku gotovo najbolj izpostavljena Italija. Njene banke so polne državnih obveznic, ki izgubljajo vrednost in katerih donosi se dvigajo na ravni, kakršnih Italija ne pomni od uvedbe evra. Potrebovale bodo močne injekcije svežega kapitala. Milanska borza je tudi iz tega razloga eden najbolj izpostavljenih finančnih trgov na Stari celini, tam je samo včeraj pogorelo 22 milijard evrov borzne kapitalizacije. Tisto, kar trge najbolj vznemirja, pa je ravno rast obresti, ki jih mora Italija plačevati na svoj javni dolg. Varčevanje, v katero so prisiljeni državljani, tako ne bo več namenjeno zniževanju javnega dolga, ki je presegel astronomsko številko 1900 milijard evrov, ampak zgolj plačevanju obresti imetnikom državnih obveznic. Desetletne zakladne obveznice (BTP) so včeraj dosegle 6,33-odstotni donos. Le malo manjka, da se približa sedmim odstotkom, pragu, ki bi državo potisnil v grško situacijo. Premier Berlusconi je skušal razburjenje omiliti s trditvijo, da je vzrok za nov pretres na trgih napoved referenduma v Grčiji, vendar je težko verjeti, da se ne zaveda resnosti položaja, v katerega je zašla Italija. Če jutri v Cannes ne bo nesel kak konkreten ukrep iz famoznega pisma, ki ga je poslal v Bruselj, se Sarkozy in Merklova tokrat ne bosta ironično posmeho-vala, ampak ga bosta javno priklicala k odgovornosti. Simpatične šale tokrat ne bodo pomagale. Resnosti trenutka se gotovo zaveda predsednik republike. S Kvirinala je včeraj prišel poziv k hitremu ukrepanju za udejanjanje programa stabilizacije javnih financ. »V tako kritičnem trenutku država lahko računa na širok krog družbenih in političnih sil, ki se zavedajo potrebe po novi perspektivi široke podpore odločitvam, ki jih Evropa, mednarodna javnost in finančni trgi urgentno pričakujejo od Italije,« je prepričan Napolitano, ki napoveduje, da bo preveril pogoje za konkretizacijo te perspektive. Lahko pričakujemo novo vlado narodne rešitve? dnevnik SREDA, 2. NOVEMBRA 2011 št. 259 (20.274) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € evro - Po napovedi Aten o referendumu o načrtu za rešitev evra Pretres na finančnih trgih in preplah v vladnih palačah Milanska borza izgubila 6,80%, donos na BTP zrasel na 6,33% gonars - Ganljivo pričevanje Barbare Miklič Türk »Moja internirana mama je pomagala taboriščnikom« GONARS - Včerajšnje prireditve v spomin na slovenske in hrvaške taboriščnike v Gonarsu se je udeležilo presenetljivo veliko ljudi. Udeleženci so se najprej poklonili spomeniku taboriščnikom na pokopališču, nato pa na kra- ju, kjer so v letih 1942-1943 stale barake. Častna gostinja komemoracij je bila gospa Barbara Miklič Türk (na sliki), žena slovenskega predsednika Danila Türka, katere mama je bila internirana v Gonarsu, kjer je kot mlada bolničar- ka pomagala bolnim taboriščnikom. Na slovesnosti, ki jo je priredila Občina Gonars, je govoril tudi predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. Na 3. strani BRUSELJ - Na napoved grškega premiera Papandreuja o razpisu referenduma o novem načrtu za rešitev evra so se včeraj dramatično odzvali finančni trgi, završalo pa je tudi v evropskih vladnih palačah. Pred jutrišnjim vrhom skupine G20 v Can-nesu bo danes napeto tudi v Rimu, še posebno potem, ko je predsednik republike zahteval od vlade čim prejšnje udejanjenje zavez iz pisma, ki ga je Berlusconi poslal v Bruselj. Italija je namreč v tem trenutku najbolj izpostavljena velika članica območja evra. Donosnost njenih 10-letnih obveznic je namreč včeraj dosegla 6,33 odstotka, milanska borza pa je izgubila 6,80 odstotka. Na 11. strani Višji deželni popusti za nakup goriv Na 2. strani Slovenci DS o položaju v slovenski manjšini Na 2. strani Trije slovenski tržaški fotografi v Mariboru Na 10. strani Popis: prefektura svari pred goljufi Na 12. strani Iz kamnoloma slabe novice za Občino Doberdob Na 13. strani italija Antonione zapušča Berlusconija TRST - Tržaški poslanec Roberto Antonione je napovedal, da bo zapustil poslansko skupino Ljudstva svobode, če sedanja vladajoča koalicija ne bo do konca tedna razširila večino tudi na druge stranke desne sredine. Če do tega ne bo prišlo, ne bo več v poslanski zbornici podpiral Berlusconijeve vlade. Antonione je bil svojčas tesen Berlusconijev sodelavec, saj je bil vsedržavni koordinator Forze Italia. Ko bi vladni večini odtegnil svoj glas, bi se znašla vlada na robu parlamentarnega preživetja. Na 5. strani spomin na pokojne - Številne svečanosti na Goriškem in Tržaškem Sveže cvetje na grobovih, številni venci ob spomenikih TRST-GORICA - Dnevi okrog 1. novembra so tradicionalno posvečeni spominu na pokojne. Pokopališča so polna krizantem, ob spomenikih padlim v Narodnoosvobodilnem boju pa so potekale krajše svečanosti. Komemoracije so potekale tako na Tržaškem kot na Goriškem, zlasti v slovenskih vaseh, kjer je tudi danes močno prisotna zavest o pridobitvah od-porništva in krvavem davku, ki so ga za svobodo plačali tukajšnji ljudje. S tem v zvezi in o zablodah vladne politike, ki poleg gospodarske poglablja tudi krizo osnovnih vrednot, smo jasne besede slišali pred spomeniki v Gorici in Podgori. Na 4.,13. in 14. strani 2 Sreda, 2. novembra 2011 ALPE-JADRAN / fjk - Za bencin največ 21, za dizel 14 centov popusta pri litru Nova pravila za nakup goriv z deželnim popustom S tem naj bi se zmanjšal nakup pogonskih goriv v Sloveniji (in v Avstriji), kjer so cene še nižje TRST - Včeraj so začela v Furlaniji-Julijski krajini veljati nova pravila za nakup motornih goriv s popustom. Namesto petih con, v katerih je bilo mogoče uveljavljati popust (višina je bila odvisna od oddaljenosti od meje) pri nakupu goriva, so zdaj uvedli samo dve. V prvi coni (bolj oddaljeni od meje) znaša popust za nakup bencina 14 centov pri litru, za nakup dizelskega goriva pa ) centov na liter. V drugi coni (obmejni, ki zadeva 140 občin v FJK, med katerimi sta tudi Trst in Gorica) pa znaša popust 21 centov pri litru bencina in 14 centov pri dizlu. Za avtomobiliste, ki imajo vozila na hibridni pogon (z dodatnim električnim pogonom), se popust poveča še za 5 centov. Glavni cilj novih ukrepov je v tem, da bi čim bolj omejili nakup pogonskih goriv v Sloveniji in tudi v Avstriji, ki imata veliko nižje cene kot Italija. Zato je veliko avtomobilistov iz obmejnih krajev gorivo za svoje jeklene konjičke redno kupovalo čez mejo, saj je prihranek pri polnem rezervoarju precejšen. Z novimi popusti čezme-jen črpalke ne bode več tako vabljive, čeprav je razlika v ceni še vedno v korist slovenskih in avstrijskih črpalkarjev. V Italiji liter zelenega bencina že krepko presega 1,6 evra (v Sloveniji 1,33), medtem ko je treba za dizelsko gorivo odšteti več kot 1,5 evra za liter (v Sloveniji 1,27). Z najvišjim popustom (21 centov) se cena 95-oktanskega bencina zniža na približno 1,4 evra za liter, cena dizla pa je še nekaj centov nižja. Nakup goriv s popust je v FJK možen samo s posebno kartico, pri kateri pa mora vsak najprej preveriti, če je še veljavna. Kdor je ni uporabljal več kot 9 mesecev, popusta ne more dobiti, dokler mu na trgovinski zbornici ne obnovijo veljavnosti kartice. slovenija - Ob dnevu mrtvih Nakup bencina bo zdaj v FJK cenejši, kot je bil arhiv Splitski zdravnik: Stanje mladega slovenskega alpinista stabilno SPLIT - Mladega slovenskega alpinista, ki se je v ponedeljek poškodoval med plezanjem na Velebitu, je bil operiran in njegovo življenje ni več ogroženo, je včeraj za STA povedal specialist nevrokirurg v kliničnem bolniškem centru v Splitu Vlatko Ledenko. Dodal je, da je stanje 23-letnega fanta stabilno in bi ga čez nekaj dni lahko prepeljali na zdravljenje v Sloveniji, če ne bo poslabšanja. O podrobnostih poškodb ni želel govoriti. Na nesrečnega mladega moškega se je v ponedeljek v400 metrov visoki steni Anica Kuk pri Veliki Paklenici odlomil kos stene in ga zadel v glavo. Čeprav je imel čelado, je dobil hujše poškodbe glave, reševalci pa so sumili tudi na poškodbo hrbtenice. V Sloveniji letos več rojstev kot smrti LJUBLJANA - V Sloveniji je v drugem četrtletju letošnjega leta umrlo 4443 prebivalcev, rodilo pa se je 5335 otrok. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo rojenih za 2,7 odstotka manj otrok, smrti pa je bilo za štiri odstotke manj, kažejo začasni podatki statističnega urada. Skupno je v prvi polovici letošnjega leta umrlo 9475 prebivalcev, rodilo pa se je 10.457 otrok, 5368 dečkov in 5089 deklic. Državni vrh s polaganjem vencev obeležil spominski dan špeter - Seja slovenske deželne komponente Demokrati zavračajo enostranske ■ • v - «v« • politične »recepte« v manjšini LJUBLJANA - Najvišji slovenski državni predstavniki so se včeraj dopoldne na ljubljanskih Žalah s poklonom padlim v vojni za Slovenijo, padlim v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno in žrtvam prve svetovne vojne spomnili dneva mrtvih. Vence je ob postroju častne enote Slovenske vojske položil predsednik republike Danilo Türk. Türka sta na žalnih svečanostih spremljala predsednik vlade Borut Pahor in predsednik državnega zbora Ljubo Germič. Prav tako so se svečanosti udeležili predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, generalni direktor policije Janko Goršek in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske Renato Petrič. Predsednik republike je venec najprej položil k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo leta 1991, nato k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije med letoma 1941 in 1945, svečanosti na Ža- lah pa je sklenil s polaganjem venca pri kostnici žrtev prve svetovne voj-ne.Turk je kasneje venec položil tudi k spomeniku žrtvam vojnega nasilja na Urhu pri Ljubljani, popoldne pa še pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev iz leta 1945 na mariborskem pokopališču Dobrava na Teznem. V Parku spomina na Teharjah je polaganja vencev udeležil predsednik vlade Pahor, predsednik državnega zbora Ljubo Germič pa pri spomeniku frankolovskim žrtvam na Fran-kolovem. Državne delegacije so se včeraj udeležile tudi slovesnosti ob spominskih obeležjih v Gradcu ter v Gonarsu in Gorici. Ob dnevu spomina na mrtve so potekala tudi številna bogoslužja. Tako je na primer ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik zjutraj mašo vodil v ljubljanski stolnici, ljubljanski nadškof Anton Stres pa pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo na Žalah popoldansko molitev. (STA) ŠPETER - Konec prejšnjega tedna se je v prostorih slovenskega kulturnega centra v Špetru sestalo deželno vodstvo slovenske komponente Demokratske stranke. Srečanje v Benečiji je nudilo priložnost za podrobno analizo situacij, ki jih danes živijo tamkajšnji Slovenci in njihove organizacije. Glavna pozornost je bila seveda posvečena nesprejemljivi in na žalost namerni blokadi obnovitvenih postopkov, ki jo je bila deležna špeterska dvojezična šola. Že od vsega začetka, je bilo zelo jasno, da se bo reševanje prisilne selitve šole vleklo v nedogled. Lokalni upravitelji so namreč s pomočjo skrbne režije strankarskih prijateljev po mnenju demokratov naredili vse in še več, da bi tej ustanovi, ki je prava delavnica sožitja, povzročili veliko škodo. Po skoraj dveh letih zavlačevanj je danes ta zgodba že na robu brezupnosti in to v skrajnem ne-spoštovanju do otrok, staršev in šolnikov z edinim namenom, da se uporabnikom in vodstvu ustanove dan za dnem izčrpa moči in ustvari šoli, ki je očitno marsikomu trn v peti, negotovo bodočnost. Slovenska komponenta DS je v vseh teh mesecih skušala v svojih pristojnostih premakniti blokado v pravo smer očitno pa se je še enkrat dokazalo, da velikokrat uprave spoštujejo politične diktate in absolutno ne delujejo v dobrobit vseh občanov za kar so poklicane. Umazane politične igre pa se tokrat igrajo na koži otrok. Razveseljiva novica možnega širjenja dvojezičnih šol v videmski pokrajini pa močno potrjuje dejstvo, da so umetni strahovi preteklosti prisotni le še kanalska dolina - Visok življenjski jubilej trbiškega trgovca 90-letni Simon-Šimen Preschern: gm »v • • | • v - v »Ce govoriš jezike, imas sto možnosti« TRBIŽ - V Kanalski dolini se priimek Prešeren, zapisan v različnih inačicah, pojavlja dokaj pogosto. V dolino ga je sredi 19. stoletja »pripeljal« Jurij Prešeren, ki je v Ovčji vasi služboval kot duhovnik. Za bratom veliko slavnejšega pesnika Franceta, s katerim pa se baje nista najbolje razumela, je v dolino prišel še en brat, ki se je priženil v Ukve. Od takrat so Prešerni (ali Prescherni) trdno zakoreninjeni v Kanalski dolini: v Ukvah, na Trbižu in celo Višarjah. Med njimi je tudi redni bralec našega dnevnika Simon Preschern, ki slavi danes devetdeseti rojstni dan. Njegova trbiška trgovina z bogato ponudbo električne opreme in gospodinjskih ter elektronskih pripomočkov, je bila dolga desetletja prava institucija. Simon Preschern, ki ga marsikdo pozna z imenom Šimen, jo je odprl takoj po drugi svetovni vojni, saj mu je bila trgovina pisana na kožo: že v zelo mladih letih se je namreč zaposlil kot trgovski vajenec. Med vojno je delal na trbiški banki, ko je izvedel, da bodo vse fante militarizirali, je pobegnil v Treviso. Pot ga je vodila v razne kraje po Italiji, doživel je več aretacij, kot nam je zaupal med nekim pogovorom, pa se je vsakič izmazal, tudi po osvoboditvi. »Partizani brigade Osop-po so kradli v naši bajti na Ukovški planini, uprl sem se, oni pa so me aretirali.« Deset dni je preživel v kasarni v Tolmeču, nato so jih angleški vojaki odvedli v Benetke. »Bilo je ogromno moških, baje okrog 25.000 nemških vojakov, ki bi morali iti na prisilno delo v Afriko. Če govoriš jezike, imaš sto možnosti in si lahko pomagaš ... Nagovoril sem angleškega vojaka in bil izpuščen.« Štiriindvajsetletni Šimen se je vrnil domov in se veselil prihoda jugoslovanskih vojakov v dolino. Na domu v Ukvah je visela jugoslovanska zastava. Simon Preschern je bil med tistimi (redkimi) Trbi- Slavljenec pred Mihevčevo upodobitvijo ljubljenih Višarij pd žani, ki so upali, da bo razmejitvena komisija do-sodila, naj Kanalska dolina pripade Jugoslaviji. Kolo zgodovine se je obrnilo drugače, Šimen si je ustvaril družino in odprl trgovino na Trbižu, ki je še danes v družinski lasti. Tudi sam se redno pojavlja med njenimi policami. (pd) v glavah nekaterih politikov, pravijo Slovenci v DS. Srečanje se je nadaljevalo z obravnavo polemičnih razprav okoli naše šole, ki so v zadnjih dneh polnile strani Primorskega dnevnika. »Čudi namreč pristop slovenske stranke, ki demagoško in v pravem predvolilnem stilu prepričuje javnost, da je in je bila sama in edina braniteljica slovenskega šolstva v Italiji. Gotovi smo, da so ljudje takih pristopov skrajno naveličani, kajti poslanstvo politike ne sme biti to, da si šolo lasti v volilne namene. Z enostranskimi političnimi recepti in grobimi osebnimi napadi ustvarjamo tisto napetost, ki vedno bolj oddaljuje ljudi od politike. Naša šola in predvsem vsi tisti, ki so vanjo vložili in vlagajo vse svoje najboljše sile si tega ne zaslužijo. Čas vsesplošne krize, ki ga danes živimo tudi znotraj naše skupnosti gotovo ne dovoljuje političnih strumentalizacij še zlasti ne na račun šole, ki je za našo manjšino vitalnega pomena in je morda tista, ki je danes najbolj pod udarom,« piše v sporočilu za javnost. Beseda je nato tekla o nedeljskih primarnih volitvah leve sredine v Gorici. »Slovenci v DS smo prepričani, da lahko leva sredina ponovno zmaga na občinskih volitvah. Pogoj za uspeh in uveljavitev odprte in napredne politične opcije pa je enotnost leve sredine; primarne volitve so ena izmed poti do te enotnosti in skupnega nastopa.« Zato slovenska komponenta DS poziva vse, da se nedeljskih primarnih volitev v Gorici udeležijo in da s preferenčnim glasom izvolijo kandidata DS Giuseppeja Cingolanija. sarajevo - Padel na minsko polje Stanje slovenskega padalca po amputaciji obeh nog še vedno zelo zaskrbljujoče SARAJEVO - Stanje slovenskega padalca, ki je v nedeljo pristal na minskem polju v BiH in so mu morali zaradi hudih poškodb amputirati obe nogi, je še vedno zelo resno. Kot so za Žurnal24 povedali v sarajevskem kliničnem centru, naslednjih sedem dni ne pride v poštev prevoz v Slovenijo. Padalec je malce bolj stabilen kot v ponedeljek, ampak še vedno v zelo kritičnem stanju, je za Žurnal24 povedala tiskovna predstavnica sarajevskega univerzitetnega kliničnega centra Bilijana Jandric. 28-letni jadralni padalec se je poškodoval v nedeljo popoldne, ko je z jadralnim padalom pristal na minskem polju na območju Jahorine pri Sarajevu. Naletel je na mino, ki je eksplodirala in ga huje poškodovala. V ponedeljek popoldne je v Sarajevo že pripeljal slovenski helikopter z zdravniško ekipo, ki naj bi ponesrečenega pripeljal v ljubljanski klinični center. Vendar se je njegovo stanje močno poslabšalo in so ga morali znova operirati. Po poročanju spletnega portala 24ur.com so mu amputirali obe nogi. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 2. novembra 2011 3 zgodovina - Veliko ljudi na včerajšnji spominski slavnosti na območju nekdanjega taborišča Gonars ni pozabil na nedolžne žrtve italijanskega vojnega terorja Med govorniki tudi predsednik FJK Renzo Tondo - Ganljive besede Barbare Miklič Türk, katere družina je bila tam zaprta GONARS - »Toliko ljudi pred spomenikom umrlih taboriščnikov sem videl le ob njegovem odkritju leta 1973,« pravi Ferruccio Tassin, zgodovinska vest taborišč v Gonarsu in v sosednjem Viscu, kjer so med italijansko okupacijo Slovenije in Hrvaške umirali predvsem otroci in stari. Tassin dvomi, da so ljudje množično prišli zaradi najavljenih politikov (tudi njih je bilo zelo veliko), sam pa si ne zna razložiti tolikšne navzočnosti. Res je, da je v Gonarsu in v južni Fur-laniji še vedno zelo živ spomin na taborišče, za kar nosita zaslugo, poleg domače Občine, Jugoslavija (graditelj spomenika-kostnice) in nato Slovenija ter Hrvaška. Častna gostja je bila Barbara Miklič Türk, žena slovenskega predsednika Danila Türka. Furlanski otroci so zapeli Zdravljico Goste iz Slovenije (največ jih je bilo z Vrhnike in Borovnice, od koder je bilo doma veliko taboriščnikov) so pozdravili učenci in dijaki osnovne in srednje šole iz Gonarsa, ki so jim zapeli Zdravljico. Lepa dobrodošlica, kot je bila za številne goste tudi lepa gostov iz Slovenije ter Hrvaške. Župan Del Frate, ki je kot vzrok za drugo svetovno vojno omenil »nasprotujoče nacionalizme«, je obžaloval taborišče in izrazil upanje, da se takšna grozodejstva ne bodo več ponovila. Zelo jasen in odkrit je bil predsednik videmskega pokrajinskega sveta Marco Quai (stranka Ljudstva svobode). Z zgodovino ne gre slepomišiti - je dejal - Gonars je bil izključno fašistična, torej italijanska odgovornost. »Moja mama je pomagala bolnim taboriščnikom« Miklič Turkova se je vidno ganjena na prostoru, kjer je bila nekoč zaprta njena mama, zahvalila Občini Gonars za zgledno ohranjanje spomina na dogodke, ki se ne bi smeli nikdar več zgoditi. Povedala je, da je bila družina njene mame za časa italijanske okupacije Ljubljane odpeljana v taborišče v Gonars in da so bili vsi njeni člani preprosti civilisti, ki niso zagrešili nobenega zločina. Izrecno je poudarila, da je družina njene mame imela izjemno srečo, saj so trpljenje v taborišču vsi njeni preživeli. dobrodošlica furlanskih alpincev, bivših partizanov VZPI-ANPI in članov civilne zaščite. Občino Gonars, ki lepo skrbi za vzdrževanje spomenika, je zastopal župan Marino Del Frate. Predsednik Dežele Renzo Tondo se je spomnil trpljenja taboriščnikov (skoraj petsto se jih ni vrnilo domov) in izpostavil zadnja spravna dejanja med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Posebej je omenil lansko tržaško srečanje predsednikov treh držav. »To je italijanska in fašistična odgovornost« Polaganju vencev (v kostnici je na vseh žarah rdeča zvezda) so sledili pozdravi javnih upraviteljev in Povedala je še, da je mama v taborišču kot sedemnajstletno dekle pomagala nekemu hrvaškemu zdravniku in se tam ob pogledu na garja-ve zapornike odločila, da bo v primeru, če bo preživela, postala zdravnica. To je kasneje tudi storila. Taboriščnih žrtev se je žena slovenskega predsednika spomnila s spoštovanjem in sočutjem; poudarila je, da ima vsak pravico do svoje bolečine in da moramo to spoštovati. Življenjsko zgodbo svoje družine, ki je vezana na Gonars, je gospa Miklič Türk, pripovedovala italijanskemu predsedniku Giorgiu Napoli-tanu ob njegovem obisku v Ljubljani. Od tod tudi vabilo na včerajšnjo prireditev. Sandor Tence Včerajšnje spominske slavnosti (desno) v Gonarsu se je udeležilo veliko ljudi. V sredini Barbara Miklič Türk s predsednikom FJK Renzom Tondom in spodaj delegacije SKGZ, SSO in Slovenske skupnosti, ki so položile vence na spomenik-kostnico. / ŠPORT Sreda, 2. novembra 2011 4 HRITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu spomin na pokojne - V priredbi okoliških občin, društev in borčevskih združenj Številni izrazi hvaležnosti pokojnim in padlim v NOB Tudi na Tržaškem so se včeraj zvrstile spominske svečanosti pred spomeniki in na pokopališčih V smeri urinega kazalca: župan Pisani pred spomenikom v Repnu, delegacija SSO na openskem pokopališču, spominsko obeležje na pročelju Narodnega doma pri Sv. Ivanu, župan Sardoč v Briščikih, predsednik občinskega sveta Furlanič pred spomenikom pri Sv. Ani Številne spominske svečanosti se v teh dneh, ko se tradicionalno spominjamo pokojnih, vrstijo na tržaških pokopališčih in ob spominskih obeležjih padlim v Narodnoosvobodilnem boju. Tako se je na primer že v ponedeljek poklonila spominu padlih občinska uprava iz Zgonika z županom Mirkom Sardo- čem na čelu. V družbi pripadnikov civilne zaščite in tabornikov Rodu Modrega vala je delegacija obiskala spominska obeležja na občinskem ozemlju, padlim v spomin je zapel tudi zbor Rdeča zvezda. Podobno spoštljivo priznanje so padlim včeraj popoldne namenile tudi uprave iz občin Devin-Nabrežina, Milje in Re- pentabor. Vence in cvetje so ob spominske plošče in spomenike položila tudi razna borčevska združenja, organizacije taboriščnikov in političnih preganjancev. Tako je bilo na primer na Opčinah, v Boljuncu, Križu. Pri Sv. Ivanu so spominsko svečanost priredili v sodelovanju s krajevnim društvom Škamperle in odborom za počastitev padlih v NOB (prisotne je nagovoril Tomaž Kalc), prav tako je bilo pri Sv. Ani. Pred spomenikom na Istrski ulici je zapela Ženska pevska skupina Ivan Grbec, spre- govoril pa je predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič in opozoril na številne aktualne probleme, za rešitev katerih potrebujemo složnost, ki je bila značilna za NOB. Svet slovenskih organizacij se je v ponedeljek poklonil nekaterim možem, ki so zaslužni za naš obstoj. Pot ga je vodila vse do Ovčje vasi v Kanalski dolini, začela pa se je na openskem pokopališču, kjer je pokopan Jože Peterlin; zaslužni pedagog in gledališčnik bi danes slavil stoti rojstni dan. dan mrtvih - V Lonjerju, v Križu in v Škednju Mladi so se poklonili padlim V Lonjerju na kraju, kjer je stal partizanski bunker - V Križu in pri Sv. Ani pred spomenikoma padlim v NOB Otroci lonjerskega vrtca ter učenci osnovne šole Frana Milčinske-ga s Katinare ter katinarske podružnice nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda so tudi letos počastili spomin na padle za svobodo iz njihovih krajev z obiskom spomenika v Lonjerju,. Postavili so ga na kraju, kjer je med drugo svetovno vojno stal partizanski bunker, ki so ga pred 66 leti, januarja 1945, nacifašisti napadli. V boju z okupatorji so padli trije partizani, trem pa je uspelo zbežati, medtem ko so naci-fašisti enega domačina umorili, preko štirideset vaščanov pa so odpeljali v tržaške zapore. Lonjerski in katinarski učenci in dijaki so se spominu na padle pri spomeniku poklonili v ponedeljek dopoldne s petjem in recitacijami, ki so jih izvedli zlasti osnovnošolci, medtem ko so srednješolci spregovorili o spomeniku in takratnih dogodkih. Tako kot prejšnja leta, so se tudi letos svečanosti udeležili domačini in mladi iz Lonjerja, ki so tudi prinesli svoj pozdrav, kar lepo priča, kako so domačini hvaležni borcem za svobodo. Poklon kriških učencev V petek, 28. oktobra, smo se učenci osnovne šole Alberta Sirka iz Križa in malčki iz vrtca Justa Košute skupaj z našimi učiteljicami spomnili padlih v NOB in rajnih. Na pokopališču smo po enominutnem molku Desno učenci osnovne šole Ivana Grbca -Marice Gregorič-Stepančič pred spomenikom padlim v NOB pri Sv. Ani; Levo poklon mladih v Lonjerju kroma zapeli pesmice in položili rožice. Pri vaškem spomeniku nas je prisrčno pozdravil in se zahvalil za naš trud predsednik sekcije VZPI iz Križa, gospod Jurij Žerjal. Malčki iz vrtca so zapeli pesmici Botra jesen in Lepši cvet, mi osnovno-šolčki pa smo pripravili krajši recital o domovini, kurirčkih, partizanih in slovenski pesmi. Spomenik pod murvo, posvečen mladima partizanoma, smo okrasili s cvetjem. (Učenci OŠ A. Sirka iz Križa) Poklon mladih iz Škednja Na osnovni šoli Ivana Grbca-Marice Gregorič-Stepančič iz Škednja se z obiskom pokopališča vsako leto ob priliki novembrskih praznikov spomnijo na padle, ki so darovali svoja življenja za našo boljšo prihodnost. Pretekli ponedeljek so obiskali spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju pri Sv. Ani. S šopom rdečih nageljnov in recitacijami so se poklonili žrtvam vojne in fašističnega nasilja. (nd) / ŠPORT Sreda, 2. novembra 2011 ljudstvo svobode - Tržaški poslanec napovedal izstop iz stranke presdsednika vlade 5 Antonione: adijo Berlusconi Če do konca tedna ne bo prišlo do razširitve vladne večine na druge stranke desne sredine, bo nekdanji koordinator Forze Italia zapustil Ljudstvo svobode in odrekel vladi svojo podporo Roberto Antonione bo ta teden zapustil poslansko skupino Ljudstva svobode ter bo odrekel zaupnico Berlusconijevi vladi. Tako je napovedal sinoči med radijsko oddajo La zanzara na Radiu 24. Novica je takoj udarila v italijanski politični svet, objavili so jo vsedržavni televizijski dnevniki. V telefonskem pogovoru za Primorski dnevnik je Antonione podrobno pojasnil svoje stališče. Poudaril je, da je v radijski oddaji ponovil kritična stališča do Berlusconijeve vlade, ki jih je bil iznesel že pretekli teden v intervjuju v dnevniku La Repubblica. Dodal je, da sedaj pričakuje politični zasuk v vladi; če do tega ne bo prišlo do konca tedna, bo zapustil poslansko skupino Ljudstva svobode in odrekel Berlusconijevi vladi svoj glas. Na vprašanje, ali bo imela ta njegova odločitev posledice tudi v tržaškem občinskem svetu, v katerem sedi ob svetnikih Ljudstva svobode, je Anto-nione odgovoril, da bo to prišlo na dnevni red pozneje. »Sedaj sledim drugim, vsedržavnim zadevam,« je pojasnil. V oddaji La zanzara je Antonione izjavil, da »mora Berlusconi takoj oditi, sedanjo večino pa bi bilo treba razširiti z vključitvijo drugih strank desne sredine. Namig na tako imenovani tretji pol Ca-sinija, Finija in Rutellija je bil očiten. Tržaški poslanec je nadalje ocenil, da »ni mogoče voditi države za nos in vladati le z dvema ali tremi glasovi večine.« »Na žalost najbolj tesni Berlusconijevi sodelavci silijo predsednika vlade, naj se zapre v bunker. V parlamentu vsi mislijo kot jaz, tudi nekateri ministri. Svoja stališča pa iznašajo le ob zaprtih mikrofonih,« je povedal, in menil, da je »bolje ravnal D'Alema, ki je odstopil, ko mu je po izgubljenih deželnih volitvah postalo jasno, da nima več večine.« Antonionejeva odločitev ima za Ljudstvo svobode veliko politično valenco. Tržaški poslanec je bil vsedržavni koordinator Forze Italia in eden od Berlusconijevih najbolj tesnih sodelavcev. Z njim je bil tudi družinsko povezan, saj je bil prav Berlusconi boter Antonionejeve hčerke Roberte. Med drugim je preteklo pomlad prav Berlusconi podprl Antonionejevo kandidaturo za tržaškega župana na listi Ljudstva svobode. Antonionejeva odločitev, da odreče svojo podporo Berlusconijevi vladi, bi lahko imela tudi velike politične posledice. Vlada ima v poslanski zbornici pičlo večino, ko bi še kak poslanec sledil Antoninejevemu zgledu, bi izgubila parlamentarno zaupnico. M.K. Vse kaže, da so časi, ko je bil Antonione tako družinsko povezan z Berlusconijem, minili kroma veliki trg - Sinoči pospravljali prve šotore, večina pa je vztrajala Mladi še nočejo ustaviti protestnega vala Dopoldne nenasilen odpor proti posegu policije, zvečer nenapovedan shod po ulicah - Župan Cosolini z »ultimatom« in tremi predlogi - Zelo malo Slovencev Topel pulover, košček pice v roki in ponosen pogled. Tako so nekoliko utrujeni, a motivirani dijaki včeraj s svojimi šotori še naprej zasedali del Velikega trga pred palačo tržaške prefekture. Dopoldne so policisti - nekoliko v zadregi - poskusili prekiniti večdnevni protest, poskus pa se ni obnesel. Mladi so vedeli, da bodo organi pregona naslednjič odločnejši in po daljšem zborovanju so nekaj po 18. uri začeli pospravljati prve šotore. Skupina kakih dvesto mladih se je zvečer razcepila, saj so eni oblikovali nenapovedan sprevod po mestu (od Borznega trga so se odpravili po Korzu Italia do Ul. Imbriani in dalje), drugi so ostali na Velikem trgu in se menili, kaj narediti. Dober del šotorov je po 20. uri še stal, možno je, da bodo mladi odšli danes zjutraj. Dijaki, ki so se jim v zadnjih dneh pridružili še drugi, so sinoči hoteli nadaljevati s protestom, upoštevali pa so morebitne nove lokacije. Slišati je bilo tudi predlog zasedbe kakega zapuščenega poslopja. Prvo dejanje se je odigralo dopoldne. Ob 10. uri so pred prefekturo prišli policisti, da bi prekinili protestno pobudo, ki je v petek zvečer sklenila sprevod po mestnih ulicah in je bila nekakšna nadgradnja zasedb šol. Protestniki so se posegu policistov zoperstavili povsem miroljubno in naposled uspešno. Usedli so se v krog in se povezali v človeško verigo ter se tako nenasilno upirali. Policisti so nekaj pro-testnikov dvignili in odnesli stran, medtem pa je množica vpila »ne boste nas ustavili« in tudi »sramota«. Mlade so odkrito podprli nekateri starši in drugi občani, ki so prisostvovali dogodku. Policistov ni bilo ravno veliko in naposled niso vztrajali, tako da se je protestna pobuda v naslednjih urah nemoteno nadaljevala. Kmalu po odhodu policistov je na trg spet prikorakal župan Roberto Coso-lini, ki se je s protestniki v teh dneh že nekajkrat soočil. Jasno jim je povedal, da se lahko pobuda nadaljuje še 24 ur, nakar se bodo morali obvezno umakniti, ker morajo steči priprave na uradno slovesnost ob obletnici prehoda Trsta pod italijansko oblast leta 1918. Predlagal jim je, naj umaknejo šotore, sam pa se je zavzel za takojšnjo obravnavo treh dijaških zahtev. S Pokrajino Trst (in s samimi dijaki) naj bi se v kratkem pogovorili o stanju šolskih objektov (dijaki so pred dnevi napovedali, da bodo od državnega tožilstva zahtevali strokovne preglede dotrajanih poslopij), s podjetjem AcegasAps pa o prekinitvi dobave električnega toka, plina in vode revnim družinam (Cosolini je v ponedeljek vztrajal, da samopotrdila ne zado- stujejo ter da je potrebno objektivno preverjanje premoženjskega stanja družin). Tretja točka zadeva zahtevo mladih po socialnem centru, ki bi ga sami upravljali. Cosolini je včeraj izrazil pripravljenost, da skupaj z mladimi poišče primerne prostore za mladinske dejavnosti, samoupravljanja pa ni omenil. Višješolskim dijakom so se v zadnjih dneh pridružili posamezni univerzitetni študentje (uradno ne sodeluje nobena študentska organizacija) in člani skupin proti globalizaciji, zraven so bili tudi delavci, nekateri politični predstavniki in razni občani, ki so si pobliže ogledali dogajanje pred prefekturo. Slovenskih dijakov ni bilo, svojih šotorov niso postavili. Na trgu so se tudi včeraj vrstila srečanja, tečaji in odprte tribune, na katerih je vsakdo lahko povedal svojo misel. »Dogajanje je naporno in vznemirljivo. Zjutraj nas ne čakata kava in rogljiček, zajtrkujemo s politiko, «je popoldne povedal eden izmed viš-ješolcev. Dodal je, da je izkušnja vzgojna in prepojena s politično angažiranostjo. Marta, glasnica koordinacije dijakov, je bila na dopoldansko kljubovanje policijskim agentom ponosna: »Odpor je bil nenasilen. Sedeli smo v krogu, podprli pa so nas starši in mnogi drugi občani, ki so bili okoli nas. Saj nočemo ostati za vekomaj, videli bomo. Grdo pa bi bilo, ko bi nas s si- Tudi včeraj so se na trgu vrstila javna srečanja; pozno popoldne je prišlo do zborovanja, zatem so nekateri začeli pospravljati šotore in protestniki so stopili na bližnje ulice kroma lo odstranili zaradi neke vojaške parade ... « V gneči smo izbrskali tudi tržaško Slovenko, univerzitetno študentko Malino, ki je povedala, da nekaj študentov je, čeprav ne nastopajo organizirano: »Sama sem prenočila tukaj to noč in dopoldne sem prisostvovala dogodku s policijo. Bilo nas je veliko in težko bi nas zapodili,« je dejala. Med napisi, ki so krasili šotorišče, je bilo vabilo vsem »ogorčenim«, naj se pridru- žijo. Na večjem plakatu so bile navedene zahteve mladih: pravica do znanja (s prostim dostopom do vsakršnega vira kulture), udobni prostori za izobraževanje, pravica do mobilnosti (brezplačni javni prevozi za učence, dijake in študente), pravica do hiše, pravica do sodelovanja pri političnih in ekonomskih odločitvah in pravica do ekološko vzdržne prihodnosti. Zvečer je prišlo do nenapovedane demonstracije po mestu, sinoči je bila večina šotorov še na Velikem trgu in nikomur ni bilo jasno, kako in kje se bo protest nadaljeval. Tržaška pobuda je na fa-cebooku deležna podpore skupin iz raznih italijanskih mest, oglasili so se tudi rimski aktivisti, ki že več mesecev zasedajo gledališče Valle. Tekom dneva so se oglasili razni politiki, ki na protestnike gledajo z različnih zornih kotov. Veliki trg je na primer obiskal sen. Stojan Spetič (SiK). Deželni koordinator stranke SEL Giulio Lauri je še pred večernim zasukom pozval Cosolinija, naj prepusti trg mladim in preseli vojaško parado k Sv. Justu, poslanec Severne lige Massimiliano Fedri-ga pa je podprl poseg policije, »saj je protest upravičen samo, če je v skladu z zakoni«. Fedriga se je spraševal, kaj je točno obljubil Cosolini v zvezi s socialnim centrom, ob tem pa je spomnil, da je za šolska poslopja edina pristojna uprava Pokrajina in ne Občina. Aljoša Fonda 6 Sreda, 2. novembra 2011 TRST / kinodvorana ariston - Predstavitev Pressburgerjevega filma Dietro il buio Zasledovanje snidenja ravno kot Orfej in Evridika V filmu nastopata Sarah Maestri in Gabriele Geri - Velika pozornost do prostorov V tržaški kinodvorani Ariston so v petek zvečer predstavili javnosti film Dietro il buio, ki ga je na osnovi interpretacije gledališkega dela Claudia Magrisa z naslovom Lei dunque capira' uresničil režiser Giorgio Pressburger. Prikaz 70 minut trajajočega dolgometražca je privabil številno občinstvo, ki je ob koncu obeh predvajanj nagradilo s toplim aplavzom pri projektu soudeležene avtorje. Delo se navezuje na mitološko zgodbo Orfeja in Evridike. V filmu, ki je monolog, nastopata prepričljiva Sarah Maestri in Gabriele Geri, katera, navkljub ločenosti zaradi smrti, zasledujeta ponovno snidenje. Delo je v marsikaterem pogledu poetično, a tudi v določeni meri turobno; šele na koncu nastopi svetloba. Glavna igralka, ki se nahaja v neke vrste onostranstvu, nagovarja »gospoda predsednika,« boga, ker bi rada zapustila prostore tega velikega doma za ostarele, kjer so ljudje z zastrtimi pogledi in absolutno pasivni. Prizadeva si za to pozitivno rešitev, a kasnejši razplet dogodkov privede do drugačnega scenarija. Potem ko ji »gospod predsednik« omogoči zapustitev »močvirja« in se začenja odpravljati na površje, se iz ljubezni do svojega dragega premisli. Vrne se nazaj, ker noče z izhodom razočarati svojega ljubega z resnico, ki jo je spoznala: v onostranstvu ni namreč ničesar, nam pravi film, ki vseskozi ohranja potrebno pripovedno napetost. Gre za dolgometražec, v katerem so v absolutnem ospredju prostori: še predvsem notranji, a tudi zunanji. Pressburger se je odločil za prikaz dokaj dovršeno izdelanega dela, v katerem se izražata velika skrb za detajle in precejšen občutek za estetiko. Snemanje je v glavnem potekalo v prostorih nekdanje goriške bolnišnice, ki je bila zgrajena za časa fašizma in se jo danes v glavnem ne upora- ŽALOSTNA VEST Umrla je prof. Marija Kerže Giorgio Pressburger blja. Prizorišča zunanjega snemanja so se odvijala v goriških Brdih, Gorici in Trstu, kjer so kadre snemali na stopnišču nove univerze in pri nekdanjem gazometru. Ozadje nastanka filma, ki je stal okrog sto tisoč evrov in si ga velja ogledati, če ne drugega zaradi njegove estetske dodela-nosti, so na srečanju, ki ga je vodil kritik Roberto Canziani, simpatično razkrili pri njem soudeleženi avtorji. Matej Caharija Protagonistka, prepričljiva Sarah Maestri sesljan - Otroci občinskih jasli K. Štrekelj Prijeten izlet v Spesso: sprehod in nabiranje kostanjev Ob začetku šolskega leta so se otroci in starši občinskih jasli K. Štrekelj iz Se-sljana odpravili na izlet v Spesso pri Čedadu. Spremljale so jih tudi vzgojiteljice in ko-ordinatorka zadruge La Quercia. V res prijetnem dnevu, so obiskali biološko kmetijo Ronco Albina, kjer so se sprehodili po kostanjevem gozdu in nabrali polno košaro kostanjev. Gospodar kmetije je nato spekel kostanje in vsi skupaj so jih pojedli. Izlet se je zaključil s kosilom na kmetiji Bosco Romagno. V Trstu je umrla Marija Ščuka Kerže. Vest je včeraj sporočil slovenski televizijski dnevnik Rai. Marija Ščuka Kerže, rojena v Barkovljah leta 1940, je bila doktor znanosti s področja ne-vrofiziologije. Poučevala je splošno fiziologijo na tržaški univerzi, sodelovala z medicinsko fakulteto v Ljubljani in nekaterimi ameriškimi univerzami. Bila je avtorica številnih znanstvenih člankov in razprav, leta 2008 pa je pri Goriški Mohorjevi družbi izšla njena knjiga Moj oče Zorko. Marija je bila namreč hčerka Zorka Ščuke, agronoma in tigrovca, ki je bil obsojen na tako imenovanem drugem tržaškem procesu. Marija Ščuka Kerže je bila aktivna v Zvezi cerkvenih pevskih zborov. Po upokojitvi se je posvetila svojemu konjičku, igranju na orgle, in kot organistka redno delovala v tržaški župniji svetega Vincencija. bazovica - Vrtec Ubalda Vrabca Zmagovalni grad »smeti« Malčki so sodelovali na natečaju Kugy z izdelkom iz odpadnega materiala - Prejeli so denarno nagrado V lanskem šolskem letu je vrtec Ubalda Vrabca iz Bazovice sodeloval na natečaju Ku-gy, ki ga za vse šole že več let prireja Pokrajina Trst. V lanskem šolskem letu organizatorji niso priredili običajne nagra-jevalne prireditve, tako da so nagrajence razglasili šele v letošnjem šolskem letu. Vrtec je za natečaj pripravil večji likovni izdelek, ki je v celoti izdelan iz odpadnega materiala. Otroci iz vrtca so si izmislili zgodbo o kralju in kraljici, ki nista vedela, kako je treba pospravljati smeti. Njun grad je bil v kratkem preplavljen s smetmi, v pomoč pa so jim prišle barvne miške, ki so kralja in kraljico naučile ločenega zbiranja odpadkov, in sicer v zaboj za steklo so pospravile vse steklo in pločevinke, v zaboj za papir so pospravile kartone in papir, posebej so zbrale plastiko, v zelen zaboj pa odnesle vse organske odpadke. Grad je bil kmalu v najlepšem redu, vrtec pa je za izdelek v kategoriji A1 dobil denarno nagrado. Včeraj danes Danes, SREDA, 2. novembra 2011 DUŠANKA Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 16.51 - Dolžina dneva 10.06 - Luna vzide ob 12.56 in zatone ob 23.20. Jutri, ČETRTEK, 3. novembra 2011 SILVA VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinje C, zračni tlak 1020,9 mb raste, vlaga 71-odstotna, veter 3 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj C. [13 Lekarne Danes, 2. novembra, ter petek in sobota, 4. in 5. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). V četrtek, 3. novembra 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Picardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308992). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. [d Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! GABRIJEL PERTOT (Špj'lni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. / ŠPORT Sreda, 2. novembra 2011 7 uk Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Johnny English la rinascita«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Me-lancholia«. CINECITY - 20.00, 22.15 »Le avventu-re di Tin Tin - Il segreto dell'unicor-no 3D«; 16.30 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 2D«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Matrimo-nio a Parigi«; 19.45 »I tre moschet-tieri«; 20.00, 22.15 »Amici di letto«; 16.35, 19.55, 22.15 »This must be the place«; 16.30 »I Puffi«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Un amore all'improv-viso - Larry Crowne«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«; 16.10 »Disney's Maga Martina 2 - Viaggio in India«. FELLINI - 19.00, 22.20 »Carnage«; 15.20 »I Puffi«; 17.00, 20.20 »Una se-parazione«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La peggior settimana della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Quando la notte«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Huda učiteljica«; 17.40, 20.10 »Jeklena moč«; 17.00 »Johnny English 2«; 20.50 »Kateri je pravi?«; 16.10 »Medvedek Pu«; 19.40, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.00, 17.50 »Winx club: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 11.30 »Smrkci 3D«; 14.10, 16.30 »Kateri je pravi?«; 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 13.40, 19.00, 20.00 »Trije mušketirji 3D«; 12.40, 14.40, 16.40 »Winx club (sinhro.)«; 19.25, 21.25 »Paranor-malno 3«; 21.30 »Kužna nevarnost«; 13.05, 15.35, 18.05, 20.35 »Footlose«; 12.20, 15.40, 18.20, 21.00 »Jeklena moč«; 11.40, 18.50, 21.20 »Morilska elita«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'amore all'im-provviso«; Dvorana 2: 15.30, 19.00 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 17.15, 20.45 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno«; 15.30 »Maga Martina 2: Viaggio in India«; Dvorana 3: 22.30 »Amici di letto«; Dvorana 4: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Bar Sport«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.30 »In-sidious«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »La peggior settimana della mia vita«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.30, 22.15 »Johnny English«; Dvorana 3: 17.00, 19.50, 22.00 »Le av-venture di Tin Tin - Il segreto dell'uni-corno 3D«; Dvorana 4: 20.10, 22.10 »Insidious«; 17.40 »Bar sport«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »This must be the place«; 17.30 »Matrimonio a Parigi«. Čestitke M Izleti černih urah) in odborniki planinskega društva. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 333-1157815 (Ladi). □ Obvestila Dnevi hitro minejo, druga za drugim se vrstijo in prišel je dan, ko naš KRISTJAN praznuje danes svoj rojstni dan. Vse najboljše mu želijo nonota iz Ricmanj, stric Damjan z družino, Ivan in Peter pa mu pošiljata poljubčke. 9 Šolske vesti DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta danes, 2. novembra. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti danes, 2. novembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bodo volitve v zborne organe in srečanje s starši v petek, 4. novembra, s pričetkom ob 18. uri. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja polnoštevilno udeležijo. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej vadba ob petkih potekala od 19.15 do 21.15. ODBORNIŠTVO ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBČINE DOLINA obvešča, da za dodatne informacije v zvezi s predvidenimi tečaji angleškega in slovenskega jezika ter informatike, bo na razpolago osebje Ustanove AUSER danes, 2. novembra, od 10. do 12. ure na tel. št. 040-3478208. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« v Domu Železničarskih delavcev -Nabrežina postaja: danes, 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da bo danes, 2. in četrtek, 3. novembra, tržaški urad zaprt. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo danes, 2. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 2. novembra, ob 20.30 seja odbora. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča člane in stranke, da bo urad zaprt danes, 2. novembra. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori 3. in 4. novembra zaprti. MARTINOVANJE V SKD SLAVEC v Ri-cmanjih se bo odvijalo v petek, 11. novembra, od 19.30 dalje. Poskrbljeno bo za večerjo, zabavno glasbo v živo, nagradne igre in nepozabno druženje. Informacije in prijave do 3. novembra na tel. 320-3729925. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo uradi v petek, 4. novembra, zaprti. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz dežele Abruzzo. Srečanje bo v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). OBČINA DOLINA prireja slovesnost ob podelitvi bronaste medalje za civilne zasluge občini Dolina, ki bo v soboto, 5. novembra, ob 11. uri pri občinskem spomeniku padlim. Sodelujejo krajevna društva in organizacije. Toplo vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Informacije na tel. št.: 3474434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri. TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Pro-sek-Kontovel - v KD na Proseku ob sobotah 14.00-15.00, Križ - v KD na Proseku ob sobotah 14.00-15.00; Sa-lež - v društvu Rdeča zvezda za MČ vsako drugo soboto 10.00-11.00, za SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 3385953515 za mladinski odsek (ob ve- GG vsako drugo sredo 18.30-19.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabjan ob sobotah 15.00-16.00, Op-čine - v Prosvetnem domu na Opči-nah ob sobotah 17.30-18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah 16.0017.00. Informacije na info@taborni-kirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). ŠD KONTOVEL, SDD JAKA ŠTOKA IN TABORNIKI RMV - Družina šumečih borov prirejajo v nedeljo, 6. novembra, 3. Martinov pohod »Po poteh naših ribičev«. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Gospodarskega društva Kontovel. V primeru dežja pohod odpade. BALET - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo v novembru pričel baletni tečaj pod vodstvom baletne plesalke in učiteljice baleta Marjetke Kosovac. Namenjen je deklicam v starosti od 4. do 7. leta. Potekal bo ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini. Prva vaja bo 7. novembra ob 17.15. Pojasnila in vpis od 12. do 16. ure na tel. 349-6483822 (Mi-leva), od 17. do 19. ure na tel. 3493114354 (Liana). Vabljene vse deklice, ki jih veseli balet. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. Ferluga prireja tudi letos tečaje slovenskega jezika za začetnike in nadaljevalce. Vpisovanje do ponedeljka, 7. novembra. Informacije na tel. št. 040-274995 in 347-5853166 (Ivica). KRUT obvešča, da v ponedeljek, 7. novembra, pričenja tečaj psihomotori-ke. Vpisovanje in informacije: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v ponedeljek, 7. novembra, ob 17. uri na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo odvijal ob ponedeljkih v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193. ŠIVANJE NOŠ PRI SKD F. PREŠEREN V BOLJUNCU - Po malo daljšem počitku bo prvi ponedeljkov večer 7. novembra ob 20.30 v društveni dvorani (Občinsko gledališče F. Prešeren). KRUT vabi v torek, 8. novembra, ob 18. uri na predavanje s dr. med. spec. fi-ziatrinjo Nadijo Benčič Delfin z naslovom »Kaj lahko storim, da ne padem?« Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. AŠD MLADINA organizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. KRUT obvešča, da bo potekal tečaj o preprečevanju urinske inkontinence 9. in 16. novembra. Informacije in vpisovanje: Ul. Cicerone 8, tel. 040 360072. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na ogled posnetkov izletov »Trebče v svet«, ki so jih odborniki priredili v lanski sezoni in predstavitev novih izletov v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org. SPDT vabi na predavanje uglednega tržaškega botanika, prof. Livija Pol-dinija na temo Invazivke - zdravju in okolju škodljive tujerodne rastlinske vrste. Predavanje bo v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 2. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Pokušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040225956. VZPI-ANPI DEVIN NABREŽINA vabi občane, da se udeležijo polaganja vencev v torek, 11. novembra, ob 8.40 v Slivnem, ob 8.50 v Medjevasi, ob 9.00 v Štivanu, ob 9.15 v Devinu, ob 9.35 v Vižovljah, ob 9.40 v Cerovljah, ob 9.45 v Mavhinjah, ob 9.50 v Preč-niku, ob 10.00 v Trnovci, ob 10.10 v Praprotu, ob 10.15 v Šempolaju in ob 10.45 v Nabrežini. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem antikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 347-9851007 ali 347-8579872 za rezervacijo prostora. JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Proseški ulici 71. MLADIKA - ZTT - Tržaška knjigarna vabijo na »kavo s knjigo... na knjižnem sejmu« v Ljubljani v sredo, 23. novembra, ob 11. uri. Prijave za organizirani obisk sprejema Tržaška knjigarna v Ulici sv. Frančiška 20. 0 Prireditve KULTURNI KROŽEK SLAVKO ŠKAM-PERLE in Odbor za počastitev padlih v osvobodilnem boju Sv. Ivan -Kolonja obveščata, da danes, 2. novembra, bomo polagali cvetje tudi na Kolonji, na spominsko ploščo bivšega kulturnega ljudskega krožka Zef-ferino Pisoni, Ul. Orsenigo 7. AŠZ SLOGA vabi na slovesnost ob 40-letnici društva v petek, 4. novembra, v Prosvetni dom na Opčinah ob 20. uri. Nastopali bodo: Moška vokalna skupina Sv. Jernej z Opčin, Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, Uo-penska mularija in Open Hackers. Slavnostni govornik bo prof. Franko Drasič. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, sporoča, da bo razstava novih originalov zimske škedenjske noše »Skrinja naših korenin« na ogled: 6. novembra od 10. do 12. ure; 4. in 5. novembra od 17. do 19. ure. KULTURNO DRUŠTVO KATIZ-BOR/CATTICORO prireja v petek, 4. novembra, ob 18. uri v cerkvi Sv. Andreja apostola v Trebčah koncert mladinskega dekliškega pevskega zbora Krasje in orgelski koncert s spremljavo flavte. Prireditev podpira Tržaška pokrajina. Toplo Vabljeni. SKD TABOR ZA OTROKE - v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v petek, 4. novembra, ob 16. uri Ura pravljic: »V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« za predšolske otroke in 1. razred osnovne šole. Pripoveduje Jasmina Smotlak; v soboto, 5. novembra, ob 10. uri Ustvarjalno-likovna delavnica s Tadejo, Nado in Tanjo. SDD JAKA ŠTOKA IN ŠD KONTOVEL vabijo na večer »Ribištvu na Konto-velu«, ki bo v soboto, 5. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel v okviru letošnjega Marti-novanja. Na njem bosta o svojih spominih na to dejavnost spregovorila Ado Ban - Kendletou in Giulio Gulič - Duša. SPDT obvešča, da bo razstava »Življenje pod Triglavom«, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem in s sofinanciranjem Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, odprta v prostorih Konferenčne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul. Filzi št. 14, do sobote 5. novembra. Urnik: ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 18. ure. DEVINSKI GRAD bo do 6. novembra na ogled vsak dan od 9.30 do 16.00. Od 12. novembra dalje bo grad odprt ob istem urniku, a samo ob vikendih. Informacije: 040-208120. SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH v nedeljo, 6. novembra, ob 18. uri Svetlana Makarovič Saga o Hallgerd. Nastopata Svetlana Makarovič (besedilo) in Milko Lazar (glasba); v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v mali dvo- rani potopisno predavanje Štiri nepozabna potovanja po Indiji. Predstavitev Marko Milkovič in Almira Sitar; 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - madžarski trobilni kvintet In media brass quintet. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah je do 13. novembra na ogled likovna razstava Anice Pahor Sledi življenja. Urnik: ponedeljek - petek: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. S Poslovni oglasi NA KRMENKI DAJEM V NAJEM pokrit prostor 300 kv m, primeren za trgovino ali skladišče z 2000 kv m parkirnega prostora. Cena po dogovoru. Poklicati ob uri kosila na 040228118. 0 Mali oglasi 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. AVTO FIAT 500 prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. GOSPA IŠČE katerokoli zaposlitev. Poklicati tel. št.: 320-6303821. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica enkrat na teden. Poklicati na tel. št. 327-9969360, v večernih urah. LANCIA Y 1996, zelene barve, edini lastnik, v dobrem stanju, prodam za 1.000 evrov. Tel. št.: 347-2108227. PODARIM skoraj novo peč znamke de longhi, na metan oz. plin. Tel. 040212355. PRODAM kraško skrinjo vso pobarvano v vzorci rož, 160x55x52, les oreh. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM rabljeno Be-Es-As diatoni-čno harmoniko tyrolean, primerna tudi za začetnike. Tel. 00386-57668245 ali 00386-40-644121. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V DOLINSKI OBČINI na razgledni sončni legi, dajem v najem samostojno opremljeno hišo (3 sobe, dnevna, kuhinja, kopalnica, shramba) s kletjo, vrtom in dvoriščem za parking. Cena po dogovoru. Tel. 366-4753750. Prispevki V spomin na padle partizane daruje Zmagoslav Košuta 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na drage starše daruje Zdravko Košuta 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. 2.11.2001 2.11.2011 Pepi Petelin Vedno v naših srcih. Tvoji dragi Nabrežina, Mavhinje, Prosek, 2. novembra 2011 8 Sreda, 2. novembra 2011 TRST / nekdanja ribarnica - Prodajno-razstavni sejem starin Triesteantiqua Od draguljev za tržaške dame do pohištva, slik in porcelana Sejem bo odprt še do nedelje - Doslej veliko obiskovalcev - Na voljo celosten pregled starinskih predmetov več fotografij na www.primorski.eu »Dragi, poglej, kako lep prstan,« je pred malo izložbo draguljev na razstavno-prodajnem sejmu starin Triesteantiqua v nekdanji tržaški ribarnici včeraj svojega moža nagovorila neka ženska. Brez obotavljanja je moški stopil do razstavljavca in mu nakazal ček v znesku tri tisoč evrov, medtem ko si je njegova gospa ponosno nadela ekskluzivni nakup in se umaknila k naslednji izložbi (in morda k prihodnjemu nakupu?). Tako, tudi to se dogaja v salonu čudes, kot mu pravijo italijanski someščani, kjer so v petek zvečer slovesno odprli 29. sejem starin Trie-steantiqua. Letos si je mesto na sejmu zagotovilo 51 razstavljavcev iz naše in iz drugih dežel severne Italije, pa tudi iz tujine, predvsem iz Avstrije jih je nekaj. Vsak si je uredili svoj kotiček, kjer obiskovalcu ponuja bogat izbor raznoraznih predmetov. Se- V prostorih nekdanje ribarnice je v teh dneh kot v bogati starinarni; na desni fotografiji prstan z diamantom vreden 45 tisoč evrov kroma jem je kakovosten, prav gotovo pa je ena od njegovih prednosti ta, da ponuja na eni lokaciji celosten pregled najbolj iskanih in cenjenih starinskih predmetov. Prav gotovo prednjačijo tudi letos dragulji in srebrn oz. zlat nakit nasploh: res veliko je zapestnic, uhanov, verižic in prstanov - med temi celo eden z večjim diamantov, za katerega je treba odšteti 45 tisoč evrov - broške iz preteklega stoletja ter zapestne ure vseh velikosti in oblik. Sicer je veliko tudi slik iz različnih obdobij in različnih umetnostnih struj, vaz in kipcev iz porcelana, srebrnih skled in skledic, ročno šivanih prtov in zaves, re-stavriranega pohištva, predvsem omar, zof, miz, stolov in skrinj in še marsikaj neobičajnega, kot so skledice zgolj za jagode, erotični zvončki za grofi-čine ljubimce in Berlusconijev "kij" ... Čez vikend in ob včerajšnjem prazniku si je razstavo ogledalo res veliko ljudi, kar 40 odstotkov več kot lani in večina jih je bilo tujcev. Tako torej, na kratko. Sejem bo odprt še do nedelje, in sicer ob praznikih od 10. do 20. ure, ob delavnikih pa samo od 15. do 20. ure. Ob vstopu boste morali odšteti 9 evrov (6 po znižani ceni). Pa še nasvet za naše bralke: na sejem ne hodite same, naj vas raje spremlja mož ali partner. Če je namreč dan »ta pravi«, če iz njega vre ljubezen in če je na obzorju še kaka posebna obletnica, gotovo ne gre priložnosti zamuditi, saj boste morda tudi ve iz dvorane odšle z draguljem na vratu ali na roki ... Sara Sternad vzhodni kras - V preteklih dneh obisk v didaktično-naravoslovnem centru Otroci s Škofij v centru v Bazovici Otroci iz skupine Ribice iz vrtca Škofije so bili navdušeni nad ogledom centra in njegovih zanimivosti Med številnimi izleti in obiski, ki jih organiziramo v vrtcu Škofije, smo se otroci iz skupine Ribice podali tudi prek meje, v sosednjo Italijo. Obiskali smo Naravoslovno didaktični center v Bazovici, ki ga vodijo gozdne straže in je pravi biserček, saj nudi nepozabne izkušnje tako predšolskim otrokom kot odraslim. Domiselno urejene vitrine v tleh so blizu otrokom, ki na kolenih in leže raziskujejo stopinje različnih živali, orodje in orožje skozi zgodovinski pregled... Tematsko urejen prostor predstavlja floro in favno Krasa. V njem so otroci lahko prisluhnili tudi oglašanju Levo: otroci iz Škofij so na kolenih raziskovali stopinje različnih živali; desno ob velikem hrastu posameznih živali oz. izvedeli podrobnosti o živalih in rastlinah, ki so pritegnile njihovo pozornost. Veliko navdušenja so prinesle škatle s taktilnimi ugankami ter razpršila, pri katerih so otroci ugibali vonje (zelišč). V istem prostoru je tudi ogromno drevo, na katerem smo opazovali zgradbo ter prerez dupline z gnezdom. Ogled smo zaključili s presunljivim filmom o živalskih očeh- ogledalu duše. Namig za nedeljski izlet: obisk Naravoslovno didaktičnega centra in naravoslovne poti Josef Ressel, ki poteka med Bazovico, Lipico in Sežano. Katja Pevc V Mieli trije filmi v izvirniku Ciklus filmov v izvirniku, ki jih predvajajo v okviru filmske revije Film outlet vzbuja vedno večjo pozornost. Novembra bodo ciklus, ki ga predvajajo v gledališču Miela, obogatili trije filmi. Že nocoj (ob 19. uri in ob 21.30) bo na ogled film režiserja Nicolasa Windinga Refna Drive, ki so ga predvajali na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu in je prejel nagrado za najboljšo režijo. Film je v angleščini z italijanskimi podnapisi. Čez dva tedna (16. novembra) bo na sporedu film španskega režiserja Pedra Almodovarja La piel que habito z Antoniom Banderasom v naslovni vlogi. Film je v španščini z italijanskimi podnapisi. V sredo, 30. novembra, pa bodo v gledališču Miela predvajali film This must be the place italijanskega režiserja Paola Sor-rentina, ki pa je bil posnet v angleščini. V naslovni vlogi igra Sean Penn, glasbo je prispeval David Byrne. Tudi ta film je bil vključen v uradno selekcijo letošnjega festivala v Cannesu. Italijanski podnapisi. Filmsko revijo Film outlet prirej ata zadruga Bonawentura in filmski krožek La Cappella Underground. Strašila in čarovnice v knjigarni Lovat Še halloween. Tipično ameriško obarvan praznik na predvečer Dneva mrtvih bo imel danes svoj privesek v tržaški knjigarni Lovat na Drevoredu 20. septembra. Združenje Il ponte bo ob 17. uri povabilo otroke, starejše od štirih let v knjigarno, kjer bodo njegovi člani s simpatičnim laboratorijskim delom »ustvarili« strašila, čarovnice, črne mačke, pajke, netopirje in druge bolj ali manj zastrašujoče živalice. Jutri pa bo v knjigarni (ob 18. uri) predsavitev romana Boussa Thioneja Benussija Peščena srca. Ob avtorici bosta knjigo predstavila Nader Akkad in Melita Richter. V petek, 4. novembra, bo gostja knjigarne astronomka Margherita Hack. Ob 18. uri bo predstavila svojo avtobiografijo Moje življenje na kolesu, v soboto pa bo Renzo Cresti predstavil festival sodobne glasbe Preko meja. Z njim bo festival sodobne glasbe Trieste prima posvetil 25 let svojega delovanja ustanovitelju, pred kratkim preminulemu tržaškemu skladatelju Giampaolu Coralu. Godba na pihala Verdi: koncert ob sv. Justu Mestna godba na pihala Giuseppe Verdi bo jutri s koncertom v dvorani Tripcovich proslavila praznik občinskega patrona sv. Justa. Med drugim bo izvedla simfonijo iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija, simfonično suito iz opere Edgar Giacoma Puccinija in druge skladbe. Začetek ob 18. uri, vstopnina 6,50 evra. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 2. novembra 2011 9 O NAŠEM TRENUTKU Senca diaspore med Slovenci wm Ace Mermolja_ Med Slovenci v Italiji še straši senca diaspore. Obuja nezaupanja in stare polemike. Ovira dogovarjanje, preprečuje razumnejšo porazdelitev sredstev in dela. Šibi sodelovanje tam, kjer bi bilo samoumevno. Narekuje daljave, ki nimajo temeljev in smisla. Preprečuje osnovni pakt med slovenskimi komponentami civilne in politične družbe. S tem mislim na pakt, ki bi bil v korist manjšini in ne parcialnim strankarskim logikam. Sence diaspore mnogi ne razumejo več. Mladi se v njej ne morejo prepoznati (razen redkih aktivističnih sinov), kogar manj zanimajo politične zadeve in sega le po uslugah, ki jih dajejo manjšinske organizacije, se požvižga na sence. Krog aktivistov in vodilnih v manjšini občuti senco strupene krošnje. Slovenska diaspora je zgodovinsko dejstvo. Korenini v daljnih spopadih med klerikalci in liberalci, v Mahničevi delitvi duhov, v tragičnem razkolu, ko so italijanske čete zasedle Ljubljano. Takrat se je pomemben del slovenskih voditeljev, slovenskih županov in cerkvenih mož opredelil za kolaboracijo, del pa se je zgražal in kmalu ustanovil Osvobodilno fronto. Po zaključeni vojni, po zmagi zaveznikov nad nacifašisti in ob nastanku socialistične Jugoslavije pod Titovim vodstvom, je bil zapečaten poraz slovenskih kolaboracionistov; poraz bele, plave in drugačne garde. Poraz je bil boleč, maščevanje hudo. Mislim na likvidacije domobrancev in na številne Slovence, ki so morali bežati v tujino: v bližnjo Italijo, v Argentino in v nekatere druge države. Prekinile so se ne le duhovne ampak tudi "snovne" vezi. Ena stran je zanikala drugo in ji želela izginotje. Zapora med Slovenci je trajala dolgo, čeprav beležimo poskuse bivše Jugoslavije in slovenske SZDL, da bi omilili spore in se vrnili v vsaj približno normalnost. Zdelo se je, da bo zaključek diaspore s posledično spravo zapečaten z osamosvojitvijo Slovenije, z množičnim plebiscitom zanjo in s skupnim pristankom na samostojno in demokratično državo, ki se bo priključila Evropi in njenim vrednotam. V resnici je bilo tako. Slovenija je in deluje. Ostala pa je senca: v Sloveniji a tudi in morda predvsem v zamejstvu. Zgodovinska in konkretna diaspora je bila ostra. Opustil bom spomine na svoja goriška šolska leta in pomaknil čas nekoliko pozneje. Ko sem bil novinec na Primorskem dnevniku (od oktobra 1976 ), so me nekajkrat poslali poročat o Dragi. Sumim, da ni bilo to kako posebno priznanje moji novinarski "nadarjenosti", ampak da je šlo za malce hudoben "speči si roke z vročim krompirjem". Kronika Drage ni bila enostavna. Kritike na račun takratne Jugoslavije, komunizma, NOB itd. so bile v parku Finžgarjevega doma na Op-činah ostre. Prisostvoval sem celo polemikam med Križarji in Mladci Kristusa kralja ter polemikam o znanih Bohinjskih dnevih. V resnici sem izvedel marsikaj. Primorski dnevnik kot zagovornik Jugoslavije, NOB-ja in kot naslednik Partizanskega dnevnika je v resnici takrat težko objavljal suho kroniko. Moral bi napasti stališča izražena v Dragi. Ni bila to naloga kronista in zato sem moral iskati zagonetne kompromise v pisanju in to z vso svojo začetniško naivnostjo. Danes je kronika Drage kronika pomembnega a ne izjemnega dogodka. Prave, fizične diaspore ni več, ostaja pa nam njena senca. V naravi ni sence brez predmeta. Ko posekaš drevo, ne boš več ležal v njegovi senci, ker je ni. V človekovem spominu in v sami zgodovini ni tako. Ko je nekaj fizičnega zaključeno, lahko ostajajo sence in te so med nami še dolgo. Ob ugotavljanju, bom izpostavil trditev, s katero se ne bodo vsi strinjali. Če naj ohranim žargon diaspore in omenim "belo" in "rdečo" poloblo, to je katoličane, klerikalce, narodnjake in nacionaliste na eni strani, liberalce, komuniste, in-ternacionaliste ali multikulturaliste na drugi (vsak naj izbere vzdevek, ki mu prija), menim, da niso vsi na enak način doživeli padca berlinskega zidu, Jugoslavije, osamosvojitve Slovenije, konca KD in KPI v Italiji in drugih dogodkov. Rdeča polobla je doživela hujše reze, večja razočaranja, dražje bankrote in je bila ali smo bili prisiljeni k temeljitejšemu somospraševanju: tudi v manjšini. To ne pomeni, da smo boljši. Ker pa smo nekateri osebno plačali za zgodovino, vemo, kako se časi spreminjajo in kako potrebne so reforme. Slednje niso v bistvu nič drugega od prilagajanja novim zahtevam in stvarnostim. Kdor je po padcu zidu, Jugoslavije itd. bil deležen priznanja in celo nekakšnih "popravil" za utrpelo škodo in gorje, se zdi manj nemiren in izraziteje nagnjen k ohranjanju tega, kar je danes. Plotov ni preskakoval in stara domača gruda se mu zdi varnejša od novih dogodivščin. V tem precepu med reformisti in konservativci (v smislu ohranjanja) je dejavna senca diaspore. Upam, da jo bodo razblinile nove generacije aktivistov in vodilnih mož in ne kaka sekira preteče krize, ko bomo ponovno vsi enaki v revščini. odprta tribuna Naravnost naravno Naslov ni samo besedna igra, čeprav je to početje zabavna stvar. Obračati besede je vendarle retorična spretnost, ki ima vrhunec v političnih govorih današnjih oligarhov. A o tem kdaj drugič. Naravnost naravno pomeni to, kar piše, čeprav stvar zveni povsem tavtološko. Nekaj vsebine v ozadju je. Kam gremo? Naravnost, t.j. naprej, v ravno, po možnosti isto smer. Na kakšen način? Naravno oz. na "naraven" način, kar pomeni: nadaljujmo v neo-kapitalističnem slogu, a nekoliko bolj bio. V to me je prepričal nedavni obisk bogatega in množično obiskanega sejma Narava-zdravje na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, s katerega se nisem vrnil ravnodušen. Sprva, seveda, popolno navdušenje. Sejem je ponudil vse, kar je v našem prostoru ekološko, biološko ali pač integrirano osveščeno na področjih gradnje, okolja, življenjskih navad, prehrane, psihične in fizične aktivnosti. Celo devet najbolj ogroženih slovenskih živalskih pasem ni manjkalo v eksponatu. Poleg zdolgočasenih obrazov prisiljenih srednješolcev so obiskovalci dokazali izredno zanimanje za "naravne" tematike. Preizkušali smo vse možne vrste "naravnih" terapij, masaž in tavmaturških olj, nasmejano srebali cerkniško kisavo (stranski produkt sirotke), ki je baje zelo zdrava, čeprav nesramno kisla, vohali naravna mila, debatirali s članicami zeliščarskega društva. Ugotovili smo, da nam lahko čebelarstvo poleg medu nudi še kvalitetni propolis, koristni cvetni prah ali pelod ter čudežni matični mleček. Pogovarjali smo se z Dariom Cortesejem, genialnim norcem z gora, specialistom za t.i. divjo hrano, ki jo s primernim znanjem "pobiramo" kar v divjini, spoznavali prednosti ekološke gradnje itd. Skratka, prava paša za oči in vse ču-tnice, kakor tudi za srce, ki se nam je napolnilo pozitivnih občutkov. A je v vsem tem kaj slabega? Z mojega gledišča nikakor ne, a nekaj pojasnil je vseeno potrebnih. To je, kot smo razumeli, modni trend tega zgodovinskega obdobja. Tudi mene je stvar zelo povlekla. Čajev ne kupujem več v vrečkah, temveč jih pripravljam "po starem" z zamudnim filtriranjem, s katerim vedno pomažem pol kuhinje. Obisk trgovin z zeliščarskimi in ho-meopatskimi izdelki je pogost, v kuhinjo rad vključim kako začimbo več, zakaj pa ne tudi eksotičnega porekla, tudi "pravične trgovine" mi niso španska vas, načrtujem ponovno obuditev majhne njivice. Pojav "nazaj k naravi" bežno spominja na slogan "back to nature" slavne hippie generacije, a je nekoliko drugačen. Hkrati daje večjo in bolj realno možnost majhnim, lokalnim kmečkim pridelovalcem, ki dobijo svoj prostor na tržišču, saj je povpraševanje po domačih, kvalitativno obdelanih živilih veliko. O razlikah med biološko, ekološko in integrirano pridelavo tu ne morem spregovoriti, velja pa omeniti pozitiven vpliv "naturalizacije" potreb potrošnikov na lokalnega, malega kmeta. V tej zgodbi ima internet nedvomno ključno vlogo, saj teritorialno oddaljenega pridelovalca zlahka poveže s kupci. Spletne trgovine sadja in zelenjave, dostavljene na dom, so v Sloveniji pogost pojav. Pozitivna je tudi se-zonskost tovrstne prehrane, saj je kljub manjši raznolikosti le te nekako "bližja" bioritmu zemlje. Učinki na zdravje so vsekakor vidni in dobrodošli, vsako majhno spremembo življenjskega sloga v smeri zdravja ne moremo kritizirati, in v to smer vsekakor gremo. Celo McDonald je prilagodil svoj prehrambeni koncept z vključitvijo pestrih solat v dnevni meni. S tem mcdonaldizacija prehrane ni bistveno spremenjena, še vedno temelji na pohani plastiki, je pa dokaz spremembe v mišljenju in zahtevah javnega mnenja. Naravnost naravno se mi navsezadnje zdi najboljša karakteristika današnjega časa, če v politiko in ekonomijo ne zaupamo več. Je pa v tej zgodbi nekaj zanimivih detajlov. Morda je ta pojav stvar meščanskega duha. Razvajeni dvorjani z mesta se obrnejo na pozabljene "naravne', vaške korenine in uživajo v nalezljivem smradu gnoja in dušečem prahu sena. "Kako romantični prizor orati njivo v zgodnjih jutranjih urah, kako lepo "ple-sti" paradižnike pod noč in pobirati krompir ob sončne vzhodu', bi lahko rekli. Res je, narava ima svoj čas, še večji pa je, če jo samo od daleč opazuješ, če se vanjo ne zagrizeš, umažeš, pre-potiš in zasmrdiš. "Naravna" revolucija je za ljudi predvsem stvar trgovin in sejmov, v katere se gospoda podaja na "masažico', kraški pršut in origano (to je bil naglas veščega ljubljanskega znanca, ki me je podučeval o tem zelišču) ali žajbelj. A ga ne bi raje pobrali za hišo? Hkrati pa je "naravna" generacija v osnovi paradoksalna. Naturalisti tradicionalno izhajajo iz uporniških, kontra-kulturnih krogov, gre za ideologijo, ki naj bi v umetnem, tehnološkem, komercializiranem svetu videla svojega nasprotnika. Temu seveda ni tako, pravzaprav je "gibanje za naravno življenje" prvovrstni produkt neokapitalizma in potrošniške družbe. Ni odpoved sistemu odvisnosti človeka od trga, temveč potrditev tega. Spodnje hlače iz bambusa in čistega bombaža so nadaljevanje sintetičnih majčk iz devetdesetih. Morda velja v tem primeru zavzeti utilitaristično pozicijo. Kaj je pa v tem vendar slabega? Bodo zdaj alter-nativci jedli Mcdonaldove mastne sendviče, bodo alternativci poslušali MTV, ker je alternativo zasegla popularna množica? Jernej Šček ljubljana - Objavili rezultate ankete Znanost in Slovenci Čeprav je zanje znanost izredno pomembna, pa jih kar 90 odstotkov ne pozna nobene znanstvenice LJUBLJANA - Rezultati reprezentativne ankete Znanost in Slovenci, ki jo je v okviru programa Za ženske v znanosti izvedla raziskovalna hiša Mediana, kažejo, da 90 odstotkov anketiranih ne pozna nobene slovenske znanstvenice, 75 odstotkov pa nobenega znanstvenika, poudarjajo partnerji programa. Anketiranci, ki so znali navesti kakšno slovensko znanstvenico ali znanstvenika, so najpogosteje navajali Lučko Kajfež Bogataj in Jožefa Stefana. Na izrecno vprašanje s ponujenimi več možnimi odgovori, kdo je Lučka Kajfež Bogataj, je pravilno odgovorila skoraj tretjina vprašanih, skoraj petina vprašanih pa je menila, da je poslanka v Evropskem parlamentu, so rezultate ankete povzeli v sporočilu za javnost. Sicer so izsledki raziskave pokazali, da več kot 80 odstotkov anketiranih znanost navdihuje, 90 odstotkov pa jih meni, da je znanost velik doprinos k napredku v družbi. Da je znanost zahtevna za razumevanje, meni 80 odstotkov anketi- ranih. Več kot tri četrtine anketirancev je prepričanih, da je poklic znanstvenika tako moški kot ženski, za petino je to bolj moški poklic, medtem ko tistih, ki bi menili, da je bolj ženski poklic, skorajda ni. Dejstvo, da manj kot 10 odstotkov vprašanih pozna katero od slovenskih znanstvenic, je zaskrbljujoče, a hkrati odločen argument za širšo podporo prizadevanjem, kakršno je program Za ženske v znanosti, je ob predstavitvi raziskave javnosti poudaril predsednik Nacionalnega odbora Za ženske v znanosti 2012 in direktor Slovenske znanstvene fundacije Edvard Kobal. Med razlogi za slabo poznavanje znanstvenikov in znanstvenic je navedel tudi dejstvo, da ti premalokrat dobijo priložnost predstavitve svojega dela širši javnosti, je zapisano v sporočilu za javnost. Partnerji programa Za ženske v znanosti so Slovenska nacionalna komisija za Unesco, L'oreal Slovenija in Slovenska znanstvena fundacija, po- ■ evro 1.3627 $ -2,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. novembra 2011 evro (povprečni tečaj) valute 1.11 31.10. ameriški dolar 1,3627 1,4001 japonski jen 106,58 107,29 kitajski juan 8,6613 8,9000 ruski rubel 42,1400 42,1935 indijska rupija 67,1540 68,1780 danska krona 7,4414 7,4420 britanski funt 0,85515 0,87935 švedska krona 9,0625 9,0182 norveška krona 7,7580 7,6725 češka krona 25,030 24,801 švicarski frank 1,2174 1,2191 madžarski forint 309,48 303,55 poljski zlot 4,4774 4,3447 kanadski dolar 1,3855 1,3930 avstralski dolar 1,3237 1,3225 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3528 4,3348 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7037 0,7045 braziljski real 2,3945 2,4082 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4508 2,4563 hrvaška kuna 7,5010 7,4970 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 1. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24583 0,42944 0,61972 - LIBOR (EUR) - LIBOR (CHF) 0,02333 0,04333 0,08917 EURIBOR (EUR) 1,366 1,592 1,793 zlato ■ (999,99 %%) za kg 1 40.2SS,41 € +51,57 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. oktobra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE IMTEREI IROPA 5,750 1 139 +1,79 +9 10 INIEREUROrA KRKA 1 I IKA KOPER 53,80 +0,56 LUKA KOPER mercator PETROL 9,60 174,90 163 00 +5,49 -0,06 -1 21 TELEKOM SLOVENIJE 64,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 14,99 - AERODROM LJUBLJANA 12,00 +1,69 DELO PRODAJA ETOL 21,00 5510 +0 18 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,31 ") en +2,00 -741 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 4,063 h/11 iMnTCCT i ^n -2,33 kompas mts mika 7,50 1650 -- pivovarna laško 13,50 - pozavarovalnica sava 5,69 +6,75 probanka SAI i Is III Ibi lAMA 10,24 +1 50 SALUS, I_IUBI__jama sava terme čatež 270,00 22,70 179 00 +0,89 IERME ČAIEž ŽITO 79,50 - zavarovalnica TRIGLAV 12,15 -1,78 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1. novembra 2011 -6,80 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,67 +0,07 ALLIANZ ATIAMTIA 73,95 1065 -9,60 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,98 -3,62 -8,98 -10 20 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 0,30 0,41 -7,81 EDISON ENEL ENI 0,82 3,22 15 27 -3,53 -5,40 FIAT FINMECCANICA 4,02 -4,50 -9,46 -7 37 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,6 12,44 -4,53 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,08 1314 -15,80 -5 13 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,75 -2,81 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,48 5,48 1 57 -7,39 -4,86 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,08 1047 -2,24 -4,92 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 29,91 -4,38 -7,69 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,42 4,69 -2,90 -6,68 TENARIS TERNA 0,85 10,84 2 71 -5,00 -6,15 -1 95 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,04 -7,40 UNICREDIT 2,57 0,74 -6,81 -12,44 sod nafte (159 litrov) 91,S7 $ -0,67 slanstvo programa pa je spodbujanje razprave o položaju žensk v znanosti ter položaju znanosti v slovenski družbi, in s pomočjo tega soustvarjati enakopravnejši položaj žensk v znanosti ter vidnejše mesto znanosti na zemljevidu Slovenije, so poudarili v sporočilu za javnost. Po podatkih Statističnega urada RS je v letu 2008 na področju naravoslovnih ved, medicine in biotehnike doktoriralo 184 kandidatov, od tega 90 žensk. Vendar le tretjina doktoric znanosti doseže naziv docenta in le petina naziv izrednega profesorja, samo desetina žensk pa deluje kot redne profesorice. Vodilni položaji so celo na področjih, kjer v raziskovalnem polju prevladujejo ženske, v veliki večini v rokah moških, poudarjajo partnerji programa. Anketo Znanost in Slovenci je septembra 2011 v okviru programa Za ženske v znanosti izvedla raziskovalna hiša Mediana, vanjo pa je zajela 510 posameznikov, starih med 15 in 65 let. IZBRANI BORZNI INDEKSI 1. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 643,09 -0,16 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.842,63 -0,52 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C 944,58 1.971,51 c^n 7Ç -0,22 -0,06 _n Q7 LiuicA i j(utuyiau -rru,/J SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 -»/icqí; un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica - MBI 10, Skopje 2.133,23 -0,80 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.693,30 -2,19 Nasdaq 100 2.306,59 -2,27 S&P 500, New York 1.222,91 -2,42 MSCI World, New York 1.217,29 -2,94 DAX 30, Frankfurt 5.834,51 -5,00 FTSE 100, London 5.421,57 -2,21 CAC 40, Pariz 3.068,33 -5,38 ATX, Dunaj 1.992,60 -3,07 PX, Praga 897,3 -3,55 EUROSTOXX 50 2.259,73 -3,59 Nikkei, Tokio 8.835,52 -1,70 STI, Singapur 2.789,35 -2,33 Hang Seng, Hongkong 19.369,96 -2,49 Composite, Šanghaj 2.470,02 +0,07 Sensex, Mubaj 17.705,01 -0,56 1 0 Sreda, 2. novembra 2011 KULTURA / maribor - Razstava v fotogaleriji Stolp Trgi na posnetkih fotografov Furlana, Lavrenčiča in Jakomina Navdušenje nad digitalno fotografijo, ki je zaznamovalo zadnje desetletje in povzročilo globoko spremembo v ustvarjalnih, produkcijskih in medijskih procesih, se je morda zadnje čase nekoliko ohladilo. Da evforija vse bolj splahneva, lahko razberemo iz besed tako profesionalnih kot amaterskih fotografov, kakor tudi iz besed fotografskih navdušencev. Navdušenje nad fotografijo, nad fotografsko kulturo in izražanjem se vse veča in je vse bolj občuteno. In ravno to iskreno zanimanje so občinstvu na odprtju razstave Trgi v foto- galeriji Stolp v Mariboru ponudili Andrej Furlan, Viljam Lavrenčič in Robi Ja-komin. Po uvodnih besedah in pozdravih vodje galerije Branimirja Ritonje se je vsak izmed treh avtorjev na kratko predstavil. Furlan se popolnoma predaja duhu »impresionističnega« vizualnega zapisa; ujame trenutke, ne da bi skrbel za formalna fotografska pravila. V vseh delih se pojavlja tenka pripovedna nit, ki jo obdaja neoprijemljiv občutek prostorske izgubljenosti. Jakomin širi fotografski hic et nunc s serijo fotogramov, Na Dunaju razstava Gustav Klimt/Josef Hoffmann Ob bližajočem se Klimtovem jubilejnem letu so v dunajski galeriji Belvedere pripravili razstavo Gustav Klimt/Josef Hoffmann, ki je posvečena delu teh dveh predstavnikov secesije. Postavitev, podnaslovljena Pionirja moderne, združuje številna dela, ki jih javnost ni imela priložnosti videti že več desetletij. Razstava bo na ogled do 4. marca. Razstava se osredotoča na sodelovanje med slikarjem Gustavom Klimtom (1862-1918) ter arhitektom in oblikovalcem Josefom Hoffmannm (1870-1956), ki se je začelo z ustanovitvijo združenja Secesija leta 1897 in končalo leta 1918 s Klimtovo smrtjo. Klimt in Hoffmann pa nista imela le skupne vizije o prenovi umetnosti temveč tudi iste naročnike. V povezavi s tem so zgovorni tako po fotografijah rekonstruirana ali originalna oprema kot tudi Klimtovi portreti naročnikov. Med najbolj znanimi Hoffmannovimi naročniki sta bili Marie Heneberg in Hermine Gallia, obe je portretiral tudi Klimt. (STA) revije - Poletna dvojna številka Z leve Robi Jakomin, Viljam Lavrenčič in Andrej Furlan zajetih v hitrem zaporedju in z zavestnim delnim prikrivanjem le-teh. Že pri samem fotografiranju ustvarja nekakšno filmsko montažo s pridihom futurizma in z njenim učinkom pričara prostorsko-časovno sočasnost. Lavrenčič je uporabljal camero obscuro, ki za delovanje ne potrebuje sistema leč, ampak le milimetrsko luknjico, skozi katero prodre svetloba, ki sliko vtisne na film. Fotograf se tako preda slikanju »golih podob« -surrealističnih prostorov -, kjer je realna prisotnost človeka izbrisana, saj dolgi časi osvetlitve filma ne omogočajo, da bi premikajoče se figure pustile svojo sled na fotografskem filmu. Fotogalerija Stolp ima svoje razstavne in druge strokovne prostore v židovskem stolpu na mariborskem Len-tu. Je sad neizmernega truda in dolgoletne prizadevnosti članov fotokluba Maribor, ki so morali za njen današnji videz v preteklosti žrtvovati veliko ur prostovoljnega dela. Prva razstava v okviru galerije je bila izvedena davnega leta 1989, od takrat pa se razstave s čisto fotografsko vsebino vrstijo nepretrgoma, druga za drugo, skozi vse leto. Galerija je odprta od torka do petka med 14. in 18. uro, v soboto pa od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa je zaprta. Vstop je prost. (beto) trst - Avditorij muzeja Revoltella Koncerti pod zvezdami Nastop tržaške harfistke Jasne Corrado-Merlak Koncerti pod zvezdami je, kljub poletnemu prizvoku naslova, jesenski niz komorne glasbe, ki ga v avditoriju tržaškega muzeja Revoltella prireja kulturno društvo Nova Academia. Sedma izvedba je obsegala dva koncerta, saj splošno pomanjkanje finančnih sredstev za kulturne dogodke močno pogojuje snovanje umetniškega vodje Stefana Casaccie, a se ne dotakne volje po ohranitvi nekaterih tradicij v pričakovanju kulturi bolj naklonjenih časov. Čembalist Luca Sari in pevka Gio-vanna Costa sta bila gosta prvega koncerta, »glasbene atmosfere in sugestije« na strunah harfe pa so očarale občinstvo drugega glasbenega popoldneva, ki ga je V tokratni Mladiki uvodno razmišljanje O Sloveniji, slovenstvu, domovini, domoljubju Konec avgusta je v Trstu izšla nova številka družinske in kulturne revije Mladika. Uvodno misel z naslovom Več domovine in več države. Premislek in reportažni zapis po praznovanju 20-letnice neodvisne Slovenije je zapisal zdomski duhovnik, ki živi v Nemčiji, teolog Zvone Štrubelj. V svojem zapisu se uvodničar odzove na besede, ki jih je predsednik slovenske države dr. Danilo Türk izrekel na osrednji proslavi praznika neodvisnosti Slovenije. »Tedaj,« piše Štrubelj, »smo bili nagovorjeni le kot državljani in državljanke, rojaki in rojakinje. Kot Slovenci ne več!«, in na besede filozofa Slavoja Žižka, »kije 14. julija 2011 v Ljubljani vehementno izjavil, da nam ni potrebno 'več domovine, ampak več države '«. Uvodničar se torej sprašuje, »ali je pojem domovine protisloven pojmu države, si konkurirata, drug drugega izpodrivata? ... Kaj je še v nas Slovencih ostalo slovenskega ?« Na isto temo se oglaša tudi filozof in teolog Robert Petkovšek. V članku Hladna prha tudi za slovensko šolo je govor o problemih, ki jih je ustvaril julijski varčevalni paket italijanske vlade, s katerim je »ponovno spravila v škripce tudi šolstvo z odločitvijo, da že s prihajajočim šolskim letom pride do obvezne združitve otroških vrtcev, osnovnih in nižjih srednjih šol v t. i. večstopenjske zavode, ki bi morali za ohranitev avtonomije in lastnega ravnatelja šteti vsaj tisoč učencev, v slučaju delovanja v hribovitih predelih, na majhnih otokih in območjih z jezi- kovnimi posebnostmi pa najmanj petsto učencev, medtem ko bi šole s številom učencev od tristo do petsto lahko ohranile svojo avtonomijo, a brez ravnatelja.« Na literarnih straneh revije so objavili novelo Janeza Juriča Dedijeva hruška, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 39. literarnem natečju revije Mladika, pesmi Nade Lomovšek, ki je na istem natečaju prejela prvo nagrado za poezijo, in pesem Vladimirja Kosa Tebi, nebeška Marija!. V svojih spominih na življenje v Nemčiji Peter Merku razmišlja o nemškem odnosu do polpretekle zgodovine in nacionalsocializma. Drago Štoka v osebnem zapisu obuja spomin na preminulega igralca Radijskega odra Jurija Slamo. V rubriki Borec za slovensko državo Primož Sturman objavlja v drugem delu spominov na Franca Jezo pogovor o Jezi, ki ga je imel z Borisom Pahorjem. V rubriki Polemika je objavljeno stališče Sveta slovenskih organizacij o pluralizaciji Primorskega dnevnika. Tatjana Rejec je prispevala še tretji del svojega zapisa o TIGR-u na razpotju leta 1930. Novo rubriko Umetnost na Slovenskem oblikuje Mojca Polona Vaupotič, ki piše o znamenjih na Slovenskem. Na zadnjih straneh revije so še novice Antene, ocene knjig - Marije Cenda o Pismih bratu v zapor in drugih dopisih Danice Tomažič in dr. Rozine Švent o knjige Boruta Rutarja Krik mačehe - in poročilo o delu Knjižnice Dušana Černeta v letu 2010. solistično oblikovala tržaška harfistka Jasna Corrado-Merlak (na fotografiji). Zmagovalka mednarodnih tekmovanj in dobitnica visokih priznanj za umetniške dosežke se je v svoji karieri uveljavila kot solistka, snemala je za mnoge državne radijske postaje in sodelovala s simfoničnimi orkestri z vsega sveta. V prihodnjih mesecih jo pričakujejo koncertne obveznosti v Sloveniji in Italiji, domači publiki sobotnega koncerta pa je podarila posebno navdahnjene izvedbe skladb 19. in 20. stoletja, ki so osvetlile značilnosti različnih glasbenih svetov slovanske in francoske literature. Harfistka je vzpostavila tesen odnos z občinstvom, ki je bilo čustveno soudeleženo pri vseh izvedbah zaradi posebne zbranosti in pozornosti, s katerima je iz vsake skladbe ustvarila zaključeno doživetje. Stilno poglabljanje izvedb je izrazito obarvalo Glinkove variacije na Mozartovo temo, iz katerih je glasbenica izvlekla najbolj romantične odtenke, ki so se še bolj jasno izoblikovali v spevnosti Balakireve skladbe Škrjanec kot tudi v čustvenem Glinkovem Nokturnu. Poglobljeno in doživeto je v osrčju koncertnega programa zazvenela tudi zahtevna priredba Smetanove simfonične pesnitve Vltava, ki je v evokativnih vrtincih not opisala tok reke od žuborenja izvira do slovesnega vstopa v češko prestolnico. Izvedbe Merlakove so mestoma opustile homogenost fraziranja za večje poudarjanje zvočnih in ekspresivnih detajlov, ki so jasno odražali skrbno inter-pretacijsko razčlembo vsake skladbe. Po plemeniti čustveni intenzivnosti ruskih in slovanskih izrazov, je harfistka z enakim užitkom spletla izvrstne barvne odtenke francoske literature, s črpanjem iz opusov Pierneja in Iberta. Za društvo Nova Academia je bil sobotni koncert uvod v naslednjo glasbeno pustolovščino, štirinajsto izvedbo Koncertov zvezde repatice, ki z baročnimi vtisi vodijo do božičnih praznikov. Prvi koncert tega niza bo na sporedu v soboto, 5. novembra, ob 17.uri, ko bo v avditoriju muzeja Revoltella nastopil turinski kvartet Accademia del Ricercare s programom sonat italijanskega in francoskega baroka. (ROP) ^^_DN EVN E NOVICE_Sreda, 2. novembra 2011 evro - Danes vrsta izrednih sestankov zaradi napovedi referenduma v Grčiji Grška vlada praktično pristala na izstop države iz območja evra Panika na borzah - Donosnost italijanskih državnih obveznic dosegla novo rekordno vrednost 1 1 Napetost med včerajšnjim trgovanjem na nemški borzi v Frankfurtu ansa evro - Milanska borza izgubila 6,8% Predsednik Napolitano govori o »novi perspektivi« ecb - Zamenjava v vrhu Mario Draghi prevzel težko nalogo FRANKFURT - Položaj predsednika Evropske centralne banke (ECB) je z včerajšnjim dnem za osem let prevzel Mario Draghi. Zahtevna dolžnost ga je doletela v izjemno kritičnem trenutku za skupno evropsko valuto, že jutri pa bo vodil na rednem sestanku vodil svet guvernerjev, ki bo odločal o morebitni spremembi ključne obrestne mere evropske valute. Četudi se ob zamenjavi v vrhu ECB ne pričakujejo večje spremembe v njeni politiki, pa je še neznanka, kakšen osebni odtis bo dal vodenju banke. Draghi sicer že dolgo sodeluje pri delovanju ECB, saj je kot guverner italijanske centralne banke sedel v Svetu ECB. Tudi njegove druge izkušnje, med drugim pri vodenju Odbora za finančno stabilnost, ki združuje najpomembnejše svetovne finančne ustanove v snovanju ukrepov za zagotavljanja globalne finančne stabilnosti, mu gredo v prid. Še največji dvom zbuja obdobje med letoma 2002 in 2005, ko je bil podpredsednik in generalni direktor družbe Goldman Sachs International. To namreč mnogi omenjajo kot enega od krivcev za svetovno finančno krizo in za dolžniško krizo v Grčiji, nekateri pa se bojijo, da bo novi šef ECB »plesal preveč po notah bančnega sektorja«. Draghi prihaja v Frankfurt v kritičnih trenutkih za evro, in v času, ko je ECB v kriznem načinu delovanja. Pričakovati je, da bo tudi pod njegovo taktirko izvajala ukrepe, kot je odkupovanje državnih obveznic ranljivih članic območja evra. Mario Draghi ansa PARIZ - Nepričakovana napoved grškega premierja Georgea Papandreuja, da bo sporazum za rešitev Grčije dal na glasovanje v parlamentu in nato razpisal še referendum, je včeraj povzročila paniko na finančnih trgih in močno razjezila evropske voditelje. Na Atene so deževale kritike z vseh vetrov, kajti glasovanje v parlamentu in referendum v najboljšem primeru predstavljata zamrznitev pred komaj tednom s težavo doseženega sporazuma o ukrepih za preprečitev stečaja balkanske države. V evropskih vladnih palačah so začeli mrzlično zvoniti telefoni in na koncu vrste razburjenih pogovorov je bil za danes sklican vrh predstavnikov Grčije, Francije Nemčije, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Nicolas Sarkozy in Angela Merkel sta objavila skupno izjavo, v kateri poudarjata, da sta Francija in Nemčija »trdno odločeni«, da Grčija začne izvajati rešilni načrt. »Nemška kanclerka in francoski predsednik sta se dogovorila za sklicanje vrste sestankov jutri (danes za bralca, op. ur.) v Cannesu, najprej z evropskimi institucijami in z IMF, nato pa z grško delegacijo,« je zapisano v skupnem sporočilu za javnost. Merklova in Sarkozy zahtevata čim prejšnjo izvedbo dogovorjenih ukrepov za rešitev evra, zagotovilo pa želita še preden se bo jutri v Cannesu začelo srečanje držav G20. Del načrta za rešitev evra je tudi pomoč Grčiji, in sicer bi članice območja evra in IMF Grčiji v drugem paketu pomoči -v zameno za nadaljevanje strogih varčevalnih in reformnih ukrepov - do leta 2014 zagotovili novih 100 milijard evrov pomoči iz javnih sredstev iz sklada za zaščito evra (EFSF), vključno z dokapitalizacijo grških bank, poleg tega pa bi javni sektor prispeval še 30 milijard evrov v zameno za pristanek bank na odpis približno polovice grškega dolga. Merklova in Sarkozy sta odločena za čimprejšnjo implementacijo odločitev, ki jih je prejšnji teden sprejel vrh območja evra, in prepričana, da bi ta dogovor omogočil Grčiji vrnitev k vzdržni rasti, so je še zapisano v sporočilu. Inštitut za mednarodne finance (IIF), ki se je pogajal v imenu bank, je včeraj sporočil, da se bodo banke držale dogovora iz minulega tedna, in da bodo torej odpisale 50 odstotkov nominalne vrednosti grških državnih obveznic. IIF bo tesno sodeloval z grškimi oblastmi, z vodilnimi območja evra in drugimi deležniki, da bi dosegli dokončen dogovor in začeli uresničevati podrobnosti delovanja zasebnega sektorja v podporo reformam v Grčiji. Zavrnitev ukrepov na referendumu, ki je praktično gotova, bi lahko povzročila, da Grčija ne bi bila več sposobna plačevati obveznosti, posledično bi imele evropske banke, ki so vlagale v grške obveznice, velike izgube, izključena pa ni tudi nova recesija v razvitih državah. Po mnenju analitikov je referendumski "ne" glede na nepriljubljenost reševalnega načrta za Grčijo med grškimi volivci zelo verjeten, to pa bi po njihovem mnenju pomenilo popolno sesutje evropskega bančnega sistema. Meseci negotovosti pred referendumom, ki naj bi bil v začetku prihodnjega leta, bi lahko ogrozili stabilnost nekaterih večjih držav, v prvi vrsti Italije. Njene državne obveznice so zabeležile novo poskok donosnosti, razlika z donosnostjo nemških obveznic se je povzpela do rekordne ravni 455 baznih točk. To pomeni, da je treba na osnovi razmerja med povpraševanjem in ponudbo kupcem ponuditi za 4,55 odstotka večji donos kot pri nemških obveznicah. Taka je namreč cena tveganja pri nakupu italijanskih obveznic. RIM - Milanska borza je bila včeraj spet najslabša v Evropi, izgubljala je tudi 7 odstotkov, na koncu pa trgovanje sklenila s 6,8-odstotno izgubo. V dim je šlo 22 milijard evrov, največje izgube pa so zabeležile delnice bank, ki imajo v svojih sefih lep del italijanskega javnega dolga v obliki državnih obveznic. Premier Berlusconi se je predčasno vrnil v Rim in bo danes verjetno sklical izreden ministrski svet. Odobriti bi namreč moral nekaj novih varčevalnih ukrepov, ki bi jih premier nesel na jutrišnji vrh G20 v Cannesu. Na mizi so ukrepi, ki bi jih bilo mogoče vključiti v zakon za stabilnost, o katerem tačas razpravlja senat. Iz krogov gospodarstva so vse bolj glasne zahteve po urgentnih ukrepih, v palači Chigi pa so v teh trenutkih še posebno pozorni na poteze predsednika republike Giorgia Napolitana. Zato premier zagotavlja, da bo vlada »hitro ukrepala«. S predsednikom republike sta se včeraj po telefonu pogovarjala tako premier kot vodja največje opozicijske stranke Bersani. Prvi mož Demokratske stranke je Napolitanu zagotovil, da je opozicija pripravljena na prevzem svojih odgovornosti, obenem pa ne odstopa od zahteve po Berlusconijevem odstopu. Voditelji t.i. tretjega pola pa so premiera znova pozvali, naj še preden odpotuje v Cannes pride v parlament in poroča o nastali situaciji. Predsednik republike Napolitano, je svoje skrbi zaradi zaostritve krize evra izrazil v sporočilu za javnost. Zapisal je, da »ni mogoče več odlašati s sprejetjem učinkovitih odločitev« po programu, vsebovanem v pismu italijanske vlade evropskim institucijam. »V aktualnem, tako kritičnem trenutku lahko država računa na širok spekter družbenih in političnih sil, ki se zavedajo potrebe po novi perspektivi s široko podporo odločitvam, ki jih Evropa, mednarodna javnost in finančni in gospodarski krogi ur-gentno pričakujejo od Italije,« je zapisal šef države, ki je prepričan, da je njegova dolžnost »preveriti pogoje za konkretizacijo te perspektive«. TRIPOLI - Libijski nacionalni prehodni svet je v ponedeljek zvečer, le nekaj ur pred iztekom mandata misije zveze Nato v državi, izvolil začasnega premiera. Položaj je zasedel inženir Abdel Ra-him al Keib, ki je na javnem glasovanju 51-članskega prehodnega sveta prejel 26 glasov. Al Keib bo na položaju začasnega premiera nasledil Mahmuda Džibrila, ki se je držal svoje obljube, da bo odstopil, ko »bo Libija osvobojena«. Tudi al Keib in začasna vlada, ki jo bo oblikoval, prav tako kot prehodni svet, pa bodo čez osem mesecev pooblastila predali izvoljeni skupščini, ki bo napisala novo libijsko ustavo. Al Keib mora začasno vlado, ki bo državo naslednjih osem mesecev vodila skupaj s prehodnim svetom, oblikovati do 23. novembra. Ob izvolitvi je poudaril, da bo zavezan vzpostavitvi države, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic. »To glasovanje dokazuje, da so Li-bijci sposobni sami graditi svojo prihodnost,« je al Keibovo izvolitev komentiral predsednik prehodnega nacionalnega sveta Mustafa Abdel Džalil, ki je na vo- litvah prvi oddal glas. Člani prehodnega sveta so lahko glas oddali za enega od petih kandidatov za položaj začasnega pre-mierja, potem ko je drugih pet kandidatov svoje kandidature umaknilo. Poleg al Keiba, po izobrazbi elek-troinženirja, sicer pa uspešnega poslovneža, so se za položaj potegovali tudi začasni minister za nafto Ali Tarhuni, predstavnik prehodnega sveta v Evropi Ali Zidan in znani kritik režima 20. oktobra ubitega diktatorja Moamerja Gadafija Idris Abu Fajed. Al Keiba so sicer izvolili le nekaj ur pred polnočjo po krajevnem času, ko se je končala Natova misija v Libiji, ki je trajala sedem mesecev. Iztek Natovega mandata v Libiji je z obiskom države obeležil tudi generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ob obisku v Tripoliju je Rasmussen dejal, da je ponosen na vlogo, ki jo je Nato odigral v Libiji, in da bo zveza po potrebi in na zahtevo Libijcev lahko v prihodnje pomagala pri vzpostavitvi obrambnih in varnostnih institucij v državi. (STA) Močan potres v Tihem oceanu CIUDAD DE MEXICO - Tihi ocean je včeraj 333 kilometrov jugovzhodno od mehiškega letovišča Cabo San Lucas v Kalifornijskem zalivu stresel potres z ma-gnitudo 6,5. Po podatkih ameriškega inštituta za geofiziko (USGS) je bilo žarišče potresa pet kilometrov pod površjem Zemlje, nevarnosti cunamija pa po podatkih pacifiškega centra za opozarjanje pred cunamiji ni. Potres je ob 13.32 po srednjeevropskem času prizadel območje manjšega pacifiškega vulkanskega otočja Revilla Gigedo, ki zaradi bogate flore in favne slovi tudi kot »mali Galapagos« in je zelo priljubljeno med potapljači. Poročil o morebitni škodi ali poškodovanih z otoka ni. Kitajska uspešno izstrelila vesoljsko plovilo Shenzhou VIII PEKING - Kitajska je uspešno izstrelila vesoljsko plovilo brez človeške posadke Shenzhou VIII. Plovilo je ob 5.58 po krajevnem času (v ponedeljek ob 22.58 po srednjeevropskem času) s pomočjo nosilne rakete Dolgi pohod 2F poletelo proti vesolju z izstrelišča za satelite Jiuquan v provinci Gansu. Shenzhou VIII, ki se je na višini 200 kilometrov ločil od nosilne rakete, se bo čez predvidoma dva dni združil z vesoljsko kapsulo Tiangong I, s katero bosta ostala združena 12 dni. Shenzhou VIII bo nato izvedel še eno združitev, nakar se bo 17. novembra vrnil na Zemljo. Uspeh združitev s Tiangongom I je ključnega pomena za napredovanje kitajskih načrtov o izgradnji lastne vesoljske postaje. libija - Po odstopu Džibrila, ki je držal obljubo o umiku Libija z novim premierjem Za poslovneža al Keiba je glasovalo 26 od 51 članov začasnega nacionalnega sveta - Mandat za osem mesecev It. Začasni libijski premier Abdel Rahim al Keib ansa / ŠPORT Sreda, 2. novembra 2011 44 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu doberdob - Nižješolci se vračajo v šolo, delavci pa na delo Začenja se gradnja prizidka nad slačilnicami Sobivanje z gradbiščem se bo predvidoma nadaljevalo do aprila prihodnjega leta V Doberdobu se bo danes začel pouk v obnovljenem poslopju nižje srednje šole, hkrati pa se bodo na gradbišče vrnili delavci, ki se bodo lotili drugega sklopa gradbenih del. Dosedanja obnova poslopja predstavlja namreč le prvi del posega, saj bo zdaj na vrsti še drugi del, v okviru katerega bodo nad slačilnicami zgradili še eno nadstropje. V njem bodo tri večje učilnice, s katerimi naj bi bila dejansko rešena prostorska stiska, zaradi katere so se obnovitvena dela sploh začela. Kot pojasnjuje doberdobska podžu-panja Luisa Gergolet, bodo najprej porušili streho in del zidov poslopja s slačilnica-mi, nato pa bodo začeli graditi prizidek. Z gradbenim podjetjem so dogovorjeni, da gradina Po odhodu šolarjev niz novih pobud Zaradi obnovitvenega posega na nižješolskem poslopju v Doberdobu so kot znano zadnje tri razrede osnovne šole začasno preselili v sprejemni center Gradina; v kraški sobi ter pisarni in sobi za delavnice na prvem nadstropju so bili osnovnošolci nastanjeni do ponedeljka, ko so občinski uslužbenci, neu-čno osebje, profesorji in starši poskrbeli za selitev vse opreme v osnovnošolsko stavbo in nižješolsko poslopje. Center Gradina je tako zdaj spet v celoti na razpolago zadrugi Rogos, ki ima po odhodu šolarjev že pripravljen koledar raznih dogodkov. Prvi izmed teh bo že v nedeljo, 6. novembra, ob 11. uri, ko bosta Carlo dAgostino e Pier Lui-gi Lodi predstavili knjigo »Gli assi ita-liani della Grande Guerra«. Isti dan bodo v okviru Okusov Krasa priredili voden ogled po Debelem vrhu, ob zaključku katerega bodo ponudili prigrizek, sestavljen iz tipičnih kraških pridelkov. Zbirališče bo pred centrom Gradina ob 10. uri. bodo delavci bolj hrupne posege opravljali v popoldanskih urah, ko nižješolcev ne bo v šoli. Na poslopju nižje srednje šole bodo poleg tega v prihodnjih mesecih namestili zunanjo toplotno izolacijo, kar naj bi bistveno izboljšalo energetsko varčnost stavbe. Celotno poslopje bodo nato prepleska-li, seveda vključno z novozgrajenim prizidkom, ki bo s hodnikom povezan na ostali del poslopja nižje srednje šole. Nižješolci bodo morali z gradbiščem sobivati skoraj do konca šolskega leta, kar velja tudi za osnovnošolce, ki se bodo morali zadovoljiti le z delom dvorišča, saj bo njegov večji del še naprej nedostopen. Sredi zagra-jenega dela dvorišča poleg tega iz tal štrlijo dve prezračevalni cevi, ki sta povezani na veliko protipožarno cisterno, vkopano v tla. Podžupanja Luisa Gergolet napoveduje, da bo treba prezračevalni cevi premakniti. Glede tega so bodo doberdobski upravitelji dogovorili z gasilci, saj želijo prezračevalni cevi namestiti ob rob dvorišča, tako da ne bosta moteči in nevarni. »Za dvorišče je predvideno pretlakovanje; zamenjali bomo tudi njegovo ograjo,« pojasnjuje Gergoletova in napoveduje, da že imajo na razpolago finančna sredstva za ureditev pokritega prehoda iz slačilnic do občinske telovadnice, zgradili pa ga bodo ob zaključku obnove nižje srednje šole. V prihodnjih tednih se bo nadaljevala tudi obnova pritličnih prostorov poslopja nižje srednje šole, v katerih bo občinska knjižnica. Doslej so dali prednost urejanju in obnavljanju prvih dveh nadstropij šolske stavbe, v katerih so učilnice nižje srednje šole, v drugi frazi posega pa je predvidena ureditev knjižnice. Če ne bo zapletov, naj bi se druga faza obnovitvenega posega z izgradnjo prizidka in ureditvijo knjižnice zaključila pred koncem aprila prihodnjega leta. Za obnovo poslopja nižje srednje šole ima doberdobska občina skupno na voljo 600.000 evrov. (dr) Ponedeljkova selitev in čiščenje notranjih prostorov (zgoraj levo), pri čemer so za delo poprijeli tudi profesorji; nad slačilnicami bodo zgradili še eno nadstropje, v katerem bodo tri večje učilnice (zgoraj in desno) bonaventura, d.r. gorica - Priprave na nedeljske primarne volitve Nocoj drugo soočanje kandidatov, Honsell prihaja na okroglo mizo Goriškemu gospodarstvu in predlogom za njegovo oživitev bo posvečeno današnje soočenje med štirimi kandidati, ki bodo sodelovali na nedeljskih primarnih volitvah goriške leve sredine. Mauro Valentinsig (Italija vrednot), Andrea Bellavite (Forum za Gorico, Stranka komunistične prenove-Fede-racija levice), Paolo Del Ponte (Levica, ekologija in svoboda) in Giuseppe Cin-golani (Demokratska stranka, Slovenska skupnost) bodo o gospodarskih temah razpravljali v Kulturnem domu, soočenje se bo začelo ob 20.30. Danes bo v goriškem Kulturnem domu tudi okrogla miza; prirejata jo Forum za Gorico in Federacija levice, za- čela se bo ob 18. uri, na njej bodo spregovorili videmski župan Furio Honsell, krminski župan Luciano Patat, tržaška podžupanja Fabiana Martini in tržiška občinska odbornica za socialo Cristiana Morsolin. Moderator bo Andrea Bellavite, ki bo vodil pogovor o negativnih učinkih gospodarske krize na zaposlitveno raven, o integraciji priseljencev in reorganizaciji deželnega zdravstva. Glede nedeljskih levosredinskih primarnih volitev je Forum za Gorico poslal tiskovno sporočilo, v katerem poudarja, da si njegov kandidat Andrea Bellavite zasluži podporo in zaupanje goriških volivcev tako italijanske kot gorica - Prefektura S popisom tudi goljufi S pokrajinskega urada za ljudsko štetje na goriški prefekturi opozarjajo, da so se v zadnjih tednih goljufi v raznih krajih po Italiji pretvarjali za popisovalce. Pod pretvezo dostavljanja popisnih pol so vstopili v stanovanje marsikaterega starejšega občana, ki so ga nato skušali ogoljufati ali celo okrasti. Nekaj tovrstnih primerov so zabeležili tudi v Červinjanu, kjer so goljufi vstopili v nekaj stanovanj domačinov in jim nato skušali prodati svoje blago, saj je v resnici šlo za kramarje, ne pa za popisovalce. Drugod po Italiji se je pripetilo, da so lažni popisovalci zahtevali denar v zameno za pomoč pri izpolnjevanju popisnih pol. S prefekture pozivajo vse prebivalce goriške pokrajine, naj takoj sporočijo silam javnega reda morebitni obisk goljufov, pojasnjujejo pa tudi, da delujejo v vseh občinah zbirne točke oz. uradi, v katerih nudijo brezplačno pomoč pri izpolnjevanju popisnic. Poleg tega so vse informacije za izpolnjevanje popisnih pol na razpolago na brezplačni telefonski številki državnega statističnega zavoda ISTAT 800-069701. Kot smo že večkrat zapisali, so prebivalci občin Sovodnje, Doberdob, Šte-verjan, Ronke, Zagraj in Krmin ter goriških rajonov Štandrež, Pevma-Štma-ver-Oslavje, Podgora in Svetogorska četrt-Placuta na dom prejeli slovenske popisne pole. Prebivalci ostalih območij občine Gorica, ki niso prejeli popisne pole v slovenščini, jo lahko dvignejo na županstvu. V občinskem zbirnem središču za goriško občino sta dva popisovalca odgovorna za pregled slovenskih pol, za vse dodatne informacije pa je mogoče klicati na telefonske številke 0481-383690 - 691 - 692. Slovenske pole so na razpolago tudi na županstvu v Tržiču (tel. 0481-494499). Potovanje spomina Združenje Poti miru iz Redipulje bo v nedeljo priredilo pobudo »Viaggio nella me-moria«. Udeleženci se bodo zbrali pred železniško postajo v Redipulji, kjer bodo stopili na avtobus, ki jih bo odpeljal v Gorico. Pri železniški postaji bodo stopili na spominski vlak, ki ga bo vlekla lokomotiva iz časa prve svetovne vojne. Na Trgu Evrope bo udeležence pričakala množica ljubiteljev zgodovinske dediščine prve svetovne vojne, ki bodo oblekli uniforme italijanske in avstrijske vojske. Tečaj za učitelje furlanske in slovenske narodnosti. »Bel-lavite je bil vseskozi aktiven na področju mednarodnega sodelovanja, družbene solidarnosti, sožitja in miru med narodi, sploh pa je eden izmed najbolj tankočutnih poznavalcev življenjskih razmer v mestu in okolici,« poudarjajo iz Forum za Gorico. Primarne volitve goriške leve sredine bodo kot znano potekale v nedeljo, 6. novembra. Volišče bo odprto v telovadnici UGG na Trgu Battisti v Gorici med 8. in 20. uro. Glasovali bodo lahko vsi goriški občani, ki so dopolnili 16 let. Pred glasovanjem bodo morali prispevati vsaj en evro za kritje organizacijskih stroškov. Goriška pokrajina, zdravstveno podjetje, bolnišnica Burlo Garofolo in združenje AID prirejajo brezplačna tečaja za vzgojitelje, učitelje in profesorje, ki bosta posvečena problemu otrok z učnimi težavami. Prijave zbirajo na edda.colcergnan@istruzione.it in francesco.desiderio.go@istruzione.it. Kraja vredna 2000 evrov V minulih dneh so neznanci iz več tovornih vozil in priklopnikov v Biljah ukradli 120 varnostnih pasov za privezovanje tovora in več aluminijastih letev. Avtopre-voznika so oškodovali za okoli 2.000 evrov. (km) Pisma s Soške fronte V Hiši Ascoli v Gorici bodo jutri ob 17.30 predstavili zbirko pisem s Soške fronte »Mia cara sorella«, ki jih je svoji sestri in drugim družinskim članom med prvo svetovno vojno odposlal vojak Adelfi Missio. Na predstavitvi bosta spregovorila njegova pravnukinja Barbara Della Marina in pisatelj Giorgio Mosetti. Koledar policije Do 18. novembra je na goriški kvesturi mogoče naročiti koledar policije, ki v stenski različici stane osem evrov, v namizni pa šest. Izkupiček od prodaje bodo namenili projektu za pomoč podhranjenim otrokom v Kamerunu. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 2. novembra 2011 devetaki - Količina izkopanega materiala v kamnolomu bistveno manjša od predvidene 13 Zaradi manjšega izkopa finančne težave za občino Del denarja, ki so ga dobili, bodo morali vračati, tudi prihodnost pa je ovita v negotovost Zaradi zmanjšanega delovanja kamnoloma pri Devetakih pretijo občini Doberdob resne finančne težave. Za doberd-obsko blagajno je namreč kamnolom eden izmed glavnih, če že ne najpomembnejši vir dohodka, gospodarska kriza in zamuda pri izdaji avtorizacije za širitev dejavnosti pa sta močno okrnili delovanje družbe, ki v njem koplje kamen. To za občino Doberdob ne pomeni le, da ne bo prejela celotne predvidene vsote za izkopani material, pač pa celo, da bo morala nekaj denarja vračati, saj ga je doslej kot predujem prejela preveč. Hladno prho je doberdobska občinska uprava doživela v prejšnjih dneh, ko je potekal sestanek s predstavniki ronškega Kamnolom pri Devetakih Na trgu v Panzanu, v bližini tržiške ladjedelnice, so se včeraj posebej spomnili žrtev azbesta. Da je to še skeleča rana, je pokazala kar številčna udeležba ljudi, med katerimi so seveda bili svojci delavcev, umrlih zaradi posledic izpostavljenosti azbestu. Poklon je organiziralo njihovo tržiško združenje bonaventura podjetja Granulati calcarei, ki izkorišča kamnolom pri Devetakih. »Podjetje je izkopalo veliko manj materiala, kot je bilo predvideno, dejavnost naj bi se znižala za 70 odstotkov. Vzroka sta dva: prvi je kriza gradbenega sektorja, zaradi katere je povpraševanje po kamnu, ki ga kopljejo pri De-vetakih, močno upadlo, drugi pa je velika zamuda pri izdaji avtorizacije, s katero bi podjetje lahko razširilo kamnolom,« je povedal župan Paolo Vizintin in nadaljeval: »Po pogodbi, ki smo jo pred tremi leti podpisali z družbo, ki upravlja kamnolom, nam je bila le-ta dolžna 120.000 evrov letno. To je namreč povprečna vrednost kamna, ki ga je podjetje letno izkopalo v preteklosti. Predvideno je bilo, da se po petih letih preveri dejansko količino izkopanega materiala in naredi poravnavo, vendar ni bilo mogoče pričakovati, da bo razlika tolikšna. Za letos bi morali podjetju vrniti kakih 50.000 evrov, kar bomo uredili, vprašanje pa je, kako bo občina preživela, če se situacija ne bo izboljšala. Če bi ostala količina izkopanega materiala tudi v prihodnjih letih tako nizka, bi od kamnoloma dobili okrog 84.000 evrov manj letno, kar bi bilo za majhno občino, kot je naša, res hud udarec. Z izdajo deželne avtorizacije za širitev kamnoloma bi lahko izgubo nadoknadili v prihodnjih letih, vprašanje pa ostaja kriza gradbenega sektorja. Če se bo nadaljevala, bo podjetje kopalo manjše količine kamna, kar pomeni, da bo priliv denarja v občinsko blagajno manjši.« Za poravnavo letošnjega dolga, pravi Vizintin, se bodo verjetno odpovedali nekaterim kompenzacijam oz. javnim delom, ki bi jih moralo podjetje zagotoviti v zameno za širitev kamnoloma, možno pa je tudi, da bodo morali uvesti druge varčevalne ukrepe. »Državni, deželni in pokrajinski prispevki absolutno ne zadostujejo za zagotavljanje vseh občinskih storitev, pričakovati pa je, da se bodo leti zaradi nesposobnega vodenja države še dodatno znižali. Dejstvo je, da je za nas kamnolom ključni vir dohodka. Situacija je res zaskrbljujoča, saj bo treba zaradi teh težav še bolj varčevati, kar smo vsekakor že delali doslej, in rezati na stroških,« je zaključil Paolo Vizintin. GORICA-VIDEM Štiri leta zapora Karabinjerji goriškega pokrajinskega poveljstva so aretirali 34-letnega Go-ričana, za katerega je videmsko tožilstvo izdalo nalog za pripor. Federico Morandini, ki so ga včeraj prijeli karabinjerji operativne enote v sodelovanju z preiskovalnim oddelkom pokrajinskega poveljstva, mora prestati štiriletno zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj, ki jih je zagrešil leta 1999 v Villi Vicentini; podrobnejših informacij o njem niso posredovali. Odpeljali so ga v goriški zapor. RONKE Voznica zbila kolesarja V Ulici Redipuglia v Ronkah je včeraj prišlo do prometne nesreče, v kateri je bil lažje ranjen priletni kolesar. Voznica osebnega avtomobila je okrog 10.30 peljala v smeri proti Ronkam, na križišču z Ulico Bellini pa je zavila levo. Pri tem očitno ni opazila starejšega moškega, ki je kolesaril po Ulici Redipuglia v obratni smeri. Po trčenju je kolesar padel na asfalt, s tal pa se je pobral sam. Kljub temu je na kraj kmalu prišla rešilna služba 118, ki je kolesarja prepeljala na pregled v bolnišnico. Moški je pri padcu dobil praske, odrgnine in več udarcev, hujših poškodb pa ni imel. Okoliščine nesreče in odgovornosti preučuje goriška prometna policija, ki je prišla na prizorišče. romans - Požar v Ulici Atleti Azzurri altran Ogenj v hiši zanetila sveča, pet stanovanj neuporabnih Za člane petih družin, ki živijo v Ulici Atleti Azzurri v Romansu, je ponedeljkov večer minil v znamenju strahu in zaskrbljenosti. Pod portikom, ki povezuje dve stanovanji, je namreč izbruhnil silovit požar, zaradi katerega so imeli gasilci veliko ur dela, tri osebe pa so potrebovale tudi zdravniško pomoč. Oče, mama in hčerka so k sreči dobili le lažje opekline, zato so jih že izpustili iz bolnišnice, njihovo stanovanje pa je ogenj popolnoma uničil. Zaradi ognja in vode, ki so jo gasilci uporabili za gašenje, so neuporabna tudi štiri sosednja stanovanja. Požar se je vnel okrog 20. ure. Vzroka gasilci še niso potrdili, zgleda pa, da ga je povzročila svečka, ki so jo prižgali ob prazniku Halloween. Najprej naj bi zgorel dekorativni papirnati okrasek, s katerega se je nato ogenj razširil na leseno streho. Ognjene zublje so stanovalci opazili okrog 20.30; najprej so skušali ogenj pogasiti sami, nato pa so poklicali na pomoč. Iz stanovanj so pobegnili tudi sosedje, na ulici se je zbrala množica ljudi. V Romans so kmalu pridrvele štiri ekipe goriških gasilcev, ki so z delom nadaljevali vse do 4. ure zjutraj. Materialna škoda je, kot rečeno, zelo velika, k sreči pa ni nihče dobil hudih telesnih poškodb. iff Gasilci so v Romansu ostali več kot sedem ur bumbaca trnovo - Tradicionalna komemoracija v spomin na padle V spominskem parku položena tudi venca iz Gorice, borcem govor ni bil po godu: »Predvolilno obarvan« »Potrebno je poznati preteklost, da napak ne bi ponavljali v prihodnosti. Kdor ne pozna zgodovine, je obsojen na njeno ponavljanje. Zgodbe o mučeništvu so se skrile za zidovi molka, rane so prekrile plasti zabrazgotinjene pozabe. Čas je, vsaj zdelo se mi je tako, brisal stopinje morilcev. Njihove krvave roke so znova in znova pripovedovale izmišljene pravljice o svoji nedolžnosti,« je pred zbrano množico, ki je ob včerajšnjem dnevu spomina na mrtve napolnila spominski park na Trnovem nad Novo Gorico, poudarila slavnostna govornica, novogoriška mestna svetnica Pa-tricija Šulin. »Stara dama Evropa popravlja svoje grehe prepočasi,« je še dodala, ko je spomnila na v Evropskem parlamentu sprejeto resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu aprila 2009. »Generacija žrtev izumira, ostajajo pa generacije mladih, ki imajo pravico vedeti, kaj so počeli njihovi očetje in dedje.« Govornica je v nadaljevanju spomnila na slovensko osamosvojitev na prehodu iz 80. v 90. leta prejšnjega stoletja, ko so »komunistični režimi padali skupaj z berlinskim zidom kot najbolj izrazitim eksponatom železne zavese«, na vlogo Demosa med osamosvojitvijo, na plebiscit, vzpostavitev slovenske vojske, poenotenje ob sprejemanju Brionske deklaracije. »Če se ozremo še na svetovno prizorišče, ugotovimo, da živimo v težkih časih, obremenjenih z globalnimi problemi finančne in go- spodarske krize. K vsemu temu na nas pritiska še teža slovenske stvarnosti, ki se dotika osnovnih narodovih in obče človeških vrednot. Sami si moramo odgovoriti, po kateri poti želimo kreniti kot država in v okviru pristojnosti, ki jih imamo kot državljani, to tudi uresničevati. Demokracija je dober sistem, ki zahteva aktivno udeležbo, zahteva ljudi, ki jim je mar. Negodovanje moramo preoblikovati v idejo o tem, kaj in kako. Odpreti ji moramo vrata k uresničitvi. Kdaj nam bo to spet uspelo, je odvisno od nas samih, toda z veliko odprtostjo, ambicijami in izzivi nam to lahko in mora uspeti,« je še dejala Šulinova in zaključila s Cankarjevimi besedami, da si bo narod sodbo pisal sam. Svetničin govor je vznemiril predvsem predstavnike borčevskih organizacij, češ da je preveč izrazito predvolilno obarvan in da se je s tem zameglil pomen komemoracije. Kot vsako leto so se padlim poklonili predstavniki novogoriške mestne občine, upravne enote, partizanske zveze VZPI-ANPI iz Gorice, ki so jo zastopali Vid Primožič, Claudio Lorenzini, Luigi To-gut in Emilia Mask. Venec sta v imenu stranke Slovenske skupnosti položila tudi goriška občinska svetnika Božidar Tabaj in Silvan Primosig, padlim ruskim državljanom pa se je poklonil vojaški ataše ruske ambasade Mikhail Glagazin. Med prisotnimi je izstopal še novogoriški župan Matej Arčon. (km) Tabaj in Primosig na komemoraciji fotok.m. Vid Primožič polaga venec foto k.m. 14 Sreda, 2. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / ob prvem novembru - Komemoracije pred spomeniki in na pokopališčih Borci iz Gorice si ne zaslužijo hermetično zamegljenih besed Jasne besede so bile izrečene tudi v Podgori: »Poleg gospodarske krize vlada poglablja krizo osnovnih vrednot« Včerajšnji dan je bil posvečen spominu na mrtve. Pri grobovih na pokopališčih so se obnavljali obredi zasebnega spomina, pred spomeniki in obeležji v številnih krajih Goriške pa so bile komemoracije v čast padlim osvoboditeljem in domačinom, ki so trpeli in umirali zaradi na-cifašističnega nasilja. »V goriški občini je padlo 227 borcev. Obeležja v njihov spomin so postavljena v goriških zaporih, na goriškem gradu, na železniški postaji, v štirih vaseh goriške občine - Pevmi, Podgori, Ločniku in Štandre-žu. Spomeniki so posvečeni tudi interni-rancem v nemških taboriščih, padlim v obrambi tovarn in deportiranim članom judovske skupnosti. Na nobenem obeležju v središču Gorice pa ni jasne besede o teh žrtvah in o njihovih morilcih. Kar je, je prikazano v ozki patriotični retoriki ali v her-metično zamegljenih besedah, ki naj bi bile pesniško povzdignjene, v resnici pa prispevajo k brisanju doprinosa mesta Gorice v borbi za zmago nad nacifašizmom. Po skoraj 70 letih je čas, da se to popravi, kot je še vedno potrebna skrb za demokratične pridobitve, ki nam pripadajo kot članom demokratičnih družb in ki se sklicujejo na ideale padlih za svobodo.« Tako je predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič poudaril pred partizansko kostnico na goriškem glavnem pokopališču, kjer je včeraj potekala tradicionalna svečanost ob prvem novembru. K spomeniku so položile venec delegacije VZPI-ANPI, krovnih organizacij SKGZ in SSO, stranke Slovenske skupnosti, mestne občine Nova Gorica in Republike Slovenije; le-to sta vodila poslanec Državnega zbora Marjan Križ-man in načelnica novogoriške upravne enote Bojana Kompare. Slovesnosti se je udeležila prefektinja Maria Augusta Marrosu, nikogar ni bilo iz goriškega občinskega in pokrajinskega odbora, kar je naletelo na negodovanje prisotnih ljudi. Poleg Primožiča sta govornika bila še predsednik združenja AVL Mario Merni in častni predsednik mestne sekcije VZPI-ANPI Silvino Poletto, zaigrala je godba na pihala kulturnega društva Svoboda iz Deskel, ki je na pokopališče prišla s krepko zamudo. Vence so položili tudi pred kostnico jugoslovanskih vojakov, kjer je besedo imel poslanec Marjan Križ-man; poudaril je pomen tkanja prijateljskih odnosov in sodelovanja med narodi, ki sta temelja za zagotavljanje miru. Delegacija iz Slovenije je nato položila venec h grobu Lojzeta Bratuža in Ljubke Šorli, kjer se je pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj spomnil njunega svetlega lika, Bratuževe mučeniške smrti in težkih trenutkov, ki jih je Šorlijeva doživela ob moževi smrti. Pred pevmskim spomenikom, kjer sta venca položila krajevna sekcija VZPI-ANPI in rajonski svet Pevma-Štmaver-Oslavje, je zbrane nagovorila Barbara Ur-sic. Izpostavila je potrebo po tem, da v današnjem frenetičnem svetu razmislimo o vrednotah svobode, zvestobe, pravičnosti, ljubezni in navezanosti na domači kraj, za katere so se borili naši predniki. »Ob tem spomeniku smo se zbrali, ker je prvi november dan, ko se spominjamo mrtvih in jih primerno počastimo. Kljub imenu, ki ga ta praznik nosi, pa je ta praznik pravzaprav namenjen tudi nam, živim. Ta spomenik nas spominja na preteklost, hkrati pa nas opominja za prihodnost in nas nečesa uči. Uči nas o dobrem in zlu,« je povedala. Z recitalom Kosovelovih pesmi so nastopili učenci pevmske osnovne šole, pod taktirko Nadje Kovic pa je zapel zbor Štmaver. Na vaškem pokopališču so nato položili venec h grobnici padlih partizanov, s cvetjem so se še poklonili spominu dolgoletnega župnika Antona Rutarja in Angele Boškin, prve bolniške sestre na Slovenskem. Močne in jasne besede na račun idealov, ki so osmislili osvobodilni boj, in na račun zablod italijanske vlade, ki poleg gospodarske krize poglablja še krizo osnovnih vrednot, smo včeraj slišali v Podgori. Pred tamkajšnjim spomenikom jih je izrekel Luciano Pelizzo v imenu krajevne sekcije VZPI-ANPI in društva Andrej Paglavec; za Pelizza je tudi značilno, da zbrano množico vsakič pozdravi v slovenščini, fur- lanščini in italijanščini. Spomnil se je padlih ter žrtev nacifašističnih taborišč in domače kolaboracije. Poklonil se je tistim, ki so izbrali pod upora. Opozoril je na geno-cidno nasilje nad Slovenci in poudaril, da je danes še kako potrebno negovati spomin na vzroke, ki so porodili narodnoosvobodilni boj. Iz današnjega časa je navedel naraščajoče socialne krivice, napade na sodstvo, osiromašenje šolstva, podle pritiske na novinarje ter poskuse, da bi odpravili ustavno prepoved apologije fašizma in izenačili salojske vojake z borci za svobodo. O vladi je dejal, da se ukvarja izključno s sabo, prostitucija, izsiljevanje in korupcija pa so na dnevnem redu. »Odvraten je takšen način vladanja, posledice katerega bomo plačevali vsi,« je zaključil Pelizzo in naslovil poziv na mlade, naj se vključijo v VZPI-ANPI ali sorodne organizacije: »Če bomo številni, bomo tudi močni.« V imenu pokrajinske uprave je spregovoril svetnik Demokratske stranke Aljoša Sosol, za krajevni svet podpredsednica Caterina Ambrosi, medtem ko občinska odbornica Silvana Romano ni stopila k mikrofonu; zapela sta pevska zbora. V Štandrežu so najprej položili venec pred ploščo v domu Andreja Budala na Otroški pevski zbor Sovodnje pred vaškim spomenikom (zgoraj levo), Luciano Pelizzo med včerajšnjim nagovorom v Podgori (levo); Mirko Primožič polaga venec pred partizansko grobnico na goriškem pokopališču (desno) bumbaca Pilošču, nato je pred spomenikom na osrednjem vaškem trgu številne udeležence v imenu krajevne sekcije VZPI-ANPI nagovorila Vilma Braini. Za njo je zapela moška vokalna skupina Sraka, spregovorila je Marta Bizjak in poudarila, da je Gorica simbol slovenstva, saj se tudi v najbolj mračnih letih fašističnega potujčevanje goriški Slovenci niso odrekli svojemu jeziku. Z recitacijami so ob častni straži tabornikov Rodu modrega vala nastopile mlade recita-torke društva Oton Župančič Tjaša Corva, Nicole Kerpan in Gaja Braini. Pred spomenike v sovodenjski občini je vence položila delegacija občinskih odbornikov in svetnikov, ki jo je vodila županja Alenka Florenin. V Rupi in na Peči je zapel mešani pevski zbor Rupa-Peč, v Gabrjah moških pevski zbor Skala, v So-vodnjah otroški pevski zbor kulturnega društva Sovodnje in na Vrhu ženska vokalna skupina Danica. V doberdobski občini so položili vence pred spomenike padlim v narodnoosvobodilnem boju in prvi svetovni vojni. Delegacijo, ki so jo sestavljali občinski odborniki, domačini, predstavniki VZPI-ANPI in člani zveze borcev iz pobratene Prvačine, je vodil doberdobski župan Paolo Vizintin. Slovesno je bilo tudi pred spomenikom na Trgu Svobode v Števerjanu, kjer so vence polagali občinska uprava, sekcija SSk, društvi F.B. Sedej in Briški grič ter briški borci in delegacija iz Goriških Brd. K enominutnemu molku v spomin na padle je navzoče povabila županja Franka Padovan. V svojem je govoru izpostavila pomen obujanja spomina na grozote, ki jih je slovenski narod doživel med drugo svetovno vojno. »Spomenik padlim nas spominja, da je bilo tu prelite veliko preveč krvi. Kraj, kjer se vsi Števerjanci prepoznavamo, naj bo opomin mladim rodovom,« je povedala. Nato je zapela moška zasedba zbora F.B. Sedej, za pevci pa so mlade recitatorke iz društva Briški grič prebrale nekaj pričevanj mladih partizanov iz knjige »Otrok med bojem«. Po blagoslovu župnika Mirka Butkoviča je zbor zapel, nakar se je večina udeležencev odpravila k spomeniku na Jazbinah, kjer so se padlim prav tako poklonili s pesmijo, recitacijo in venci. Komemoracije z udeležbo domačinov, delegacij borcev in krajevnih upraviteljev so - kakor vsako leto - potekale tudi v Tržiču in Ronkah, kjer je močno prisotna zavest o pridobitvah odporništva. Delegacija doberdobske občine z gosti in zbrana množica na Palkišču (levo), sprevod krajanov z venci na trgu v Števerjanu (desno) bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 2. novembra 2011 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Pelikan ali otroci po želji« (Marcel Franck) v režiji Jožeta Valen-tiča, nastopa KUD Svoboda - Zalog; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 5. novembra, ob 20.30 »La ragione degli altri« Luigia Pirandel-la, nastopa gledališka skupina Com-pagnia dell'eclissi iz Salerna; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž abonma za gledališko sezono 2011-12. Abonma zajema šest predstav, štiri produkcjie Slovenske stalnega gledališča iz Trsta: Miro Gavran »Šoferji za vse čase« (21. novembra v KC Lojze Bratuž), Molière »Tartuffe«, Dušan Jelinčič »Kobarid '38 - Kronika atentata«, Claudio Magris »Saj razumete« in dve gostovanji: »Necropola« Borisa Pahorja v režiji Borisa Kobala in v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana ter drama Ivana Cankarja »Jakob Ruda« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj; predprodaja abonmajev v Kulturnem domu (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 8. novembra, ob 20.45 koncert Glorie Gainor; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v ponedeljek, 7. novembra, ob 21. uri »La cena dei cretini«, igrata Zuz-zurro&Gaspare; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 9. in 10. novembra, ob 20.45 gledališka predstava Yasmine Reza »Art« igrajo Alessandro Haber, Alessio Boni in Gigio Alberti; informacije po tel. 0481-494369. Q Kino Razstave GORIŠKI MUZEJ IN DRUŽINA KROF- LIČ vabita na ogled dokumentacijske razstave »Iz zapuščine Josipine Žida-nik - Zmagoslave« v hiši družine Kroflič v Podkraju št. 104a v Colu (http://g.co/maps/7k4up); do 15. marca 2012; informacije za ogled razstave v Goriškem muzeju, tel. 0038653359811 in pri Bredi in Marjanu Krof-liču, tel. 003861-4293200. V OBČINSKEM MUZEJU V KRMINU bo na ogled do 6. novembra razstava »In-quiete stanze« Giorgia Valvassorija; ob četrtkih, petkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure; vstop prost. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava slikarskih del Stanislava Rapotca. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava slikarke Sabrine Alessandrino; do 3. novembra od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10.30 in 12. uro. KULTURNI KROŽEK »G. MAZZINI« ENDAS IN OBČINA TRŽIČ vabita na odprtje čezmejne razstave »Soča brez meja« v petek, 4. novembra, ob 18. uri v prostorih Palazzetta Veneta v Tržiču. Razstavljali bodo Alda Antoni, Giorgio Gallottini, Elvira Mauri, Maria Grazia Persolja, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti, Zorana Berdon, Vanda Colja, Bernarda Skrt in Helena Stanič; na ogled bo do 13. novembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16.30 in 18.30, ob nedeljah med 10. in 12. uro. RAZSTAVA KONSTRASTI je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; do 11. novembra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 12. do 21. novembra ob prireditvah in po domeni (informacije na spletnih straneh www.kons.it in www.kclbratuz.org). V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici je na ogled razstava risb, slik in skulptur Giovannija De Lazzarija; do 18. novembra od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. V GALERIJI TIR kulturnega centra Mo-stovna v Solkanu je na ogled prodajna slikarska razstava nemškega umetnika Chameleona Amoura z naslovom »Med dnevom in nočjo«; do 19. novembra ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 10. in 12. ter med 19. in 20. uro, ob petkih med 10. in 12. uro ter med 21. in 23. uro, ob sobotah med 21. in 23. uro. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja 2012, ob sobotah in nedeljah ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Dobrovo ob 20. obletnici njegove obnove in delovanja galerije Zorana Mušiča na ogled razstave z naslovom »Miha Maleš - Zoran Mušič. Prijatelja in sodelavca«; do 15. februarja 2012. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 17.30 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D); 20.15 - 22.15 »Bar Sport«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 »Johnny English«; 20.15 - 22.15 »A dangerous method«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 - 20.30 - 22.15 »Johnny English«. Dvorana 3: 17.00 - 19.50 - 22.00 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D). Dvorana 4: 17.40 »Bar sport«; 20.10 -22.10 »Insidious«. Dvorana 5: 17.30 »Matrimonio a Pa-rigi«; 20.00 - 22.10 »This must be the place«. ~M Koncerti «VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 4. novembra, ob 20.45 koncert filharmonije Jora iz Bacaua v Romuniji ob 100-letni-ci rojstva Nina Rote; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici nastopa in-štrumentalna skupina Lumen Har-monicum; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 7. novembra, ob 20.15 nastopil Državni simfonični orkester mesta Votonež (Rusija); informacije na spletni strani www.kultur-nidom-ng.si. S Izleti rišču na cesti Miren - Opatje Selo ob 8.30, štart ob 9. uri. Pot bo vodila do spomenika na Cerju in udeleženci se bodo nato porazdelili na dve skupini. Prva, za vsaj malo trenirane osebe, se bo podala na Fajti hrib, druga pa se bo sprehodila do Jame Pečinke, Borojevi-čevega stola in Segetov po položni poti. Skupini se bosta na koncu pridružili na Lokvici za družabno kosilo v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 328-4713662 (Denis). Za udeležence kosila predvpis obvezen do petka 4. novembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v soboto, 5. novembra, odpeljala za mar-tinovanje na enodnevni izlet v hrvaško Istro avtobus št. 1 in avtobus št. 2 ob 7.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori, Štandrežu in Sovodnjah. Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost in veljavni dokument za tujino - za Hrvaško. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Šti-vana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ron-kah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 0481-78398). 23 Obvestila V VEŽI GORIŠKE PREFEKTURE na Travniku v Gorici je na ogled razstava kiparja Sergia Pacorija; do 26. novembra. PRVI MARTINOV POHOD prirejata Kulturno društvo Sovodnje v sodelovanju z rekreacijsko skupino ŠD So-vodnje v nedeljo, 6. novembra. Zbirališče bo ob 8. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah, odhod proti parki- AVTOBUSNO PODJETJE APT obvešča, da bodo danes, 2. novembra, avtobusi za glavno goriško pokopališče in nazaj vozili s sledečimi urniki: odhod pred glavno pošto v Gorici ob 10.00 -11.00 - 14.00 - 15.00 - 16.00 - 17.00; odhod z goriškega pokopališča ob 10.30 - 11.30 - 14.30 - 15.30 - 16.30 -17-30. GORIŠKO ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO POTROŠNIKOV ADOC ima sedež v Ulici Santa Chiara 3 in je odprto od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 ter ob sredah in petkih tudi med 15. in 18. uro (tel. 0481-530745). INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481383690-691-692 v slovenščini in fur-lanščini). OF IN UPOR: vsak torek ob 18. uri Radio Trst A oddaja pripovedni niz o uporu proti raznarodovanju in nepravičnim družbenim odnosom v obdobju 1924-1945 na severno primorskem ozemlju. Pripravlja ga Aldo Rupel; ponovitve ob sredah kakšno minuto po 10. uri. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481383459 (slovenščina) in tel. 0481383451 (furlanščina). SKAVTI IZ GORICE vabijo otroke (od 3. do 5. razreda OŠ), ki bi radi hodili k volčičem in volkuljicam, da se jim pridružijo na sestankih, ki potekajo na skavtskem sedežu (Drev. 20. septembra 85) ob sobotah od 14.30 do 16.30; informacije po tel. 346-1538732 (Aljaž). V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU potekajo v organizaciji kulturnega društva Oton Župančič vadbe pilatesa, zumbe, spinninga, spro-stilne telovadbe in joge, z novembrom pa bo še dodatni termin za spinning ob petkih od 19. do 20. ure; informacije in vpisovanje po tel. 347-8800556 ali na naslov boris.nardin@tmail.si. Druga novembrska novost so Šejk partyji, to so degustacije šejkov (dodatki k prehrani, ki nam pomagajo regenerirati telo), ki bodo glede na prijave interesentov potekali med tednom pred ali po vadbah. V soboto, 12. novembra, od 10. do 12. ure, pa bo na vrsti delavnica tibetanskih vaj z zdravilko Manico Irt iz Šentvida pri Stični; tako za Šejk Partyje kot za tibetanske vaje se je treba predhodno prijaviti po tel. 3478800556 ali na naslov suzana.ko-mel@tmail.si. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. BREZPLAČNI TEČAJI na temo motenj pri razumevanju in učenju organizirajo na goriški pokrajini za učitelje in profesorje vseh stopenj. Vpisovanje do danes, 2. novembra, na naslov elektronske pošte edda.colcergnan@istru-zione.it ofrancesco.desiderio.go@istru-zione.it. Informacije in program na spletni strani www.provincia.gorizia.it. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo danes, 2. novembra, prva lekcija tečaja spro-stilne telovadbe; informacije po tel. 0481-474191. V KAPELICI PALAČE CORONINI v Gorici bo danes, 2. novembra, ob 9. uri maša v spomin na grofa Viljema Co-roninija Cronberga, ki jo bo daroval župnik Placute Vittorio Tonidandel. ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 3. novembra, goriški urad zaprt. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita na sestanek v petek, 4. novembra, ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu, Ul. Montello 9 (1. nadstropje). SLOVENCI V LAŠKEM prirejajo mašo zadušnico za vse rajne sorojake v petek, 4. novembra, ob 19. uri v cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču; pel bo MePZ iz Bilj pri Mirnu. SREDNJEŠOLSKA GLEDALIŠKA SKUPINA KULTURNEGA DRUŠTVA SOVODNJE se bo srečala na prvi informativni seji v petek, 4. novembra, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah in vabi ljubitelje gledališke umetnosti, da se ji pridružijo. TEČAJ PRVE POMOČI ZDRUŽENJA LA SALUTE IZ LOČNIKA bo potekal v dvorani Faidutti na sedežu zadružne banke v Ločniku. Prvo od desetih srečanj, ki jih bodo vodili kvalificirani inštruktorji pod vodstvom zdravnika Paola Crivellija, bo v petek, 4. novembra; vpisovanje poteka od ponedeljka do petka med 15.30 in 17.30 po tel. združenja La Salute (0481-391700). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE bo tudi letos zagotovila štipendijo za enoletno bivanje v tujini z Intercultu-ro. Namenjena je študentu z bivališčem v goriški pokrajini, rojenim med 1. julijem 1994 in 31. avgustom 1997 (starostne omejitve so odvisne od države), ki obiskuje višjo srednjo šolo, je pri študiju uspešen in motiviran, da bi človeško in kulturno odraščal v stiku z različnimi narodi. Razpis z obrazcem za prijavo so prejela ravnateljstva šol, je pa na voljo tudi na spletni strani www.fon-dazionecarigo.it in na sedežu fundacije; prijaviti se je mogoče tudi na spletu, in sicer na naslovu www.intercultura.it do 10. novembra. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata 13. novembra martinovanje v Ri-hemberku-Braniku. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (0481482015 ali 0481-474191). MARTINOVANJE v Domu Andreja Bu-dala v Štandrežu v organizciji KD Oton Župančič bo v nedeljo, 13. novembra, od 12. ure dalje. Zaradi kosila je nujna predhodna prijava; informacije po tel. 347-2420204 (Marta, ob uri kosila ali v večernih urah). GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA je odobrila razpis za dodelitev prispevkov podjetjem, ki zaposlujejo mlade med 18. in 35. letom. Prošnje bodo zbirali od 14. novembra dalje. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je prvi sklic novoizvoljenega pokrajinskega sveta SSk za Goriško v torek, 15. novembra, ob 20. uri na goriškem pokrajinskem sedežu stranke. IS Prireditve ZIMSKE ZGODBE v sklopu niza Zimskih popoldnevov v organizaciji CTA v gledališču Verdi v Gorici ob 16.30: v soboto, 5. novembra »Quaqua! Attac-cati la!«; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI bo v nedeljo, 6. novembra, od 9. ure dalje ponudil možnost obiska Kraljice Krasa na Vrhu. Za obisk jame svetujejo udeležencem (od 5. leta starosti), da S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.00386-30339004 pridejo v gumijastih škornjih in s seboj prinesejo primerna oblačila. V jamarski koči bodo poleg tega na ogled fotografska razstava o speleologiji in vi-deoprojekcije o najznamenitejših jamah v naši deželi. Možen bo tudi obisk topovskih kavern in vojaških rovov na gornjem Vrhu, prikazali bodo tudi jamarsko tehniko spuščanja in plezanja po vrvi. Jamarji bodo udeležencem predstavili tudi zgodovino naših krajev, kraške pojave v okolici in posebnosti naših jam. Za kosilo bodo pri koči vsem udeležencem ponudili pašto z golažem. V CENTRU GRADINA V DOBERDOBU bodo v nedeljo, 6. novembra, ob 11. uri predstavili knjigo Paola Varrialeja »Gli assi italiani della grande guerra«. Sodelovala bosta Carlo d'Agostino in Pier Luigi Lodi. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 7. in 21. novembra ob 18. uri v Fei-glovi knjižnici v Gorici. SLOVIK IN DIJAŠKI DOM GORICA vabita na predavanje filozofa Umberta Galimbertija, avtorja knjige »Grozljivi gost: nihilizem in mladi«. Predavanje z naslovom »Miti našega časa (I miti del nostro tempo)« bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 10. novembra, ob 18.30. Zagotovoljeno bo simultano prevajanje; informacije po tel. 0481-530142, 0481-533495. 0 Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, Ul. Formica, 2. nadstropje, 80 kvm, prenovljeno in popolnoma opremljeno; tel. 328-2163958. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Armando D Atri iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 10.00, Maria Leban vd. Pinosa iz goriške splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče; 13.00, Rosalia Collauto vd. Zanetti iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V ZDRAVŠČINAH: 11.00, Nel-lo Visintin iz hiše žalosti v Ul. Petea-no, 3 v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 9.45, Nelli Boscarol vd. Laco blagoslov v kapeli pokopališča, pokop na pokopališču v Tržiču. DANES V KRMINU: 14.00, Romana Lo-renzutti vd. Blasig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. t Mirno je zaspala naša draga T t 1< fl< v. v Lidia Simcic por. Devetak stara 86 let Žalostno vest sporočajo mož Franc, sinova Janko in Robert, snaha Barbara in vnuka Alex in Daniela. Pogreb bo v četrtek, 3. novembra ob 14. uri v župnijski cerkvi v Rupi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki bodo na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre zdravniku Marjanu Cijanu. Gorica, Rupa, 2. novembra 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči / ŠPORT Sreda, 2. novembra 2011 48 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - 4. krog lige prvakov Milan v Minsku vodil, toda je osvojil le točko MINSK - Milan je na tekmi 4. kroga lige prvakov zamudil lepo priložnost za zmago. Domači Bate Borisov je, tako kot že na prvi tekmi v Milanu, potrdil, da je borbena, čvrsta in neugodna ekipa, v Minsku pa je lahko računala tudi na podporo zelo vročih navijačev. Kljub temu je bil Milan slabo uro boljši tekmec in je zamudil veliko priložnosti, na koncu pa ni za zmago zadostoval niti zgodnji gol Ibrahimoviča n tekma se je končala pri neodločenem 1:1. Gostje so začeli napadalno in zadetek, ki ga je v 22. minuti dosegel bosanski Šved je bil krona stalnega pritiska. Že pred njim sta bila namreč blizu zadetka Aquilani in sam Ibrahimovič. Milan je pritiskal tudi po zadetku, Bate Borisov je celo stisnil v kazenski prostor. Zvrstile so se priložnosti, Robinho pa je v 39. minuti v polno celo zadel vratni-co. Isti igralec je v začetku drugega polčasa zapravil še nekaj priložnosti, sledila pa je kazen. V dvoboju za žogo je Abate, v 10. minuti, v kazenskem prostoru porinil na tla Kot-ševova, sodnik pa je (po mnenju Milana zelo radodarno) pokazal na belo točko. Enajstmetrovko je zanesljivo izvedel Bressan. Po golu se je Milan zmedel in v zadnjem delu tekme reševal točko. Dvakrat je učinkovito posegel vratar Abbiati, na drugi strani pa je bi Ibrahimovič preveč osamljen, da bi lahko še ogrozil nasprotnikovega vratarja. Za Milan je debitiral tudi 18-letni Ganz. Še naprej v skupini G preseneča Apo-el iz Nikozije. Tokrat je z golom v zadnji minuti z 2:1 premagal Porto. Bate Borisov - Milan 1:1 (0:1) Strelca: Ibrahimovič v 22. min., Bressan (11-m) v 55. min. CASSANO - V zvezi z zdravstvenim stanjem Antonia Cassana, ki se je v nedeljo zaradi slabosti zatekel v bolnico, bodo zdravniki uradno sporočilo izdali danes. Cassana naj bi prizadela ishemija. UDINESE - Na jutrišnje gosotvanje evropske lige v Madridu proti Atleticu se je Udi-nese odpravil brez Pinzija in Di Nataleja. CESENA - Novi trener prvoligaša je 52-letni Daniele Arrigoni, ki v Ceseni tudi živi. Do konca sezone bo zaslužil okrog 250.000 evrov. Zlatan Ibrahimovič je v Minsku dosegel uvodni gol Milana ansa Skupina E IZIDA 4. KROGA Genk - Chelsea 1:1, Valencia Leverkusen S:1 Chelsea 4 2 2 0 9:2 S Leverkusen 4 2 0 2 5:6 6 Valencia 4 1 2 1 5:4 5 Genk 4 0 2 2 1:S 2 PRIHODNJI KROG (23.11.) : Leverkusen - Chelsea, Valencia - Genk Skupina F IZIDA 4. KROGA Arsenal - Marseille 0:0, Dortmund - . Olympiacos 1:0 Arsenal 4 2 2 0 4:2 8 Marseille 4 2 1 1 4:4 7 Dortmund 4 1 1 2 3:7 4 Olympiacos 4 1 0 3 4:5 3 PRIHODNJI KROG (23.11):Arsenal - Borussia Dortmund, Marseille - Olympiacos Skupina G IZIDA 4 KROGA Zenit - Donetsk 1:0, Apoel - Porto 2: 1 Apoel Nikozija 4 2 20 6:4 S Zenit 4 2 11 7:5 7 Porto 4 1 12 5:7 4 Donetsk 4 0 22 4:6 2 PRIHODNJI KROG (23.11 .): Zenit - Apole, Donetsk - Porto Skupina H IZIDA 4. KROGA Bate Borisov - Milan 1:1, Plzen - Barcelona 0:4 Barcelona 4 3 1 0 13:2 10 Milan 4 2 2 0 7:3 8 Bate Borisov 4 0 2 2 2:9 2 Plzen 4 0 13 1:9 1 PRIHODNJI KROG (23.11.): Bate Borisov -Plzen, Milan - Barcelona V Ligi prvakov bodo danes odigrali še tekme skupin od A do D. Ranjeni Inter bo v Milanu gostil francoski Lille, ki je z dvema točkama zadnji v skupini in predstavlja zanj tekma zadnjo možnost, da se vključi v boj za drugo mesto. Izjemno težka naloga pa čaka Napoli, ki bo igral v Muenchnu proti Bayernu, ki je v odlični formi. Današnji spored (ob 20.45) Skupina A: Bayern München - Napoli; Villarreal - Manchester City. Skupina B: Inter - Lille; Trab-zonspor - CSKA Moskva. Skupina C: Benfica Lizbona - Basel; Manchester United - Otelul Galati. Skupina D: Ajax - Dinamo Zagreb; Olympique Lyon - Real Madrid. nogomet Zlata žoga: Messi favorit, Di Natale izpadel ZÜRICH - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je objavila skrajšan seznam 23 nogometašev, ki se bodo potegovali za zlato žogo 2011, naziv najboljšega nogometaša sveta. Zvezdnik Barcelone Lionel Messi je na dobri poti, da še tretjič zapored osvoji to prestižno lovoriko, ki jo bo Fifa podelila 9. januarja 2012 na slovesnosti v Zürichu. Na seznamu so najštevilčnejši Španci, ki imajo v igri sedem nogometašev, od tega kar pet igralcev Barcelone - Cesc Fabregas, Andres Iniesta, Gerard Pique, David Villa in Xavi -, ter dva člana madridskega Reala - Iker Casillas in Xabi Alonso. Španski selektor Vicente Del Bosque je med desetimi kandidati za najboljšega trenerja leta; med njimi so tudi sir Alex Ferguson (ManU), Pep Guardiola (Barcelona) in Jose Mourinho (Real Madrid). Iz ožjega seznama je izpadel edini Italijan, napadalec Udineseja Antonio Di Natala, ki je bil sprva vključen med 50 najboljših. Seznam nogometašev za zlato žogo 2011: Abidal (Francija), Aguero (Argentina), Benzema (Francija), Casillas (Španija), Ronaldo (Portugalska), Alves (Brazilija), Eto'o (Kamerun), Fabregas (Španija), Forlan (Urugvaj), Iniesta (Španija), Messi (Argentina), Muller (Nemčija), Nani (Portugalska), Neymar (Brazil), Ozil (Nemčija), Pique (Španija), Rooney (Anglija), Schweinsteiger (Nemčija), Sneijder (Nizozemska), Suarez (Urugvaj), Villa (Španija), Xabi Alonso (Španija), Xavi (Španija). B-LIGA - Izidi 13. kroga: Albinoleffe - Ascoli 1:0, Empoli - Nocrina 2:0, Gros-seto - Bari 0:1, Gubbio - Cittadella 1:0, Ju-ve Stabia - Vicenza 1:0, Modena - Sassuolo 2:5, Padova - Livonro 1:0, Pescara - Varese 3:1, Reggina - Torino 0:1, Sampdo-ria - Crotone 2:0, Verona - Brescia 1:0. Vrstni red: Torino 32, Pescara 28, Sassuolo 27, Padova 26, Reggina 23, Sampdoria 21, Bari 20, Verona 19, varese 18, Grosseto 17, Livorno in Brescia 16, Crotone 15, Cittadella in Gubbio 14, Nocerina, Juve Stabia, Modena in Albinoleffe 13, Empoli 11, Vi-cenza 10, Ascoli -1. ALKOTEST - Napadalcu Juventusa Luci Toniju so policisti iz Modene odvzeli vozniško dovoljenje zaradi vožnje v vinjenem stanju. Alkotest je pokazal, da je presegel dovoljeno mejo 0,5 promila. Sicer za malo, pa vendar. motociklizem - Mitja Emili je tekmoval v italijanskem prvenstvu supersport 600 Za nagrado s profesionalci Kljub temu, da ni veliko treniral, je zasedel 9. mesto - V prihodnji sezoni? »Odvisno od pokroviteljev« Z dirko za italijansko prvenstvo supersport 600 v Mugellu je proseški motociklist Mitja Emili končal letošnjo uspešno sezono. Letos je namreč Mitja, kot smo že poročali v našem dnevniku, osvojil naslov prvaka v Trofeji kawasaki. »In prav zaradi tega mi je klub Puccetti Racing Kawasaki za nagrado omogočil nastop na prestižnem in zahtevnem državnem prvenstvu supersport 600, v katerem tekmujejo tudi poklicni dirkači. V živo so tekmovanje v Mugellu prenašali tudi po satelitskem kanalu Nuvolari, kar daje tovrstnim tekmovanjem še poseben pečat,« je povedal 36-letni Emili, ki tekmuje že od leta 2000. »Tokrat smo motor prilagodili potrebam te kategorije, žal pa sem ga lahko preizkusil šele v petek, le dva dni pred dirko. V četrtek je namreč lilo kot iz škafa in razmere na dirkališču so bile nemogoče. Že v soboto so bile na sporedu kvalifikacije, na katerih sem zasedel 14. mesto. V nedeljo sem tako startal šele iz četrte vrste. S tem časom nisem bil prav nič zadovoljen. Motorja pa nisem poznal najboljše, tako da sem se moral predvsem na začetku dirke šele privaditi nanj. Vsekakor končno deveto mesto ni slab rezultat. Prepričan pa sem, da bi se lahko prebil precej višje. Kot zanimivost bi še dodal, da sem prvič po treh letih vozil počasneje me dirko kot v kvalifikacijah,« je za statistiko dodal proseški mo-tociklist, ki še ne ve, v katerem prvenstvu bo tekmoval v prihodnji sezoni. Zanj bo ta že dvanajsta zaporedna. »Pogajanja so v polnem teku. Mogoče bom vedel kaj več šele proti koncu leta. Vsekakor so odprte vse možnosti: od trofeje kawasaki do honde in celo bolj prestižnega, četudi dražjega italijanskega prvenstva, v katerem tekmujejo poklicni mo-tociklisti. Zadnja varianta bi bila najbolj dobrodošla, čeprav iz finančnega vidika najbolj zah- tevna, saj bi potreboval kar nekaj novih sponzorjev,« je svoje načrte predstavil nekdanji nogometaš Primorja, Primorca in Zarje Gaje. (jng) Vrstni red (14 krogov, 73,430 km, srednja hitrost 160,759, čas 27:24,372): 1. Cru-ciani (kawasaki); 2. Velini (honda) + 0,438; 3. Giansanti (kawasaki) + 1,076; 9. Mitja Emili (kawasaki) + 23,205. košarka - Evroliga Union Olimpija mora danes v Stožicah proti Poljakom nujno zmagati LJUBLJANA - Košarkarje Uniona Olimpije danes ob 20.45 v Stožicah čaka tretji obračun v tej sezoni evrolige. Tokrat bodo izbranci Saša Filipovskega gostili poljski Asseco Prokom, ki je tako kot Ljubljančani v prvih dveh krogih doživel dva poraza. Tokratna tekma je za zeleno-bele zelo pomembna, saj je prav Prokom neposredni tekmec za preboj med najboljših 16. V prvih dveh krogih se je Union Olimpija pomerila z dvema izmed najboljših ekip v Evropi, Barcelono in Sieno, tokrat pa v Stožice prihajajo premagljivi Poljaki, ki jih je doma premagal Galatasaray, v gosteh pa so visoko izgubili z Barcelono. V Olimpijinem taboru ne morejo računati na poškodovanega Gorana Jagodnika. Asseco Prokom vodi litovski strokovnjak Tomas Pacesas. Igra njegove ekipe je hitra z veliko protinapadi. Na mestu organizatorja igre igrata hitra ameriška branilca Oliver Lafayette, ki je nekaj časa nastopal tudi za Partizan, in Jerel Blassingame. Na krilnem in na položaju branilca strelca se rotirajo «atlet» Alonzo Gee, ki je igral tudi v ligi NBA, ter igralci, kot so Przemyslaw Zamojski, Fedor Dimitrijev, Lukasz Seweryn in Piotr Szocztka. Pod košem na položaju štirice in centra igrajo mladi in nadarjeni Litovec Donatas Mo-tiejunas ter poljska centra Adam Hrycaniuk ter Adam Lapeta. »Vsaka ekipa ima določene slabosti. Mislim, da je pri njih ta, da nimajo dolge klopi,« je recept za zmago izdal Damir Markota, ki bo danes nosil kapetanski trak. Trentino osvojil superpokal CAGLIARI - Odbojkarji ekipe Trentino Volley so v tekmi za italijanski superpokal s 3:1 (25:22, 25:20, 18:25, 25:20) premagali Cuneo. Zmaga aktualnih prvakov nikoli ni bila pod vprašajem, Cuneo je ustrezno reagiral le v tretjem setu, ko je bil izjemno razpoložen v napadu (86%). Trentino je letos osvojil državni, evropski in svetovni klubski naslov. / ŠPORT Sreda, 2. novembra 2011 17 odbojka - Pogovor z blokerjem Sloge Tabor Danjelom Slavcem Tudi na treningih moramo igrati »z glavo« Bloker Sloge Tabor Danjel Slavec je nad začetkom prvenstva B2-lige prijetno presenečen, sodi pa med tiste, ki se zlahka ne zadovoljijo z doseženim: »Lahko bi imeli devet točk; žal mi je torej za tiste izgubljene točke,« je pojasnil 24-letni bodoči geometer - tačas opravlja državni izpit - iz Gropade, ki zdaj živi v Saležu. Bloker v B2-ligi je bil nekoč vratar, kajne? Deset let sem igral nogomet v združenih mladinskih ekipah. Odbojko sem začel trenirati na srednji šoli, pet let pa sem usklajeval obe dejavnosti. Zakaj pa si potem izbral odbojko? Ker me je takrat najbrž bolj privlačila. S to izbiro sem zadovoljen. Poleti pa še vedno igraš nogomet? Seveda, s prijatelji nastopamo na poletnih turnirjih, vendar ne igram vratarja. To je bila vloga, ki mi ni bila všeč, izbral jo je trener. So te potem še snubili pri nogometu? So, nekaj let že. Tudi tvoja odbojkarska pot je kar zanimiva. Igral si tudi libera. Ko sem igral s svojimi soletniki, sem bil krilo, v ekipah s starejšimi igralci pa sem bil libero - najbrž zato, ker sem bil prej vratar, žoge se nisem bal, padcev niti in sem bil reaktiven. Kako pa si potem postal bloker? Blokerja igram šele peto leto. Mislim, da me je v to vlogo usmeril prof. Ivan Peterlin -pač odločili so, da bom treniral blokerja, kar je, tako se mi zdi, tudi vloga, v kateri lahko pokažem največ. Ti je vsekakor žal, da ne igraš več v obrambi? Ko te zamenja libero, je luštno, ker si lahko oddahneš, ampak moraš sedeti na klopi, kar pa ni nikoli prijetno. Povrnimo se k letošnji ekipi in k vašemu uspešnemu začetku sezone. V čem ste najbolj napredovali v primerjavi z lansko ali predlansko sezono? Verjetno v samozavesti. Nekateri imamo že nekaj izkušenj v tej ligi, tako da imamo letos - pravilno - tudi več odgovornosti. Zdi se mi, da fizično ne zaostajamo za drugimi, mogoče so ostali le taktično bolje pripravljeni. Nujno je zato, da igramo vedno kot ekipa, ne pa vsak zase. Najbrž vam je v pomoč tudi repenska telovadnica. Seveda. Ko smo pred dvema letoma igrali v Trstu, nam velika dvorana ni nudila nobene dodatne prednosti, saj nas je podpiralo kakih 200 gledalcev, ki so se v športni palači porazgubili. V Repnu pa me je zanimanje, bo-drenje in navijanje prijetno presenetilo: skratka, to je pozitivna publika. Pred tem sem ta- Danjel Slavec, 24 let, 193 cm, bloker. Zadnjič je nogometni dres oblekel v sezoni 2003/04, ko je igral s pokrajinskimi naraščajniki pri združeni ekipi Brega, zdaj pa je eden od stebrov Sloge Tabvor v državni B2-ligi kroma ko polno telovadnico videl samo v odločilnih tekmah za play-off. v C-ligi. Poudaril si, da je pomembno, da igrate kot ekipa. Pred dvema letoma, ko se ni izšlo vse po načrtih, nisi imel občutka, da igra ekipa? Ne. Dejstvo, da je Gregor Jerončič Slovenec, je pripomoglo k temu, da smo ga hitro sprejeli, je eden od naših! Čeprav je osebnost, saj je nekdanji prvoligaš, je zelo skromen in preprost, sploh se ne obnaša vzvišeno in je vedno na razpolago ekipi. Oba igrata v isti vlogi. Kaj pomeni, da imaš ob sebi igralca takega kova? Prav jaz sem tisti, ki se moram od njega največ naučiti in to, da je z nami, me zelo veseli. Gregor daje nasvete tudi ostalim, zame pa je kot koklja s piščančki. Med treningi in tekmami mi daje veliko tehničnih nasvetov. Ob tem pa nam vceplja neko profesionalno razmišljanje, torej da moramo priti tudi na trening »z glavo« ter trenirati, kot da smo na tekmi. Pred dvema letoma, ko si dobil simboličen »oskar« Primorskega dnevnika si izjavil, da je tvoja šibka točka blok. V tem elementu si zdaj vidno napredoval. Najbrž res. Katastrofalno bi bilo, če ne bi. Mislim, da smo se vsi izboljšali, imamo pa še veliko možnosti, da napredujemo. Cilj je obstanek. Misliš, da vam bo uspelo? Ne bo lahko. Z izjemo najboljših dveh ekip, ki ciljajo na napredovanje, so si ostale enakovredne in bo torej obstanek težko doseči. (V.S.) doberdob - SK Devin Nagrajevanje ob koncu uspešne kolesarske sezone Kolesarji SK Devin med nagrajevanjem v Doberdobu košarka - Državno prvenstvo U19 Kljub požrtvovalni igri prvi poraz Jadrana ZKB Jadran ZKB - Codroipese 51:54 (17:16, 10:9, 5:18, 19:11) Jadran: Batich 25, Daneu 6, Škerl 3, Floridan 5, Tritta 12, Valič 0, Žerjal, Ri-dolfi, n.v. Majovski, Longo, Gregori, Zhok. Trener Andrea Mura. Prosti meti: 7:11; izgubljene žoge: 22; pridobljene žoge: 22; skoki obramba: 11; skoki napad: 5; podaje: 3; 3točke 1:11; PON: Ridolfi. Jadran ZKB je v 3. krogu po izenačeni in razburljivi tekmi doživel prvi letošnji poraz. Zmago je osvojil favorizirani Codroipo, pri katerem igra kar pet igralcev, ki nastopajo (in igrajo) tudi v državni diviziji C. Jadranovci so bili visokim in postavnim nasprotnikom povsem enakovredni v prvem polčasu. Usodna jim je bila tretja četrtina, ko so gostje povsem prevladali pod košema, Jadran pa je v tem delu dosegel le 5 točk. Tako je Co-droipo povedel s 43:32. V zadnji četrtini so varovanci trenerja Mure spet reagirali ter z zvrhano mero požrtvovalnosti ujeli in v zadnji minuti s trojko Tadjana Škerla prehiteli goste za točko (51:50). V končnici pa je bilo za poraz usodnih nekaj nekaj naivnih napak. Matija Batich kroma Kljub neuspešnemu koncu gre pohvala vsem igralcem, ki so igrali požrtvovalno in borbeno, med posamezniki se je izkazal Matija Batich (25 točk). Vrstni red: Codroipo in Jadran ZKB 4, Falconstar, Servolana, Rorai-grande, UBC in Cordenons 2, Venezia Giulia, Barcolana in Gemona 0. Naslednja tekma: Jadran UBC, 7. 11 ob 20.30. c-liga Bor drevi doma ob 20.30 Tekme 6. kroga v deželni C-ligi bodo na sporedu že danes. Bor Radenska bo, začetek ob 20.30, na domačih tleh igral proti Cervignanu, ki ima na lestvici le dve točki. V taboru Bora je še vedno pod vprašajem nastop visokega Fumarole. Na parket bo stopil tudi Breg. V Romansu se bo pomeril s tamkajšnjo istoimensko ekipo, s katero deli položaj na lestvici, vendar je Breg zdaj že tri kroge nepremagan. Začetek tekme ob 20.45. nogomet - Mladinci Odigrali eno boljših letošnjih tekem Vesna - Ronchi 2:1 (1:1) Strelca za Vesno: De Pasquale v 40. in Aleksandar Marjanovic v 60. min. Vesna: Ghira, Cerkvenic (Puric), Terzon (A. Vidoni), Žerjal, M. Marjanovic, Viviani (Vascotto), Bubnich (Madotto), Hoffer, A. Marjanovic, De Pasquale, Rebula (Bonetta). Trener: De Castro. Mladinci Vesne so v okviru osmega kroga deželnega prvenstva včeraj v Križu tesno, ampak povsem zasluženo premagali solidno ekipo iz Ronk. »Tekma je bila zanimiva in borbena,« je sprva ocenil spremljevalec ekipe kriškega društva Paolo Vidoni. Gostje so sicer prvi povedli v 20. minuti. V prvem delu so domači nogometaši igrali dobro in so ustvarili številne priložnosti za gol. Vsaj trikrat so se znašli sami pred nasprotnikovim vratarjem in nato zgrešili. Pred koncem polčasa pa je De Pasqualeju uspelo zatresti nasprotnikovo mrežo. Nogometaš Vesne je po lepi podaji s kota v polobratu premagal vratarja iz Ronk. V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Gostitelji so še naprej igrali dobro in po petnajstih minutah zasluženo povedli z Aleksandrom Marjanovicem. »Tokrat si pohvalo zaslužijo prav vsi igralci, tudi rezervni, ki so dokazali, da so enakovredni ostalim. Odigrali smo bržkone najboljšo tekmo v letošnji sezoni,« je komentiral Vidoni. Vrstni red: San Luigi in Trieste Calcio 24, Pro Romans 18, UFM in Audax 14, Pro Cervignano 12, S. Andrea 11, Zaule 10, Vesna, Ronchi in Ponziana 7, Costalunga 6, Kras 5, Muggia 2. Prihodnji krog: Costalunga - Vesna (v ponedeljek ob 19.30), Kras - Trieste Calcio. Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! Kot je že navada je tudi tokrat SK Devin pripravil nagrajevanje ob sklepu letošnje kolesarske sezone. V agriturizmu v Doberdobu se je v nedeljo ob spremstvu staršev zbralo veliko mladih kolesarjev, ki so sodelovali v letošnji sezoni v raznih kategorijah od najmlajših do mladincev in dosegli res lepe rezultate, saj je SK Devin zasedel - po seštevku vseh uvrstitev - 3. oz 4. mesto med vsemi deželnimi klubi v okviru pokalov Junior Cross in Junior Bike off Road. Po kosilu je sledilo nagrajevanje, ki ga je vodila Nadja Kralj; prisotne, bilo jih je okrog 70, je nagovoril predsednik Dario Štolfa, ki je pohvalil vse tekmovalce, njihove starše, ki so jim stali ob strani in jih spremljali na dirke, trenerje Ivana Sossija, Paola Godniča in Emiliana Paolettija, odbornico Lore-dano Verni ter nekatere starše, ki so sodelovali pri dirkah s prevozom otrok in še posebno poudaril vsestransko pomoč, ki so jo nudili, da je letošnja sezona bila izredno dobro izpeljana. Vsi tekmovalci so prejeli pokal v spomin na kolesarsko sezono 2011, ob tem pa tudi dvd, ki ga je pripravil mlad kolesar Peter Sossi s posnetki slik z raznih dirk. Glavne dirke so se končale, decembra pa se začenja zimsko prvenstvo, pri katerem bodo sodelovali mladinci, medtem ko bodo najmlajši počivali vse do prvih treningov v februarju. □ Obvestila ■ ■ ŠD KONTOVEL, SDD JAKA ŠTOKA in TABORNIKI RMV - Družina šumečih borov prirejajo v nedeljo, 6. novembra, 3. Martinov pohod »Po poteh naših ribičev«. Zbirališče ob 9.30 na dvorišču Gospodarskega društva Kontovel. V primeru dežja pohod odpade. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 3. novembra, goriški urad zaprt. AŠZ SLOGA vabi na slovesnost ob 40-letnici društva v petek, 4. novembra, v Prosvetni dom na Opčinah ob 20. uri. Nastopali bodo: Moška vokalna skupina Sv. Jernej z Opčin, Moška vokalna skupina Lipa iz Bazovice, Uopenska mularija in Open Hackers. Slavnostni govornik bo prof. Franko Drasič. AŠD MLADINAorganizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org SK DEVIN prireja smučarski sejem od danes do 13.novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. naše mladinske ekipe v starejših kategorijah - Združena nogometna ekipa naraščajnikov Prava »multinacionalka« Združena ekipa naraščajnikov Krasa igra domače tekme v športnem centru Silvano Klabian v Dolini kroma TRENER Dejan Makivič Sežančan Dejan Makivič (nogomet je igral tudi pri Primorju, treniral pa je Pomlad in tudi ekipo proseškega društva), trener združene ekipe, je pozitivno oceno več kot dvomesečno izkušnjo z ekipo naraščajnikov. »Skupina je homogena in motivirana. Fantje redno obiskujejo treninge. Nekateri nogometaši so karperspektivni, čeprav morajo še veliko napredovati. Vaditi moramo tudi osnovno koordinacijo, saj imajo nekateri še precej vrzeli v osnovni motoriki. Moj načrt je, da pripravimfante na igranje v članski ekipi. Prehod k članom oziroma še prej k mladincem mora biti čim manj boleč,« razmišlja trener združene ekipe, ki je še dodal, da je zadovoljen, ker je njegovo moštvo prava multinacionalka: »Ekipo sestavljajo Slovenci, ki so v večini, Italijani in Srbi. Pogovarjamo se v vseh treh jezikih.« Spremljevalca ekipe sta Križ-man in Papapico. Kapetan moštva je dijak tržaškega trgovskega tehniškega zavoda Žiga Zois Alessio Caselli. Kras Repen Igor Carli vratar 1996 Ilija Krečič vratar 1996 Stefano Simeoni branilec 1995 Stefano Bolognani branilec 1995 David Stojkovič branilec 1996 Thomas Renar branilec 1996 Patrick Racman branilec 1996 Thomas Kovacic branilec 1996 Stefano Krizman branilec 1996 Andrea Costa branilec 1996 Nicholas Miniussi branilec 1996 Giulio Marocco sredina 1996 Alessio Caselli sredina 1996 Filip Ferluga sredina 1996 Giulio Sanzin sredina 1996 Federico Curreli sredina 1995 Nicholas Bianco sredina 1996 Branko Selakovic napad 1996 Michele Manduca napad 1996 Marco Bovino napad 1996 Nicholas Nikolovski napad 1996 Kras Repen ima drugo sezono zapored pod svojo streho združene mladinske ekipe, ki so še pred dvema letoma nastopale pod imenom Pomlad. Pri projektu združenih ekip sodelujejo Breg, Kras, Primorec, Vesna, Zarja in od letos znova tudi proseško Primorje. Združena ekipa na-raščajnikov, ki jo letos trenira Dejan Makivič, igra v pokrajinskem prvenstvu, čeprav so se v taboru združenih ekip prizadevali, da bi jim na nogometni zvezi s pomočjo kake »wild card« omogočili nastop v deželnem prvenstvu. »Tako žal ni bilo. Škoda, ker je moštvo, vsaj na papirju, solidno in bi lahko nastopalo v bolj zahtevnem deželnem prvenstvu,« je dejal koordinator Kra-sovih mladinskih ekip Paolo Sarazin. Ekipo naraščajnikov sestavljajo nogometaši letnikov 1995 in 96. Trener Ma-kivič pravzaprav v glavnem nastopa z letniki 1996 (to se pravi z igralci, ki so v lanski sezoni igrali v kategoriji najmlajših), ker leto starejši naraščajniki trenirajo in igrajo z mladinci. Po potrebi pa bodo v teku sezone nastopali tudi za ekipo naraščajnikov. Najboljši igralci letnika 1996 bodo lahko prišli v poštev tudi za moštvo mladincev. Poleg slovenskih in italijanskih nogometašev ekipo sestavljajo še nekateri Srbi. Naraščajniki so priprave na novo sezono začeli 22. avgusta. Od takrat trenirajo trikrat tedensko na umetni travi v športnem centru Silvano Klabian v Dolini, kjer bodo igrali tudi domače tekme. Prvenstvo se je začelo 25. septembra in končalo se bo 29. aprila prihodnjega leta. Prvi del prvenstva se bo končal 18. decembra, drugi del pa se bo začel 15. januarja. Kras bo prost v 9. krogu, 20. novembra in 18. marca. Letošnje prvenstvo je pravzaprav medpokrajinskega značaja, saj bodo nastopale tudi tri ekipe iz goriške pokrajine. Kateri pa so cilji združene ekipe na-raščajnikov? »Igrali naj bi za zgornji del lestvice. Ker ne poznamo vseh nasprotnikov, bi rad bil zelo previden. Šele po nekaj krogih bomo videli realno moč naše ekipe,« je dejal Sarazin. Združena ekipa je doslej izgubila dve pomembni tekmi in tako bržkone zamudila priložnost, da bi se borila za 1. mesto in napredovanje v deželno prvenstvo. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 2. novembra 2011 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - Dolgčas 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due 21.05 Film: Un amore all'improvviso (rom., ZDA, '09, r. R. Schwentke, i. R. McAdams, E. Bana) 23.05 Dnevnik 23.20 Nan.: Sbarre 0.00 Dok.: Ritratti Musicali ^ Rai Tre te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Cara mamma, mi sposo (kom., ZDA, '91, r. C. Columbus, i. J. Candy, M. O'Hara) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger DEIfZItWHÎHlHGïflH AKfiEÜIU JöifE 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 9.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La pro-va del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Uefa Champions League, Inter - Lille 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.25 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.10 Film: Il collezionista di ossa (toiler, ZDA, '99, r. P. Noyce, i. D. Washington, A. Jolie) 23.35 Film: Spy (triler, ZDA, '97, r. R. Harlin, i. G. Davis, S.L. Jackson) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Variete: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bo-nolis) 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Un amore e una vendetta 23.40 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Glee 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI - Scena del crimine 21.10 Show: Le Iene Show 0.00 Variete: Invincibili (v. M. Berry) 1.25 Show: Pokerlmania 2.15 Dnevnik -pregled tiska 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik -kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved, Rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: The lost world 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 0.00 Tg3 Linea notte, Deželni dnevnik in vremenska napoved u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 4 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet- ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (1. novembra 2011) Vodoravno: Valentino, enigmatik, Rato, Raka, on, ralo, Andrej, Ita, Bra, Eva, Jim, obet, P. E., Bani, Kerr, nervi, Rado Šuš-teršič, erozija, Isola, Tanaka, Takač; na sliki: AndrejBerdon. ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.3015.55 Dok.: Italia da sco-prire (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pit-tura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de La Versi-liana 12.05 Šport: Super Sea 12.35 Aktualno: Mukko Pallino 13.05 Variete: Energia e ambiente 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: In contat-to... con la Trieste Trasporti 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Somersault (dram., r. C. Shortland, i. A. Cornish, S. Worthington) 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Campo de' fio-ri (kom., It., '43, r. M. Bonnard, i. A. Ma-gnani, A. Fabrizi, C. Boratto) La l LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.00 Aktualno: (ah)iPiroso 11.55 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Intrigo mortale (triler, ZDA, '89, r. A. Goldstein, i. M. Sheen, M. Ontkean) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 2.50 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Che - L'argentino (biog., Fr./Šp./ZDA, '08, r. S. Soderbergh, i. B. DelToro, F. Potente) 23.50 Dok.: Delitti Jr Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Otr. serija: Ribič Pepe 11.05 Otr. odd.: Zlat-ko zakladko (pon.) 11.25 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Govoreče glave 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.15 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.30 Turbulenca 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film tedna: V neurju 21.35 Kratki igrani film: Veter v meni (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! Jr Slovenija 2 7.00 Otroški infokanal 8.00 Izob.-dok. odd.: Človek in zver (pon.) 8.30 Film: Da-lim - Kameleon vrača udarec (pon.) 10.00 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo (pon.) 10.30 Festival novih skladb Fens 2011 (pon.) 11.45 Dobro jutro (pon.) 14.15 18.55, 23.20 Videozid (pon.) 15.10 Dok. serija: Veliki tektonski jarek (pon.) 16.00 Koncert: Anika Horvat in Big band, 2007 (posnetek) 17.05 City folk 17.30 Slovenci po svetu (odd. Tv Maribor) 18.00 Dok.: Govoreče glave (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Magazin v alpskem smučanju (pon.) 21.25 Športni magazin (pon.) 21.55 Bleščica, oddaja o mod 22.30 Slovenska jazz Slovenija 3 6.00 8.00 Sporočamo 7.50 Kronika 10.30 Novice 11.05 16.30, 20.30 Na Tretjem 12.30 15.30 Poročila TVS1 14.50 Slovenija in Evropa 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Ciak Junior 15.00 Dok. odd.: Trst 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Istrska potovanja 17.20 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Alpe Adria 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Folkest 2011 22.15 Vas tedna 22.45 Arte-visione Magazin 23.15 Effe's Inferno pop Pop TV 6.35 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.0014.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 9.10 Dok. serija: Preobrazba doma 10.35 Žena za mojega očka (resnič. serija) 12.00 17.50 Lari-na izbira (nad.) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabavna serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 15.35 Nad.: Tereza 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Policijska družina 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Teorija zarote (ZDA) A Kanal A 7.20 Obalna straža (akc. serija) 8.10 Ris.: Veveriček 8.35 Ris.: Mišek Stuart Little 9.00 Tom in Jerry (ris.) 9.25 Shaggy in Scooby-Doo (ris. serija) 9.55 Požeruh (ris.) 10.20 Dok.: Uri Geller - Magične Benetke 11.40 16.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serije) 12.55 Tv prodaja 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.50 20.000 milj pod morjem 15.40 10 razlogov, zakaj te sovražim (hum. nan.) 17.05 Nan.: Na kraju zločina: CSI - Miami 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Nogometna tekma: UEFA Liga prvakov, Bayern - Napoli (prenos) 23.00 Liga prvakov - Vrhunci dneva 23.30 Will in Grace (hum. nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor o hiperaktivni motnji; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo, 14. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Ef-fe's inferno. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintor-ni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Clas-sicamente, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Odbita do bita; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 2. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 6.09 najvišje 32 cm, ob 12.44 najnižje -9 cm, ob 17.27 najvišje 5 cm, ob 23.37 najnižje -31 cm. Jutri: ob 6.36 najvišje 40 cm, ob 13.11 najnižje -21 cm, ob 18.31 najvišje 11 cm, ob 23.47 najnižje -31 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Zjutraj bo povsod povečini zmerno oblačno z možnimi meglicami in pasovi megle v spodnji nižini. Čez dan bo hribih jasno, verjetno povečanje oblačnosti v nižini in ob obali. Vlažno bo in proti večeru ni izključen rahel dež. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri se bo v jugozahodni Sloveniji pooblačilo, drugod bo še pretežno jasno. Zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. V petek bo na Primorskem in Notranjskem pretežno oblačno. halloween - Letos so parado pripravili že devetintridesetič po vrsti Newyorška parada noči čarovnic tudi v znamenju Wall Streeta V berlinskem živalskem vrtu so za Halloween dovolili prost vstop vsakemu, ki je prišel našemljen an sa NEW YORK - Širom po svetu so v noči na torek na tak ali drugačen način proslavili Halloween. V newyorškem mestnem predelu Greenwich Village pa so pripravili že 39. parado noči čarovnic, ki je tisočem ob šesti aveniji ponovno prikazala zbirko raz-noraznih kostumov od bizarnih, perverznih in grozljivih do neumnih, na različne načine pa je bila prikazana tudi aktualna tema protestov proti Wall Streetu. Newyorška "Halloween" parada skuša vsako leto prikazati aktualno temo in tudi tokrat ni razočarala. Organizatorji so ji sicer letos nadeli ime "I of the beholder", kar je besedna igra okrog "očesa tistega, ki opazuje". Zadnji dve leti naj bi bilo vse manj aplavza udeležencem parade, vendar zato, ker imajo vsi zasedene roke s svojimi elektronskimi napravicami od telefonov in blackber-ryjev do iPhonov, s katerimi fotografirajo in ne morejo ploskati. Zato je bilo na paradi videti tudi veliko lažnih povečanih očes, na primerno strašljiv način. Najbolj aktualna tema je sicer trenutno protest proti nasilju finančnega kapitalizma pripadnikov gibanja "Okupiraj Wall Street" in nekaj kostumov je bilo naravnanih v to smer. Sicer pa je več deset tisoč opazovalcev lahko videlo zbirko standardnih kostumov filmskih junakov, zombijev, duška pa so si dala dekleta, ki so se tudi letos oblačila predvsem v mačje in zajčje kostume. Kot vedno ni primanjkovalo tudi uprizoritev video-posnetka pokojnega Michaela Jacksona "Thriller". Halloween parada privabi v New York udeležence in radovedneže iz vseh ZDA in tujine, parade pa se lahko udeleži vsak, ki se le malce našemi. japonska - Dokaz čistosti? Poslanec pil dekontaminirano vodo iz Fukušime TOKIO - Poslanec v japonskem parlamentu in član vladajoče Demokratske stranke Jasuhiro Sonoda je z nazorno gesto želel dokazati, da je dekontaminirana voda z območja jedrske elektrarne Fukušima, močno poškodovane v marčnem potresu in cunamiju, varna za pitje. Zato je v ponedeljek pred očmi javnosti izpil kozarec de-kontaminirane vode. "Zgolj pitje še ne ni dokaz, da je voda varna, to vem," je potem novinarjem povedal Sonoda, ki je bil med pitjem sicer opazno živčen. "Najbolje bi varnost vode javnosti dokazali konkretni podatki," je dodal. Sonoda je kozarec vode izpil, potem ko so ga novinarji na tiskovni konferenci, ki je potekala na sedežu upravitelja poškodovane nuklearke Tepco večkrat naprosili, naj dokaže, da je območje elektrarne, iz katere je zaradi poškodb med potresom in cunamijem 11. marca ušlo veliko radioaktivnih snovi, sedaj varno. hrvaška - Statistični podatki Hrvati najraje jedo kruh in pijejo mineralno vodo ZAGREB - Hrvaški statistični urad (DZS) je objavil, da so lani na Hrvaškem pojedli 71 kilogramov kruha in pekarskih izdelkov na gospodinjstvo, ko gre za hrano, ter popili 25,4 litra mineralne vode, ko gre za pijače. Sicer so v hrvaških gospodinjstvih lani popili 77,4 litra mleka in pojedli 16,4 litra mlečnih izdelkov ter 42,8 kilograma krompirja. V kategoriji pijač poleg mineralne vode popijejo še veliko sadnih sokov in piva, 17 oz. 15,6 litra, ter osvežilnih gaziranih pijač in vina, 10,9 oz. 10,7 litra na gospodinjstvo. Pri porabi mesa prevladuje svinjsko meso, saj so je v vsakem gospodinjstvu lani povprečno zaužili 19,8 kilograma, sledi 19,1 kilograma perutnine, 15,4 kilograma suhomesnatih izdelkov in paštet, 8,7 kilograma govejega in 1,8 kilograma telečjega mesa. Najmanj so jedli meso ovac, jagenjčkov in kozlov, in sicer le kilogram na gospodinjstvo. Kljub bogati ponudbi rib in morskih sadežev, so pojedli samo 7,5 kilograma morske in sladkovodne ribe na gospodinjstvo. Konzerviranih in predelanih rib ter morskih sadežev pa so povprečno pojedli manj kot kilogram. Najbolj priljubljeno sadje na Hrvaškem je jabolko. Lani so tako pojedli 16 kilogramov jabolk na gospodinjstvo. Sledijo agrumi, in sicer 13,2 kilograma, banane z 9,1, lupinasto sadje s 3,8 kilograma, jagodičevje z 2,3 kilograma in hruške z 1,5 kilograma. Statistični urad je še objavil, da 90,7 odstotka hrvaških gospodinjstev živi v lastnem stanovanju ali hiši, da ima večina barvni televizor, hladilnik in pralni stroj, več kot polovica gospodinjstev pa ima tudi avtomobil. Pomivalne stroje je imelo 27,5 odstotka gospodinjstev, mikrovalovne pečice 38,5 odstotka, klimatske naprave pa 24,3 odstotka hrvaških gospodinjstev. Zbrani tweeti Stevea Martina v trdi vezavi LONDON - Ameriški igralec Steve Martin (1945, na posnetku) bo po poročanju britanskega BBC svoje objave na socialnem omrežju Twitter izdal v knjigi. "Kmalu bom objavil knjigo svojih tweetov, ker za njih ne vlada nikakršno zanimanje", je zapisal Martin na socialnem omrežju. Vanjo naj bi vključil odzive svojih sledilcev, dobiček pa odstopil v humanitarne namene. Na vprašanje na Twitterju, zakaj bi kdo sploh prebral knjigo, če pa lahko vse tweete prebere na spletu, igralec odgovarja, da bo za knjižno izdajo izločil vse "smeti". Po poročanju BBC je med Martinovimi zadnjimi objavami najti takšne, kot so: "Rad se rokujem s paparazzi, posebej ko sem močno prehlajen", "Ravnokar sem dobil diagnozo mejne osebnosti" ali "Mislim, da vam moram sporočiti, da sem se zdaj zbudil - ta objava je le za prave oboževalce". Knjiga naj bi izšla prihodnje leto pri založbi Grand Central Publishing pod naslovom "The Ten, Make that Nine, Habits of Very Organized People. Make that Ten".