LETO V. ŠT. 3 20. JAN. 1966 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO 1 IN AVTOMATIKO, KRANJ Misli pred referendumom v ZZA Ko je bil v tovarnah podjetja »Isikra« izvršen referendum in _ se je. večina; članov delovne skupnosti podjetja Iskra izrekla _ za združeno podjetje in za to, da se Zavod za avtomatizacijo pripoji k Združenemu podjetju, je bila pred delovno skupnost Zavoda postavljena alternativa, ali da Se odloči za dosedanji'-pravni polbžaj ali da se pripoji k združenemu podjetju. Ko je delavski svet Zavoda na svoji predzadnji seji razpravljal o pripravah na referendum v Zavodu, je zahteval od vodstva Zavoda da pripravi material, iz katerega bodo razvidne prednosti in perspektive Zavoda, če se pripoji k združenemu podjetju. , . Sele na podlagi takšnega ma-. terialase bo delavski svet lahko odločil, za razpis referenduma, ..... Iz pripravljenega materiala je moč ugotoviti, da bi imei zavod, v kolikor bi se odločil za pripojitev k zdnaženemu podjetju, nekatere prednosti, od katerih so nekatere’dokaj .otipljive, druge so bolj posredne, pa vendar pomembne.; če se Zavod pripoji k združenemu podjetju; obdrži svoj . do&edanji pravni položaj in obdrži- svojo dosedanjo firmo, s čimer je Zavodu omogočeno, da še nadalje lahko sodeluje pri natečajih raznih-, • fondov predvsem pri i skladu: Borisa Kidriča ■ in ¿vezne® znanstvenemu skladu. , Z 'vključitvijo Zavoda ' V? združeno podjetje postane Zavod organizacija v sestavu združenega podjetja in podjetje Iskra preneha biti ustanovitelj Zavoda, s tem pa .preneha veljali pogodba med-: Zavodom in Iskro z dne 8. 3. 1963, ki je Zavod omejevala v nekaterih njegovih; samoupravnih pravicah. Tako n. pr. je ustanovitelj dajal- soglasje: — k statutu Zavoda — k deUtvi in vlaganju sredstev v sklade Zavoda ’ — k sistematizaciji delovnih ;mest -----k pravilniku o delitvi osebnih dohodkov — k izvolitvi direktorja p — k prometu z nepremičninami. Nadalje je ustanovitelj odobraval: ' — koriščenje prostih kapa-, citet Zavoda za naročnike izven Iskre — službena potovanja članov Zavoda v inozemstvo. Vse te omejitve prenehajo veljati, ker bi postal Zavod polnopravna in enakopravna organizacija v sestavu združenega podjetja; Nadaljnja prednost, ki jo daje Zavodu Združeiio podjetje, je ta, da ob nelikvidnosti Zavoda v‘smislu statuta* združenega podjetja ter v smislu določil 'temeljnega zakona o podjetjih' združeno podjetje kot celota in vše organizacije v sestavu združenega podjetja sodelujejo pri reševanju vprašanj a Zavodove likvidnosti. Isto pa seveda velja tudi obratno za druge organizacije. Tudi vprašanje pridobivanja deviz je za Zavod laže rešljivo -v okviru združenega podjetja, ker so organizacije, ki ustvarjajo višek deviz, po .statutu dolžne, višek deviz ■prodati ostalim organizacijam ■ v - sestavu združenega podjetja. HSBBHp Splošno znam problem \r odnosih med Zavodom in tovarnami je, da so se od časa do časa iz bilo kakšnih vzrokov medsebojni odnosi - bolj ali manj zaostrovali na Škodo razvijalcev in proizvajalcev. Eden izmed vzrokov za takšno stanje je bila tudi j okolnost, da je bil doslej Zavod kot samostojna pravna oseba formalno izven okvira podjetja Iskra. Z vključitvijo . v združeno podjetje Obstaja velika možnost, da bo eden izmed vzrokov medsebojnega nerazumevanja odpadel in da bo med razvijalci in proizvajalci . zavladalo medsebojno zaupanje ter se okrepil skupni cilj —prospeh združenega podjetja Iskra. Ponovno je bilo govora, da ni prave povezave’Med razfo— jem in proizvodnjo ter obratno, da razvoj nimsj vpliva, na proizvodnjo, čeprav naj bi g (Dalje na 6. strani) Naš lanski izvoz Glede na izvozno-uvozno . pogodbo z Jugobanko je bil lan. škofotni ’ izvozni interni plan odmerjen v višini 4,352:000. dolarjev ali 5.439 milijonov starih dinarjev. Celotni plim Smo lani izpolnili : s 96,30 odstotka; pž. izvozili smo skoraj natanko 10 odstotkov, vse lanskoletne proizvodnje. Posamezne tovarne so far kole izpolnile svoje izvozne-obveznosti: Tovarne - % Elektroihehanika, Kranj 85 Avtomatika, Pržan Aparati, Lj ubij ana 113 28 Avtoeleklrika N. Goraic 133 Elektromotorji, Železu Instrumenti, Otoče § Elementi, Ljubljana (❖ključen tudi -inženir! Kondenzatorji Semič (vključen tudi inženirii Elektronika, Horjul Naprave, Ljubljana niso imele obveznosti, a So vseeno izvozile Realizacijo izvoza po f meznih mesecih smo objavili, že v prejšnji številki našega glasila. To pot si oglejmo diagram dinamike lanskoletnega izvpza. Že. na prvi pogled je razviden „nepravilen utrip", ki dosega ob vsakem končanem trimesečju svojo kulminacijo. Vzrok za to svo- jevrstno dinamiko tiči nedvomno v trfmesečneiri obra-, čunu z banko in vzporednim . večjim paprežanjem, v nruhe-ri,: da bi izpolnili obveznosti. Najslabše smo izvažali v počitniškem mesecu juliju, najbolje v zadnjem — decembru. Povprečno smo lani izvozili vsak mesec za 349.069 dolarjev izdelkov. - Da je lanski izvoz izredno napredoval, je najbolj razvidno iz primerjave s predlanskim razdobjem. Če vzamemo zalet o 1964 indeks 100, potem smo v istih mesecih 1. 1965 dosegli tako povečanje: | 96 21 mesec indeks januar 30? J31 februar 462 marec 517 153 april 130 35 maj 166 .124 junij m 288 , Í25 julij , 104 58 avgust 212 september 206 oktober 157 november 381 december 249 Indeks 1965 nasproti, letu 1964 za vse leto dosega število 223. 1 Po prvotni pogodbi, ki jo je sklenilo naše podjetje z Jugobanko smo glede na posamezna, valutna področja izpolnili izvozne obveznosti ta-(Dalje na 2. strani) I Kot znano, je v Kranju kar precej mladih iz azijsko-afri-ških držav, M se izobražujejo v Iskrini Poklicni in Tehniški šoli: Na sliki: Ferdinand Kulibaljr, ki bo letos končal III. letnik. Poklicne šole (smer -- šibki tok) ria praksi v »Elek-tromehanild« je | doma iz republike Mali. Naše glasilo v novih pogojih Kakor je znano, posluje naše podjetje od 1. januarja 1966 kot združeno podjetje. Organizacije v sestavu tega združenega podjetja šo s to obliko podjetja dobile velikr gospodarsko, ekonomsko in samoupravno samostojnost. Rezultati gospodarjenja posameznih organizacij bodo odvisni predvsem od njenega lastnega dela, kljub temu pa je še vrsta zadev,'ki so skupnega pomen:, in ki nas združujejo v združeno podjetje. V tej številni skupni družini pa mora tudi naše glasilo odigrati še bolj pomembno vlogo kot je bita njegova dosedanja. . Prav prek glasila našega -podjetja jjaj organiza-' - cije v sestavu združenega podjetja seznanjajo osvojili problemih druge' organizacije in člane kolektiva v teh organizacijah. Ne smemo se zapreti v lasten krog,; pač pa se moramo med seboj povezovati in : V kolikor so dani razlogi,, tudi skupno reševati razne probleme, ki jih tako v celem podjetju, kot v posameznih organizacijah ni 'malo. Prav časopis naj bo eden izmed inoblllzatorjev takih akcij. Nadalje je tudi nujno, da 'časopis šc naprej ostane informator o vseh tistih zadevah, ki Se rešujejo na ni- - voju združenega podjetja 'in ki so važne za vse člane kolektiva v podjetju. Statut združenega podjetja posebej govori, daje treba delovno skupnost podjetja redno obveščati o rezultatih izpolnjevanja planov združenega podjetja, še vedno bo vrsta določenih akcij, ki se bodo izvajale v celem podjetju; v takih primerih nam mora; biti časopis tisto orodje, jprek katerega borno te akcijo pripravili; jih. članom delovne skupnosti razlagali in jih usmerjali. Tudi naše družbeno politične organizacije bodo morale naš časopis uporabiti za svojo dejavnost, saj bo treba precej .političnih' in drugih akcij v okviru podjetja, koordinirano izvajati. V krog sodelovanja časopisov bo treba zlasti pritegniti samoupravne organe organizacij kot združenega podjetja in uredit’ delo tako, da bodo vsaj njihovi važnejši sklepi objavljeni v glasilu, ker bodo le' na ta način najbolje seznanjeni neposredni proizvajalci v organizaciji, prav tako pa bodo informirani tudi neposredni, proizvajalci v drugih organizacijah podjetja o delu samoupravnih organov v ostalih, organizacijah združenega podjetja. Vloga našega glasila se torej v novih pogojih še povečuje. Postati mora mobilizator vseh naprednih sil, tako v organizaciji, kot v združenem podjetju ' z objavljanjem najvažnejših problemov, ki so pred-. met reševanja v eni organizaciji ali na nivoju združenega podjetja, istočasno pa tudi informator o vseh najvažnejših zadevah, ki se bodo dogajale tako V organizaciji cz. v*podjetju. Da bo glasilo doseglo svoj namen, pa se seveda morajo v to delo vključiti predvsem predstavniki naših samoupravnih organov podjetja kot organizacij, družbeno politični delavci, vodilni delavci, prav tako pa ostali člani kolektiva, ki naj s svojlnfl pripombami in objektivno konstruktivno kritiko, pomagajo reševati vrsto zadev, ki se dnevno porajajo v poslovanju organizacij oz, podjetja. P. G. Iz Nove Gorice O združevanju po svetu Konferenca zveze komunistov PSO Samoupravni organi v to- Pri predlogu, da se pri for- „Fuzija ali smrt” — pod tem fuzije; to je velika številka, vami avtoelektričnih izdel- muli, ki obračunava obračun naslovom je bil v januarski zlasti za državo, kjer še ved-kov, so v decembra in janu- korekcijskega faktorja delav- številki »Vjesnikovega izbora« no gospodarijo številni in na arju posebno zaživeli, kar ni cev v vzdrževanju vnese ¿ Še objavljen članek iz franco- svojo avtonomijo ljubosumni čudno, saj so jim nova refor- elemnt P, ki pomeni ure za- skega časopisa „L’express” partnerji različnih družinskih ma, novi statut združenega stoja zaradi slabo izdelanega Pariš, ki govori o združeva- firm, malega in srednjega ob-podjetja in referendum dali orodja ali slabo izvršenih po- nju v francoski industriji, sega. Če se upošteva srednja dosti dela in niz problemov, pravil in vzdrževanje, smatra Zaradi zanimivosti povze- dimenzija podjetij, kar bi rvT>inr ie med dm delavski svet, da bi se ta mam najbolj važno vsebino morale imeti številne franco-gim predvsem obravnaval po- tudi upošteval in naj tega članka. v ske firme, čebi se hotele ob. "ročilo o izvajanju sanacijske- se dela na tem» da se ta P*®*1' v v prvin osmih mesecih pre- držati v mednarodni konku-ga načrta Soglasno mnenje tog prek leta tehnično izvede, tefclega leta je bilo. v Fran- renči, je tak tempo združe-članov je'v tem, da se na DS ;e tudi TOtrdil predjog registriranih 825 fuzij - vanja še vedno prepočasen r^srvss’*-^ «o- 4 * » IIP sstj&z&zs do da obstaja nevarnost ne- ®to,pnia investicijskega vzdr- podjetij se nadaljuje s po- nemško indu. Gospodarski gi-likvidnosti zato je bilo mne- revanja v vrednosti osnovnih spešenim tempom. Francosko gant sChrissler«, v Ameriki, nje le eno': z vsemi možnimi sredstev t. j. 2,3 % gospodarstvo vrši dnevno 4 ki je šele na tretjem mestu sredstvi je treba regulirati zaloge na razredu 3, zmanjšati zaloge v tekoči proizvodnji in sestavnih delih. Za normalno poslovanje v letošnjem j skušali dobiti Štirinajstega januarja so se vseh lastnih sil za sanacijo reprodukcijskim materialom, čim več_ dodatnm sredstev, na redni letni konfe-' gospodarskega položaja, v ka- doseči kar najbolj ekonomiji i?. dobaviieltji pa oo- renci zt3rajj člani naše prodaj- terega je zašla.e svojim eks- eno proizvodnjo v vseli eno- do skiemli posebne pog - no organizacije, da tenzivnim načinom gospodar- tah združenega podjetja, Ko je DS razpravljal o deto bi se pogovorili o svojem pre- jenja. Najpomembnejše je hkrati pa za vselej zatreti še vhodne kontrole je bil mne- teklem delu in nalogah, ki dejstvo, da je izvajanje- sa- preostalo težnjo pO ekstenziv- nja, da v primera, da vhod- jih čakajo v letošnjem pos- nacijskega programa pod- nem gospodarjenju, kjer ie-ta na kontrola prevzame slabo lovnem letu. Bo uvodnih for- jetja, pri katerem levji delež še obstaja. Sfaatka. -W. leto izdelane podsestave in pride malnostih, je sledilo obšir- nosi prav Prodajno sprvišna 1966 mwamo izrabiti za bi-, roklamacii se kontrolo F^jše poročilo sekretariata, organizacija, že rodilo dolo- stvene in kakovostne spre-. ao rauduiduj, se . iz katerega povzamemo neka- gene sadove, vendar pa bo membe v poslovanju in tako obremeni za efektivni cas po- tere najbolj bistvene ugoto- izvajanje teh rešilnih inter- ehnprej doseči pogoje za nor-pravila. V kolikor je pa nuj- vjtve jz’ preteklega obdobja. ^ ukrepov nujno in dosled- poslovanje in nadalj- no da se prevzame takšne iz poročila sekretariata ZK no treba še nadaljevati, hkra- ^ združenega podjetja, izdelke, je stvar aogovora pgQ gje^j, ¿¡a so kakor mnoga ti pa reševati še vrsto ne- Poročilo je podrobneje med kontrolo, gospodarsko- 111,32 %, Na izvozni listi se je lani oz. š cenami na domačem tr. sluga močna povečanemu, Ian-Da bi poravnali v tujini zvrstilo 25 držav, od katerih žišču. Na najvažnejše •— kon- skemu izvozu, pri katerem se preostale dolgove (zaradi na- so ZDA zavzele prvo mesto, vertibilno področje smo izvo- je izboljšala tudi notranja kupov reprodukcijskega ma- Skupno so uvozile kar 25% zih več kot smo planirali in struktura, izvozni plan pa je bil presežen tudi v ppgledu izvoza izdelkov na konvertibilno področje. _ .... Z izjemnimi prizadevanji je bila dosežena tudi uspešna plačana realizacija v višini ©krog 41,1 milijarde starih dinarjev, kar je za dobro milijardo nad pričakovano. Brez uspehov pri objektivnih težavah ni ostala tudi maloprodaja, ki je dosegla realizacijo v višini 1,6 miHjarde, prav tako pa so v svojem poslovanju dosegle dobre poslovne rezultate tudi montažna in servisna dejavnost ter biro za avtomatizacijo železnic, ki so povečale svojo realizacijo za okrog 10 %. Pa tudi pri prodaji rezervnih delov so bili zabeleženi vidni uspehi, saj je ta enota svojo celoletno obveznost presegla o , . za 5 %. . • teriala in surovin v letu 1964), vsega našega izyoza. pričakovali, na klirinško pod- Se težje so obveznosti enot smo sklenili z Jugobanko do- Drago mestorpripada Tur- ročje nekoliko maji j, v vzhod- PSO v letošnjem letu in' jim datno pogodbo, s katero smo čiji s 17 % našega izvoza in ne države pa smo izvozih le bo za to treba posvetiti vse povečali izvozno obveznost za tretje Zahodni Nemčiji z 12 tri četrtine planirane vredno- napore, prav tako pa izvesti 596.667 dolarjev. Obračun po odstotki. Slede Indija zvklju- sti izdelkov, kar pa po žago- še nekatere nujne organiza-tem rebalansiranem izvoznem čenim inženiringom z 9%, tovilih banke ni bistvenega oljske ukrepe-, katerih v ce-planu kaže .naslednjo sliko: Madžarska s 5 %, prav tako pomena. loti, spričo lanskih obvezno- Na konvertibilno podroSjp Romunija s 5 %, Bolgarija s Marjan Kralj (Dalje na 6. strani) Naš lanski izvoz Diagram izvoza ISKRE v preteklem letu. po proizvodnji avtomobilov, letno naredi več avtomobilov, kot vse francoske tovarne skupaj; pet zahodnonemških tovarn -za proizvodnjo električnih naprav je, dvakrat večje od francoskih konkurentov. Na drugih področjih, kot v kemični industriji, metalurgiji, pa je to razmerje v korist tujih firm še večje. To pomeni, da dimenzija francoskih podjetij ni taka, kakršna bi morala biti. To je v modernem gospodarstvu velika slabost, katera ima lahko smrtne posledice. Zato je v francoski industriji veliko gibanje za koncentracijo in. združevanje. Nekatere velike fuzije so že izvršene, drage se pripravljajo in bodo izvršene v naslednjih mesecih. Tudi sama francoska vlada je razumela potrebo, da se francoska podjetja povečajo. V ciljih petega plaha se izrecno navaja formiranje tar kih podjetij, ki bodo dovolj velika za konkurenčno borbo z . inozemskimi podjetji. V preteklem letu so na zahtevo predsednika De Gaulla bile formirane tri ekipe ekonomskih industrijskih ekspertov rekrutiranih iz državnih ustanov in univerz z nalogo, da priporočijo podjetjem mere, katere bodo omogočile prilagoditev francoskega gospodarstva petletnemu planu. Ena ekipa, ki jo vodi viee guverner francoske državne banke, je priporočila radikalne spremembe obsega dimenzij podjetij,' zlasti na področju kemije, industrije orodij in proizvodnje aluminija. Na podlagi teh priporočil je že v sredini decemhra preteklega leta bila izvedena prva velika reorganizacija. Ustanovljen je bil vertikalni trust aluminija s tem, da so pristali na obso-lutho kooperacijo najmočnejši' proizvajalci kovin, kot surovin in nekoliko tovarn, katere aluminij uporabljajo in ga predelujejo; skratka, celotna francoska aluminijska industrija se je znašla pod istim ključem. Francija nimh drage izbire, njčna podjetja se morajo povečati, če ne želijo umreti, zdrobljena na samem francoskem tržišču zaradi inozemske 'konkurence večjih podjetij. 'Že sedaj je jasno, da bo konkurenca na mednarodnem tržišču konkurenca gigantov. Da se je proizvedel nylon (kateri je' nekoč povzročil pravo revolucijo na tržišču tekstilnih vlaken), je moral ameriški trust Du Pont de Nemour porabiti za laboratorijske’ raziskave 13 milijard starm frankov. Iz tega članka se' jasno vidi, da se ves gospodarski svet, kar velja tudi za Vzhod, kjer se integracija vrši z državno intervencijo, -pospešeno giblje k razvitim oblikam in.' tegracije. Saj to pomeni proizvajati vse bolj ekonomsko in ? rentabilno. Le tako bo omogočena borba v mednarodni konkurenci, v kateri pa se tako naše podjetje kot naša država vkliučujeta. E. G. * Avtomatizacija telefonskega prometa na Štajerskem ObV6ZDH. OdpFclVci Za.občinski praznik: nova*ATG v Slovenski Bistrici Pred nekaj več kot tednom dni so tehniki montažnega sektorja PSO zaključili s ^končnimi preizkusnimi deli pri novozgrajeni avtomatski telefonski centrali v Slovenski Bistrici tako, da je bila fe-ta nared za slovesno vključitev v javni telefonski promet mariborske omrežne skupine. Ob slovesnem odprtju,' nekaj dni kasneje, so se zbrali številni gostje, predstavniki družbeno-političnih organizacij mesta Maribor in domačini občine Slovenska Bistrica. Ob tej priložnosti je imel slavnostni govor direktor Skupnosti PTT Maribor Martin Prevočnik in med drugim dejal: --»Veličastnemu praznovanju občinskega praznika Slovenska Bistrica se letos pridružuje tudi delovna skupnost PTT Maribor, ki izroča v uporabo novo avtomatsko telefonsko centralo. Ob tej -priliki se zavedamo, da ne gre samo za praznovanje v koledarju označenega dne, marveč za pomembno obletnico junaške borbe legendarnega pohorskega bataljona, ki je nedaleč odtod padel v neenaki borbi 2f okupatorji kot simbol borbenosti, neustrašenosti, vztrajnosti ter ponosa slovenskega naroda. Po zmagovitf borbi že dobrih 20 let gradimo in ustvarjamo. Vse razvijamo v prid našega delovnega človeka z željo, ¡da bi imel boljši jutrišnji dan. Med številne objekte zgrajene po osvoboditvi sodijo tudi naprave tt Zvez. Odveč bi bilo naštevati koliko jih je bilo in katere so pomembnejše. Zanimivo je morda to, da smo v zadnjih petih letih aktivirali več novih telefpnskih priključkov kot smo jih Zmogli prej v vsem obdobju bd 1. 1927, ko smo zgradili prvo ATC v Mariboru.« Direktor Martin Pogačnik je svoj slavnostni govor zaključil takole: »Kljub velikim naporom in pravilnemu odločanju samoupravnih organov, bi bilo napak- zaključiti, češ, da je pripadla vsa inieiativa v razvoju delovni skupnosti mariborske PTT. K današnjemu uspehu so pripomogli v -enakem deležu /tudi družbe- la je vozliščnega tipa. Za-zdaj so nanjo priključene še ročne centrale v Pragerskem, Zg. Polskavi, Poljčanah, Oplotnici, Zg. Ložnici, Šmartnem na Pohorju, Lapor jah in Makolah. Vse navedene poštne centrale pa bodo v prihodnje avtomatsko povezane v omrežje, tako kot je sedaj že nova bistriška, ki je v sestavu omrežne mariborske skupine. Le-to tvorijo ATC Maribor' Ruše, Šentlovrenc na Pohorju, Lenart in Šentilj! v Slovenskih goricah, medtem ko ATC v Hočah sedaj montirajo. Začasno povezavo z glavno mariborsko ATC posreduje deset fizičnih kabelskih .zvez, kar je dvojna dosedanja kapaciteta. Ta način povezave pa bodo še spremenili z naročenim 12-kanalskim visokofrekvenčnim prenosnim sistemom. Za nosilni vod bodo tlporabili novopoloženi koak-siaini kabel na relaciji Ljubljana— Celje —Maribor—'Avstrija, ki bo podaljšek kabla Beograd—Zagreb—Ljubljana. Centrala v Slov. Bistrici bo tako — predvidevajo — v enem letu — vključena v celotno jugoslovansko telefonsko omrežje'z avtomatičnim izbiranjem brez posredovanja telefonistk. Dela pri avtomatizaciji mariborskega telefonskega omrežja pa s tem niso končana. V kratkem bodo naši monterji dokončali drugo vo-' zliščno ATC v Dravogradu, ki bo povezovala sedem končnih ATC. if samem Mariboru pripravljajo' glavno medkrajevno ATC z 200 medkrajevnimi zvezami, hkrati pa grade v Ptuju novo stavbo za PTT, kjer bodo namestili predvideno novo ATC. Avtomatizacija in modernizacija mariborske omrežne skupine torej hitro napreduje in bo v prihodnje z urejenimi telekomunikacijskimi zvezami še bolj -prispevala k boljšemu^gospodarSkemu razvoju in industrializaciji teh krajev ob vznožju zelenega Pohorja. a» Marjan Kralj Zanimiva je ugotovitev, da se končno v Jugoslaviji le pripravljamo na realizacijo •določb temeljnega zakona o radijskem prometu, ki določa ukrepe za varstvo -radijskega prometa. (Uradni list SFRJ štev. 14/65 od 3. aprila . 1965). Po tem zakonu je Zvezni sekretariat ža promet in zveze, specialna Uprava za radio promet izdala točnejše določbe, o odpravi motenj. Vse elektrotehnične in sorodne naprave, ki lahko s svojim delovanjem povzročajo motnje, bodo morale biti opremljene z elementi in vezji, ki zmanjšujejo škodljive motnje na predpisani nivo. To mora biti izvršeno v področju od 100 kHz do 900 MHz, kot to določa JUS in mednarodne norme. Motnje bodo . morale biti odstranjene že pri sami graditvi takšnih naprav, torej v proizvodnji. Zato bodo morali proizvaj aici oz. izvajalci takšnih aparatov, priprav in naprav na iz-izdelkih samih označiti, da so škodljiva sevanja odstranjena dz. zmanjšana na predpisani nivo. Obvezno bo moral imeti vsak izdelek, ki bo v prodaji, označbo v obliki tablice ali nalepke, da so Na sliki je naš počitniški dom na Bledu, ka~nor v prostem času člani delovnega kolektiva združenega podjetja kaj radi pohitijo. Počitniška skupnost ISKRE javlja, da je odslej ta naš dom stalno odprt in se toplo priporoča za obisk vsem, ki jih privablja zimska Gorenjska. N no-politični forumi in zlasti predsednik in podpredsednik občanske skupščine. Prav posebna zahvala gre združenemu podjetju »ISKRA« za izdelavo modeme ATC, ki nedvomno sodi med najnovejše dosežke tt tehnike in seveda še posebej tistim, ki so sodelovali pri montaži: strokovnjakom »ISKRE«, združenega PTT podjetja v Ljubljani in sodelavcem naše mariborske delovne skupnosti.« Nova ATC v Slovenski Bistrici ,je tipa »ISKRA 58«, sistema »Groisšbar« z 200 tele» ionskimi priključki. -Sedanjo kapaciteto bo mogoče vsak čas * povečati brez predelave na 600 priključkov tako, da bi lahko imel vsak osmi Bistričan svoj telefon. Centra- Delovni sestanek mont. sektorja Pred zaključkom leta 1965 se je, kakor vsako leto enkrat, sestal kolektiv montažnega sektorja PSO na svojem delovnem sestanku. VeBka večina monterjev, ki so celo leto razkropljeni po celi Jugoslaviji Je prišla v dvorano »Maksa Perca« v Ljubljani. 1 Predsednik DS »Montažni sektor« je po pozdravnih besedah razložil namen sestanka, na katerem je bila dana možnost, da se pogovorimo o težavah in problemih, ki nas spremljajo skozi celo leto. Delo montažnega sektorja je specifično v našem podjetju. Montiramo namreč skoraj celotno /¡proizvodnjo obrata ATN na terenu, to pa‘ so jav-. ne in hišne telefonske centrale koračnega in Crossbar sistema, specialne centrale za železniško telefonijo in telegrafijo ter slične naprave. Naša gradbišča so razširjena od Jesenic do Djevdjeiije, pri našem delu se pojavljajo nešteti problemi, na katere naj bi člani kolektiva opozorili na tem sestanku. Po besedah predsednika delavskega sveta montažnega sektorja, je vodja sektorja tovariš Abramovič podal svoje poročilo, iz katerega je .hilo razvidno, da je povprečje zaposlenih v sektorju v lotu 1965 — 138, od tega 23 na režijskih delovnih mestih. V preteklem letu so delali na 181 gradbiščih- in montirali 38.380 priključkov. Pri tem je treba poudariti, da je bilo mnogo del na mrežnih skupinah, ki so zahtevala razne predelave že obstoječih central in njihovo vključitev v jugoslovansko PTT“ avtomatsko mrežo’. /Letni plan je bil dosežen s 96 % in sicef: realizirano de-(Dalje na 6. strani) radijskih motenj radijske motnje odpravljene. Izvajanje teh določtPbo kontrolirala zvezna in . republiški tržna inšpekcija, ki bo dolžna izvajati kontrolne preskuse. Za kršenje tega določila s strani pr osvajalcev in trgovcev so predvidene visoke kazni, kot to določa Zakon. V Sloveniji smo že lansko leto začeli organizirati in tudi praktično snovati center ža merjenje motenj in za izdajanje atestov y tem smislu, Z določilom Zvezne uprave za radijski promet bo center za SR Slovenijo v Zavodu za avtomatizacijo, ki bo poleg laboratorija za merjenje in in ugotavljanje stopnje odprave motenj, imel še laboratorij, ki se bo pečal ž odpravo motenj na konkretnih izdelkih, Izdeloval bo tudi vezja in elemente proti motnjam. Ker so potrebe po odpravi motenj silno široke, navajamo le del naprav, za katere bomo opravljali meritve in izdajali ateste: gospodinjski aparati vseh vrst, naprave, z malimi komutatorskimi motenji, razna, električna orodja, radijski in TV sprejemniki, telefonski aparati, VF generatorji malih moči, razni regulatorji in kontakti ipci. Posebna Vrsta naprav, : ki bo obvezno spadala pod odpravo motenj, sp električne vžigaJme naprave pri bencinskih motorjih. Zaradi tega bodo morala biti vsi avtomobilski motorji opremljeni z elementi, ki bodo znižali sevanje motenj na predpisani nivo. To bodo kontrolirali za to določeni organi pri tehničnih pregledih in celo na oestah. S tem so avtomatično zadolženi vsi proizvajalci m- lastniki avtomobilov in ostalih bencinskih motorjev, da obvezno pred prodajo in uporabo odpravijo motnje, ki vplivajo na večjo razdaljo. To vedno ne zadošča za odpravo motenj pri vgraditvi lastnega Sprejemnika v avtomobil, zato bo na željo lastnika to tudi možno odpraviti z majhnimi dodatnimi sredstvi Omenjene elemente že izdelujemo in so v prodaji. Dopustne nivoje motenj določajo jugoslovanski standardi, ki usklajujejo predpise z mednarodno organizacijo CISPR (Comité International Spécial des Perturbations Radioélectriques — po* sebeu odbor za radijske motnje pri IEC). S team predpisi se bodo morale čimprej spoznati tudi naše tovarne in razvoj, da bi pravočasno priredile svoje izdelke predpisom in, jih opremile z obvezno označbo o odpravi motenj. Poudarjamo, da je odprava motenj pri mnogih izdelkih prav posebno odvisna že od same konstruktivne izvedbe, zato ho treba "tudi razvoj vskladiti z novimi zahtevami. S tem se bomo izognili nepotrebnim stroškom pri odpravljanju motenj, katerih v nekaterih primerih, zaradi slabe Tcomstrukcije, sploh ne W mogli znižati na predpisani nivo. Jože Gajšek, , dipl. ing. mm Glasilo »Iskra« in bralci L i Uradno je bralcev našega pisal kak članek ali vsaj ob časopisa mnogo, saj ga pre- vestil novinarje o pomemb jemajo vsi člani kolektiva, nih dogajanjih v svoji enoti. ¿Iskra,, nadalje ^upokojenci, Ce smo se odločm izdajati 1 r°k< tešilo in zato trošimo dok, štipendisti itd cena sredstva, je prav, da se Namen časopisa .. ... . .*’*"*» je, da sproti seznanja in obvešča te možnosti poslužujemo in prispevamo k popestritvi gia- Nov tekoči trak v Elektromehaniki člane kolektiva podjetja »Isk- Sa VaMdaini^ članii ra« o vseh važnejših zadevali, „ v . ki se dogajajo v podjetju. | Mog°ce bo to pripomoglo. Vprašanje pa je koliko da 'p tudl *m. aktivnih bral-članov kolektiva pa’tudi de- ¡¡g ^i>o časopis bolj akta-jansko čita naše glasilo, kaj- ga bodo M čltah- ti , na zadnjih občnih zborih Zgodi se tudi, da na sestan-sindikaltiih podružnic po eno- ku Posamezniki kritizirajo, tah podjetja so na splošno da .so neobveščesni o zadevi, ugotavljali, da kolektivi niso i° na sestanku obravnava-dovolj obveščeni o važnih ža- -Jb, .čeprav je glasilo »Iskra« devah iZ-enot. in podjetja. to stvar na . dolgo in široko .Strinjam se, da posamezni t>bde^a'°' . Pa kritika: Za zaključek leta so samoupravni organi »Elektromehanike« po tradicionalni navadi po- kolelctivi z marsičem niso še-: ?a ^j,0 TJ*1 t-iih; vabili svoje upokojence na novoletno pogostitev. Kar 350 naših veteranov je zasedlo pro- ??afaA®ntjr,,r b* Pr^X> da . < . - f store v Iskrini restavraciji« kjer .so jih pozdravili .predstavniki samoupravnih organov in “ bili- Večkrat so stvari,: .ki v tia-na m - družbenopolitičnih organizacij, ¿rektor tovarne tov. Boris Kryštufek pa jih je v krajšem so lokalnega značaja za npko ... evoiimi govoru seznanil z gospodarjenjem v Iskri. Upokojenci so se živo zanimali za razmere in fn.°to m J* zato n^ posredu- narvr>)*: itd ' «vril problematiko tovarne in zaželeli skorajšnje izboljšanje pri finančnih težavah. Navzoče šo Jejb glasilu »Isk'ra«._ fflastld, JrL , • ’’J? prijetno presenetili tudi pevci, ki so jim zapeli nekaj lepih domačih-pesmi. — Na koncil tud* ne more ol^avljati ^vseb^ se je predstavnik upokojencev toplo zahvalil za-izkazano pozornost in zaželel kolektivu n^terialov iz razloga P°s- ’ . ,. . ■ srečno in uspešno leto 1966. ' ' tovnetajnosti -, zato je-jxraVi j^Sedaj, ko se nahajamo v da se organizira po ralotah-'casu gospodarske reforme, v interno obveščanje na način, času uveljavljanja nove. omaki je najbolj prikladen. Sin- nizacije podjetja, bi. bilo • dijcalna • organizacija, je zah- prav, da se aktivnost enot in tevo po obveščanju kolekti- posameznikov odrazi tudi v vov sprožila pred samouprav- našem glasilu, saj to je odli- Sedemnajstega januarja je v DE MONTAŽA ŠTEVCEV »Kakšno je vaše mnenje o nipii organi,' ki so sprejeli čen način za informiranje . kranjske tovarne stekel nov tekoči trak. Na vprašanja tekočih ^.trakovih v montaži organizacijski predpis,- velja- celotnega kolektiva 6 Važnih našega sodelavca je odgovarjal šef proizvodnega sek- števcev?« veri za vse enote:’ Zelo slaba zadevah, torja Ing. Alojz Grčar Naši trakovi nam kažejo je dopisniška mreža po enb- Prav bi bilo, da bi v letoš- , .. . .... pravilno smer v proizvodnji; tah, poklicna novinarja pa njem letu bilo več aktivnih »Kot šef proizvodnega sek- lahko tudi v največji men Količine posameznih, izdelkov tudi težko zmoreta slediti vsa bralcev saj nam čitanje gla- torja, ste dolgoletnega izboljšujejo. so"vedno večje, s čimer bomo dogajanja v več kot 30 eno- sila »Iskra« pomaga širiti obdela v »Elektromehaniki«, , . . . dosegli - višjo, produktivnost, tah podjetja. Nujno bi bilo, žorje, kar, nam koristi, ha de- prav gotovo dobro sezhanje- »Kaj pa novi trak oz. kaM- znižanje stroškov m istočasno da se po enotah pogovorijo, lovnem niestu ih nas izgraju- . ni z začetkom dela na teko- ni števci se bodo »vozih« po mpžnošf postoponm po- , kdo bo pa le imel na skrbi, je v aktivne šamouprav^ilce. dih trakovih. Bi lahko za na- tem traku?« - večati tudi/osebne dohodke, da,b,o vsaj kdaj pa kdaj ria- , ■ Janez še bralce kaj več povedali jamiarja je v montaži o tem.« števca stekel nov trak. Doslej _ , , , smo imeli samo en trak za Precejj let jeze od.tega,J» enofaznrišfeVe^ kri je dajal ¡HI _ ... ............ ... vje v tettan,» spiosm montaži približno 1.250 eno- Upravni odbori Zavoda ?a viru, sektorja za m&itve in artikle svetovala izbiro cenej- • .T??3? b steKel pr- {aznih števcev. Posamezne avtomatizacijo je na zadnji: kvalitete. - 1 šega ali lažje dosegljivega J®- ^ operacije pri takem procesu kar doslej največ- preastavija to zaceteK nove gpjggg ^ bile zelo ^atke, drugim razpravfeal^o . potrebi ; takšna dejrivahost lahko pri-'krat Pribilo mogoče. Takšno 7°,, «LJZf .1,7 ¿ar Je predstavljalo precejšno m možnosti ^za formii^nje „¿sla velike koristririlasti gle-: dejayriost so v Zavodu za ¿v-; «u metali »nnti7npM it~™a izgubo, časa, saj je neproduk- posebnega oddelka ali službe; de same kvaJitete- bbaočih.,«-..JflffaUz^ijo doslej zelo -po- 211 monmzi enotaznega števca, Uvnl gasz ozirom ^ produk- ki bi se ukvarjala z raziska- delkdv prav-tako pa tudi-ria- pešali in je zato predlog ko števec in avtomatski SS;«vnega,razmeroma dolg. Od- vo sodohnih materialov rias- t0, ker bi lahko zri dol<^7 števec in avtomatsKi teieton sle- enofazni števec ti se izolantov, plastičnih sno- ski aparat, kmalu za ton pa jztjgi0vala dva trakova. S tem vi,-umetnih smol in podobne- je naše vzdrževanje iz^eelo ^ mogoge- pri manjšem na- ga katere naj bi v^brabljaii izdelovati trakove skoraj s^- delavcev izdelati isto pri proizvodnji naših izderi količino. Delitev na dva tra- kov., v Lipnici, pn plošcacem re- kova posebno smiselna Doslej je bilo namreč v leju, pri^ kont^torjih m v tega> uvajamo praksi tako, da so razvijalci novem obratu telefomje. števec E 5, poleg tega smo imeli več ali manj proste ro- Z montažo ns trak j g dosG- pa žg prod nGkaj časa prGŠli k c pn.j^bin ustreznega mate* Žana smisplna dplitpv dpla na proizvodnjo dvotanfnih riala za posamezni no*vi izde* poleg tega pa trak, Id jamči števcev. Menjavanje na,tra- lek. Pri tem vpa^ se^ pogosto-; enakomerno tekofeo proizvod- ^ 3® doslej predstavljalo krat primeri, da -ža naše iz*-. njo, sili- tudi vse ostale 6d- precejšno izgubo časa, _bo s delke še vedno; uporabljamo " - določen-material, ki ga drug- Koristna pobuda komisije ZZA za racionalizacije (Dalje na 6. strani) Pisma bralcev je ne uporabljajo več. ali pa se je pojavil boljši in cenejši, vendar ga je konstruktor sam ’ izbral zato, ker ni bil dovolj poučen o novostih ih naj novej ših izsledkih na področju teh sodobnih materialov. Prav zaradi takih pojavov delke in službe v tovarni na rim odpravljeno, enakomerno delo, saj je vsaka najmanjša napaka v katerikoli službi pri proizvodnji na traku takoj vidna. Ker vsak najmanjši zastoj povzroča veliko škodo, tudi vsi, ki so zadolženi za proizvodnjo, čutijo večjo odgovor- Srečno M uspešno novo le- nost m zato tud» bol, skrbijo, ^ m ^ ^ Faj. .. . .. da so posamezni termini do-, ¿¡jgg y p Foča BiH Je komisija ZZA za racionah- seženi in da se ves material S® ■ 1 _ urisrčeri ik> zamj° Pred časom izdelala dostavlja na trak v zahtevani ^ s^ielavcem v kvaliteti. Proizvodnja na trak . if™-: zacijo posebne raziskovalne zahteva tudi manj nedovršeri ■ J J' dejavnosti, katere glavni ha ne proizvodnje, to pa zmanj- Iste želje k novem letu po- men bi bilo zasledovanje in Šuje stroške, kar je danes še šdlja tudi vojak Janez Novak proučevanje novih materialov posebno važno. Trak prispeva V. P. 9166/26 Požarevac, ki in, ki bi razvijalcem novih iz tudi k boljši in enakomerni posebno pozdravlja sodelav- deikov lahko nudila vso po kvaliteti, saj posamezni de- če v tehnični kontroli, kot moč pri izbiri najbolj ustrez-lavci stalno opravljajo'iste tudi druge člane kolektiva to- nega materiala,/Ta dejavnost operacije in se zato operacije varne elektronskih naprav.' naj. bi bila or{ inizirana v ok- Obvestilo Ker bralci vprašujejo, kako in Od kdaj se obračunavajo! zvišane dnevnice in terenski dodatki za-radi občutnega pov^ahja stroškov za prehrano in prenočišča, sporočamo, da je delavski svet podjetja na 9. zasedanju 14. 12. 1965 sprejel naslednji sklep: Dnevnice se povečajo od 15. 12. 1965 dalje in naj se obračunavajo po naslednji tabeli: as ^ O rt g ^ o S U S ca 3 *5 ■g a » P| (5 13 1 «»S •0 «e.§ g a S1 Oi din din din I., II. grupa 3.500 , 2.300 5.500 III., IV., V. 3.200 2.100 5.200 VI. grupa 2.500 1800 4.5Č0 Višina terenskih dodatkov naj bi se povečž grupa od din . na din i. 2.000 2.500 ■ ii. 1.800 2.250 m. 1.600 2.000 IV. in V. 1.350 1.700 Lani dobri rezultati v ambulanti na Pržanu Osemčlanski kolektiv obratne ambulante na Pržanu je od aprila lani, ko je bila ukinjena prisilna uprava, ubral samostojno in uspešnejšo pot. Pred tem' je ambulanta poslovala navadno z izgubo, leto 1965 pa je zaključila z izredno dobrimi delovnimi rezultati, pa . tudi z določeno j finančno aktivo. Skratka, ambulanta na Pržanu je poslovala od aprila pa do konca leta pod/ novimi pogoji zelo uspešno in v marsičem še razširila, svojo dejavnost. Ta naša obratna ambulanta, zaposluje enega zdravnika in 1 Zobozdravnika ter še šest oseb. Doslej je_pilo njeno de-, lo razdeljeno tako, da je 60 % dejavnosti odpadlo na kura-tivo, .40 % pa na preventivo, j v letošnjem letu pa se bo razmerje njene dejavnosti povečalo za 10% v korist preventive. V njenem okviru delujejo splošna in zobna ambulanta, laboratorij in odde» leje za..fizioterapijo. Povečano preventivno dejavnost bo morala pržanska obratna ambulanta omogočiti Z nastavitvijo še. Onega zdravnika in medicinske sestre, to pa zlasti tudi, ker bo v letu 1966- nudila svoje usluge tudi tovarni elementov za ’ elekt-troniko in tovarni elektronskih naprav. Ambulanta je: sedaj pogodbeno vezana, na, tovarno in opravlja kurativno dejavnost predvsem za tovarno na Pržanu z vsemi njenimi obrati, delno pa tudi za TEN, medtem ko preventivo izvaja za »Avtomatiko«, tovarno elementov, tovarno elektronskih naprav in tovarno elektronskih merilnih instrumentov v 'Horjulu. Lani je ambulanta ria Pržanu opravila nad 1200 preventivnih in preko 9000 kujra--tivnih zdravniških pregledov. Razen pregledov, ki jih predpisujejo zakonska določila, so zdravstveni l delavci posegli tudi na področje sanacije posameznih delovnih mest; da bi ha njih preprečili poklicna obolenja. | Letošnji program obratne ambulante na Pržanu obsega tudi uvedbo specialnih pregledov žena na rakova 'obolenja, kolektivno zdravljenje alkoholikov, sanacijo delovnih mest in prostorov, -patronažne obiske ter boj proti prostituciji, zlasti pa nameravajo začeti z zdravstveno prosveto, kar je nedvomno potrebno. Predvidevajo tudi merjenja v sodelovanju s HTV službo na delovnih mestih, npr.: mikroklime, ropo-ta, Svetlobe itd. Medtem ko Obratna ambulanta dobro sodeluje z upravo tovarne za avtomatiko in ostalimi, .katerim opravlja usluge, pa je pogrešati so- Dopisuite »Iskro«! delovanja z ostalimi našimi obratnimi ambulantami, kar bi zdravstveni službi v kolektivu ISKRE prav gotovo koristilo. V 'zadnjih mesecih lanskega leta je ambulanta na Pržanu .uvedla tudi službp laičnega kontrolorja in -to ne brez uspeha. V- tem obdobju se je povprečni stalež bolnikov zmanjšal' s 60~ na 25 bolnikov. ' Aktivno finančno poslovanje ambulante' v letu .1965 je omogočilo, da so zaposlenim regulirali osebne dohodke, ‘ki so bili izredno nizki, približno na raven, ostalih zdravstvenih delavcev, nadalje- pa tudi ustrezno preuredili : ambulafltnO pros tore; ’ opremili . transportni"' laboratorij z ustreznim instruittenr tarijem. za zpbno ambujanto „§e jnnogo zdravih in zadovoljnih let so zaželeli člani' kolektiva ISKRE Železniki tovarišu pa so, W turbino Tonetu JELENCU, ki je odšel v zasluženi pokoj.« ! ?a bre^i^ecm^o^wtanje^/ Tovariš/Jelenc le bil v tovarni zaposlen 13 let in pol na raznih odgovornih delovnih me- In- kako j uspelo ak- stih. Bil Jb ustanovni član NIKO zadruge v Železnikih. Zadnjih 5 let pa je bil zaposlen tiyno;po^ova|i|{^>rda nh ra» , nh. delovnem mestu vodje skladišča posebnega orodja, čun povišanja tarif za pregle- , de, , un-nslori&e? .Nasprotno!. Cen < za. svoje;: storitve niso dvignili in „bodo tudi;,letos ostale ,nespremenjend; cene pregledov pa so celo še ne-, koliko znižali. - Boljše ekonomske rezultate sO dosegli na račun dviga storilnosti! lil ■ 1 sl -c Kakšna je naša »cenzura«? Prijatelji so ^h^tištavili' v kranj skr’ : »Elektromehaniki« ih povprašali, zakaj ne objavljamo vsega, kar ljudje; napišejo in pošljejo na ured- pri pisanju, ko napišemo »A« ništvo češ, da se na raznih ne napišemo še »B«. sestankih Sliši, da uredništvo cenzurira in ne dopušča nobene'»kritične« objave. . Povedal sem jim, da uredništvo res večkrat prejme zelo »kritične«'članke,: v katerih razni' pisci zahtevajo objavo, dočim se. na drugi strani ne podpišejo. Takih člankov oz. prispevkov ne objavljamo, kar smo že večkrat tudi objavili. Nekaj takih nepodpisanih prispevkov pa snbv obravnava'na tako žaljiv način-, nespodobno in nekulturno in f razersko, da se človek sramuje, ko jih bere. Ljudje 'si pač- dajo duška na nepravi način, namesto, da bi s svojim kritičnim pogledom na kaik problem, aktivno in tvorno sodelovali pri odpravljanju napak. So pa tudj »strokovnjaki«, ki se razumejo prav na vse stroke, Prijateljem > sem : svetoval, naj dotičnega, ki kritizira objavljanje člankov v časopisu, vprašajo,:koliko-,.člankov,, J6 napisal in mu niso bili objavljeni. Potlej bomo pa. Videli, kaj je na stvari. Sicer pa moram priznati, • da - je', splošno kritizirati'; precej lažje, kot kaj kritičnega napisati in se pri tem tudi podpisati na sestavek! 'Vendar, tOvá--riši, korajže nam ne sme zmanjkati, če hočemo, da potisnemo naš Iskrin v„oz ponovno navkreber! . Igor Slavec Spet ugodnejši pogoji Pred časom je prodaja ki-; dejavnosti in poklice, ki jim noprojekt0rjev, tako ožko--tehnika leži, v komerciali so $ .. . . § ... . . eksperti, organijacijske prin- tračnih, kakor proje orj cipe poslovanja poznajo do- za normalni film, nekoliko potankosti finančno pošlo- zastala, prav tako pa je za- njé tudi na zunanjem trgu V Instrumentarka pri umerjanju enofaznih števcev (Elektromehanika) Ančka'BOŽIC — je na vprašanje, kaj želi povedati za leto 1966 — dejala, da je zanjo, kot za vse druge člane kolektiva važna predvsem dobra organizacija dela. Razni zastoji pri delu vzbujajo pri delavcih nezaupanje, ker pa se s tem zmanjšujejo tudi osebni dohodki pa tudi nejevoljo., »Zdi šemi«,— je dejala, »da delavci v produkciji in montažah najbolj občutijo zastoje ali pomanjkanje dela, zato bi bilo prav, da bi proizvodnja tekla čimbolj nemoteno. Pa še nekaj: mi smo o vseh'pro-' blemib ’premalo informirani. Pri tfem ne' mislim toliko na časopis podjetja, ki se v podrobnosti ne more spuščati, paž pa na interne pisane in- ustne informacije; Menim! da dobro, pravilno, in pravočasno informiran delavec lahko lažje presoja razne ukrepe, kot tisti, ki je pomanjkljivo informiran. Zdi se mi, da je le nekaj članov informiranih tako. kot bi morali biti pravzaprav tsi«. Če dodamo, da so bile tudi druge delavke dokaj . istega mnenja tem besedam ni moč. oporekati. vanje imajo v mezincu, kritizirajo vse povprek Sfg počez; , ______. vendar lahko takoj pri prvem nekoliko zamrlo zanimanje pregledu pisanja ugotoviš, dsi kupcev. V ¿en? obdobju pa se je pisanje toliko »univerzal- je stanje začelo popravljati ih no«, da na žalost ni zet obja- ^ot kaže, bo prodaja spet ste-VO; In za^ji, kateri^piis^ kla; ZadovoIjive količine na-ke» nismo objavili so dlako^ ^ J . v . cepci, .ki v. glavnem ne vedo ših novejših kinoprojektorjev kaj hočejo. Vse drugo, razen KN-3J in K0 6b in K0 7b šo morda malenkostnih korek- prav te dni ¿dprbdali doma- tur, objavljamo, ali pa se z čim odjemalcem, precej ob- nvtorji sporazumemo o spre- . .. . .. . membah, kadarsmatramo, da sežno naročilo zlasti za pro-je to potrebno v splošno ko- jektorje KN-3 pa je' prišlo iz 'list Iskre, in s tem nas vseh. Turčije, nadalje iz Teherana Pri tem nas vodijo naši naj- g tejjjg Podjetje Darfilm. iz boljši nameni, . kar se vseka- / . . . kor da razbrati iz vsebine ča- Istambula je na inozemskem sopisa. Priznamo pa, da je tržišču eden najboljših odje-prispevkov s konstriiktivno maičev naših projektorjev, ki kritiko dokaj malo, kar pa ui SQ | svetu zaradi SVoje toliko odvisno od nas, ured- . - * » niškega odbora,_kot od samih dovršenost; pridobili ze d dopisnikov, od vseh pas;' ki ber ugled. Delovni sestanek... Bogata bera prospektov v letu 1965 (Nadaljevanje s 3. strani) lo s 105%, poraba materiala s 76 %• Neizpolnitev plana porabe materiala je posledica zmanjšanega -števila montaž novih central in ker so imeli več dela na -uslugah, kar zahteva mnogo delovnih ur in le malo materiala. Dohodek na enega zaposlenega je znašal din 4,522.000 in je indeks 64/65 115, indeks ustvarjenega dela 64/65 pa 124. Celotni dohodek montažnega sektorji! je bil ustvarjen v višiSi din 624,000.000. Po poročilu tov. Abramoviča. se je razvila dveurna debata, ki je izluščila najizrazitejše težave. Velik problem povzročajo razne napake'na napravah, ki se pokažejo šele, ko se naprava prične preizkušati in se spusti v pogon. Vseh teh napak ni mogoče ugotoviti v izhodni kontroli, ampak šele, ko centrala Steče v kompletni povezavi vseh elementov v celotni ATC. Te napake, ki so razvojnega ali proizvodnega značaja, ali pa so nastale na'transportu«* (odtrgane žice, razjuštira-ni releji, stikalniki in podobno) zahtevajo mnogo časa in drobnega materiala, nabava pa je zelo otežkočena radi neelastične organizacije, saj potujejo včasih naše naročilnice do končnega referenta tudi po 10 ali več dni. Razumljivo je, da le določen procent teh napak normalen in da del stroškov nosi montaža, nikakor pa ne vsrfj. Ravno tako je izredno dolg proces, kadar so potrebne spremembe ha napravah, ki so v proizvodnji. Naši preizkusni tehniki javljajo namreč vse napake, ki ¿ih ugotove pri svojem delu ter predlagajo spremembe, vendar preteče včasih ceio leto, da se to spremeni v proizvodnji. Tako se zgodi, da se vse napake, ki so bile ha eni .od montiranih centfal ugotovljene in odpravljene, ponovno pojavijo v novih serijah novo dobav-ljene- opreme, četudi sta bila ZZA in obrat ATN že v prvem primeru natančno obveščena o njih. Močno se-občuti pomanjkanje montažnih predpisov predvsem za novejše naprave. Izdelava teh bi morala biti del razvojne naloge ZZA. Ravno tako bi bilo potrebno rešiti vprašanje splošnih predpisov za javne ATC. Pomanjkanje teh predpisov povzroča, da moramo ugoditi raznim zahtevam investitorjev, kar nam povzroča nepotrebne stroške. Seveda pa bi morali biti ti predpisi potrjeni -od JPTT. Razen na te probleme šo člani kolektiva opozorili še na premajhen terenski dodatek, ki znaša le 2.000 din dnevno. Ta znesek ne zadošča za urejeno stanovanje in prehrano, saj vemo, da so se cene hotelskih storitev in raznih. uslug, po uvedbi reforme precej zvišale. V zvezi s tem je bilo danih več predlogov, katere bo uprava montažnega sektorja pregledala in izbrala najboljšega, ki pa bo seveda tudi ekonomsko utemeljen. | O teh in še drugih manjših težavah so se pogovarjali na sestanku montažnega sektorja. Kolektiv upa, da bodo pripombe s tega sestanka pomagale, le s skupno pomočjo bo moč odpraviti, najhujše probleme, ki so ovira za hitrejše in boljše opravljanje dela. J. P. To pot nekaj besed o oddelku za tisk pri Propagandni službi ISKRE. Želja po tem, da bi napisal nekaj o tej zvrsti propagandne dejavnosti se mi je porodila-zlasti še zato, ker pogosto1 krat slišim tu' in tam, da nam za ta ali oni izdelek primanjkujejo ustrezni prospekti, navodila za uporabo in podobno, kar obvezno Koristna pobuda ... (Nadaljevanje s 4. strani) misije za racionalizacije, naj bi jo čimprej brgahizirali in ji omogočili vsaj najnujnejše pogoje za uspešno in koristno delo, povserp umesten. Seveda bo ob tem nastalo vprašanje kadra in'finansiranje te dejavnosti, ‘vendar je spričo koristi, ki jih ima lahko proizvodnja od take raziskovalne dejavnosti pričakovati,'’ da bodo tovarne v združenem podjetju našle zanjo zadostno razumevanje, pa tildi tista potrebna sredstva, da se bo ta dejavnost čimprej razvila in proizvodnji lahko posredovala vse Zanimivo in. novO na področju materialov za sodobno proizvodnjo. S tem v zvezi je na tej seji Upravni odbor Zavoda potrdil umestnost organizacije takšne raziskovalne dejavnosti ter odobril potrebna delovna mesta glede razpoložljiva /sredstva in potrebe posameznih ¿razvojnih sektorjev, vprašanje finansiranja pa naj bi .rešil programski * sektor skupno s tovarnami, ki bodo usluge te dejavnosti s pridom uporabljale v svoji proizvodnji. v' O prizadevanjih ža formiranje enote za raziskavo uporabnosti materialov bomo še poročali. Misli pred referendumom v ZZA (Nadaljevanje s 1. strani) bil njegov dohodek odvisen od dohodka tovarn. Z uveljavitvijo statuta združenega podjetja je podana osnova, da se razvojna in proizvodne organizacije, ki so interesno povezane, lahko dogovore za medsebojno sodelovanje tako v samoupravnih organih kakor tudi v strokovnih kolegijih. Takšna možnost povezovanja bo verjetno tudi v znatni meri vplivala ha razčiščevanje spornih vprašanj na neposredni relaciji brez nepotrebnih namigovanj in podtikanj. Povsem /jasno je, da je bil Zavod ustanovljen in da tudi sedaj Zavod obstaja za to, da s svojimi razvojnimi kapacitetami kkrbi za uspešno delo tovarn. Že samo iz' te. okolnosti' je mogoče zaključiti, da je Hjub trenutnim težavam večja perspektiva Zavoda za njegov strokovni razvoj v združenem podjetju kakor izven njega. Delavski‘svet Zavoda je na svoji' 10. seji dne 14. 1. 1966, ki so se je udeležili tudi predstavniki združenega pod- jetja v. dr generalnega direktorja Vlado Sodin, direktor tehnično-p rogramskega. področja ing. Vladimir Klavs in sekretar tov. Pavle Gantar, ki so s svojimi prispevki pomagali razjasniti nekatera nerazčiščena. vprašanja, pretehtal vse nakazane prednosti in se soglasno odločil za razpis referenduma. Delavski svet je s tem v •zvezi sprejel naslednje sklepe: pfei u 1. Referendum se v vseh enotah Zavoda za avtomatizacijo razpisuje za 27. 1. 1966;* 2. Z referendumom odločajo člani delovne skupnosti Zavoda o sledečem vprašanju; a) za pripojitev Zavoda za avtomatizacijo k združenemu' podjetju »Iskra Kranj« b) proti pripojitvi' Zavoda za avtomatizacijo k združenemu podjetju »Iskra Kranj«. 3. V komisijo Zavoda za izvedbo referenduma imenuje delavski svet naslednje člane: Janez Čebulj, predsednik Maks Simončič, član Franc Gašperlin., član Naloge te komisije so: a) da skrbi za zakonito izvedbo referenduma * b) da potrjuje imenike c) da imenuje odbore za referendum d) da določa volišče d) da ugotavlja in razglaša izid referenduma 4. V komisijo za izdelavo imenikov je delavski svet imenoval: Zorka Raubarja, predsednik Dragico Zajec,'član Lojzko Kogoj, član Delavski svet je nadalje sklenil, da o pomenu referenduma razpravi j ajo zbori delovnih enot in sveta delovnih enot., ter "družbenopolitične 'organizacije. Razen tega pa mora vodstvo Zavoda pred referendumom izvesti vsaj preliminarne, razgovore s tovarnami o koriščenju razvojne organizacije in v kakšni meri. Prepričani smo, da bo ob sodelovanju vseh' odgovornih činiteljev v Zavodu referendum uspel ih se bo Zavod vključil v združeno podjetje iskra. dr. Jože Gogala sodi k prodaji izdelkov. Vzpodbujen s takimi pripombami sem se pozanimal pri vodji oddelka za tisk Propagandne službe ISKRE, ki mi je rad postregel z nekaterimi podatki in informacijami. »Leto 1965 je minilo v znamenju lepega števila komer-cialno-tehničnih publikacij, s katerimi smo okrepili fond prospektov o naših izdelkih«, je dejal vodja oddelka za tisk, Jože Trampuš, »^fedali smo nič manj kot 136 tiskanih komercialno-tehničnih publikacij in sicer 61 v srbohrvaščini, v skupni nakladi blizu 300.000 izvodov. V angleščini, smo lani izdali 65 prospektov in drugih materialov, katerih skupna naklada je dosegla okrog 200.000 izvodov. Tudi v nemškem jeziku smo nansnili 8 prospektov v skupni nakladi nad.. 12.000 izvodov«. »Kot sem | videl, . ste lani izdali tudi nekak katalog«. , »Da, to' je bil zelo obširen eksportm katalog« naših izdelkov in Sicer v 4 jezikih, ni pa bil osamljen, kajti tudi •zbirni prospekt kino in elek-troakustičnih naprav v srbohrvaščini in angleščini- nam je dal dovolj dela m prizadevanj. No, končno k lanski bilanci 'dodajam še zbirni prospekt izdelkov, za široko potrošnjo, katerega' smo natisnili v 4 jezikih in skupni nakladi 50.000 'izvodov«, _ »Kot vidim, Ste se 1.1965 usmerili predvsem na tiskane komerciatoo-tehničhe publikacije.« ■ »Da, res, veindar se v nekaterih nujnih primerih, ko je šlo za izredno kratek dobavni rok, le ,nismo jnogli izogniti nekdaj , tako slovitim »peš« izdajam. Tudi lani nismo bili brez njih,. Izdali smo jih 12, seveda v, manjših nakladah in za zadovoljitev trenutnih ' komercialnih potreb, preden Smo lahko pripravili tiskan prospekt.«'"., »Kupci včasih pogrešajo navodila za uporabo, Kako je s tovrstnimi izdajami?« »Lani tudi'ha to zvrst publikacij . nismo pozabili. Izdali smo skupno 39 navodil za uporabo, .večino tiskanih, nekaj pa tudi v ciklostirani obliki. Skratka menim, da je s to količno prospektov, navodil za uporabo in katalogom bila v precejšnji meri zapolnjena vrzel v naših prospektih, seveda pa bo na tem področju treba tudi v bodoče delati zelo prizadevno in zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva.« »Tudi tehnična poročila -izdaj ate, mar ne?« »Seveda/ Lani na primer smo poleg rednih izdali posebna poročila industrije ISKRA v angleščini jn to ob 100-letnici mednarodne unije za telekomunikacije. Razen teh poročil pa smo izdajali še' redna slovenska in srbohrvaška poročila, vendar pa smo s temi rednimi v zaostanku zaradi neporavnanih tiskovnih stroškov.« »Naše prospekte verjetno pošiljate tudi določenim stalnim prejemnikom izven podjetja?« »Doslej prejema nad 1500 različnih prejemnikov vse naše nove prospekte in sicer Ie-tem izven podjetja in ZZA dopolnjujemo prospektno gradivo na tri mesece, prejemnikom v združenem podjetju in ZZA pa nove izdaje dostavljamo sproti ob izidu. Tako nenehno seznanjamo z novostmi v proizvodnji že kar lep krog strokovnjakov in drugih, ki jih to zanima.« »Otroško pošto še vedno vodite?« »Še, in to celo v precejšnjem obsegu. Mesečno prejmemo okrog 1.000 pisem šolarjev iz vse Jugoslavije', ki 'nas prosijo za značke in prospekte. Sprati jim zaželjeno odprem-Ijatno in na ta način širimo glas o ISKRI. To je sicer lep, vendar pa zamuden posel, vsekakor pa ne nepomemben, zato mu posvečamo ustrezno pozornost.« «In za konec še vprašanje o sredstvih, ki ste jih v letu 1965 porabili za tisk prospekr tov ih drugih potrebnih publikacij.« »Precej okvirno, vendar pa najbrž ne predaleč od realne številke, če pravim, da smo za to našo dejavnost porabili lani okrog 80 milijonov dinarjev. Slišati je sicer veliko • (in marsikdo je ob tej številki globko vzdihnil), toda za ta sredstva je bilo izdanega dovolj prepotrebnega gradiva, ki pomaga pri prodaji naših izdelkov.« -C- Konferenca zveze komunistov PSO (Nadaljevanje z 2. strani) šti ni/bilo mogoče izvesti, so pa nujne-, da bi PSO svoje delovne uspehe dosegala ob kar najmanjših poslovnih stroških. Seveda naloge PSO niso lahke, za njihovo popolno izpolnitev pa bo nedvomno potrebna tudi preudarna kadrovska politika, pri čemer pa Ko morala svoje prispevati tudi Zveza komunistov. Razumljivo je poročilo obsegalo tudi delo samoupravnih organov in sekretariata ZK PSO. Tudi njihove naloge- lani niso bile majhne, vendar so v glavnem temeljile na vprašanjih ekonomič-nejšega poslovanja ih urejevanja pomembnih vprašanj, od katerih so bili odvisni poslovni rezultati te enote. Poročilu je sledila razprava, po razpravi pa so udeleženci redne letne konference sprejeli. vrsto Tehtnih sklepov, ki naj bodo osnova dela ZK v Prodajno servisni organizaciji v letošnjem letu ter izvolili nov sekretariat, ki bo v svoji mandatni dobi prav gotovo imel dovolj pomembnih nalog. Obisk v Ferrantiju |f Z zamudo sicer, danes objavljamo nekaj vtisov skupine Mogoče bo koga zanimalo, kranjskih mladincev z obiska v tovarni električnih naprav kje pustno matere svoje v mestu Oldham v Angliji. otroke, če delata oba z mo- „ „ . . _ , „ . žem istočasno. Ker začnejo Točno ob napovedanem začne ob 8. un m traja do otroci hoditi v šolo že s pe* času nas je pripeljal enonad- 5. ure popoldne. Vmes ima- tim letom prežijo dan v stropni avtobus pred tovar- jo tričetrt ure prosto za ko- šoli mjajšim pa poiščejo va-no električnih naprav — silo. Hranijo se lahko v to- ruhinjo, ki je največkrat Ferramti, kjer sta nas že ča- vamiški menzi, kjer dobijo študentka. Otroških ustanov/ kala dva vodilna Uslužbenca obrok zelo poceni. Tisti, ki kot pri nas, nimajo, podjetja. Ta tovarna je po stanujejo v bližini tovarne, v . svojih proizvodih podobna pa gredo domov, kjer imajo v Ferrantiju imajo tudi kranjski Iskri, le da je pre- možnost napraviti kosilo tu- svojo industrijsko šolo, ki cej večja. Najprej so nas pe- di v tem kratkem času, ker traja 1 leto. Tu se fantje ljali v menzo; kjer so nam uporabljajo največ že indu- usposobijo samo za določena kratko ■ opisali organiza- strijsko pripravljeno hrano, no delavno mesto, že med cijo proizvodnje in proiz- Pripomniti moram še( da kor samim šolanjem pa. so zapo-vodni program. Po tem za- silo ni njihov glavni: obrok, sleni v tovarni, da takoj nimivem razgovoru smo se pač pa imajo obilnejši zaj- spoznajo življenje, kakršne-razdeilili v skupine in z v o- trk. V nekaterih obratih ima- ga bodo imeli po preteku diči odšli na .ogled tovarne, -jo uvedeno tudi nočno delo, učne dobe.-V tem letu dobi-Priznati moram da se kar ki pa za ženske odpade. Za- vajo nagrado, kot priučeni precej utrudiš, predno zopet čudilo nas je, ko smo zve- delavci. Za tiste, ki končajo zapustiš tavamo, deli, da imajo v tovarni dve fakulteto pa je določeno, da Najprej smo prišli v veli- menzi; eno za uslužbence in pridejo po .treh letih, kolikor ko dvorano, kjer so izdelo- drugo za delavce. Ko so za traja študij, za dve leti v vali električne števce. Ti nas priredili kosilo, so nas delavnico in šele nato pride-števci so zelo zanimivi, ker povabili v restavracijo za jo na svoje stalno delovno so za nas novost. Izdelani uslužbence. ■ mesto. R.A. so namreč takb, da ne mo-reš prej uporabljati električ-ne energije, dokler ne vržeš v števec denar. Podobno kot pri nas v telefone v javnih govorilnicah, šele potem, ko . , Wi§L je elektrika že plačana, ko uporabljaš svoj el. apa-rat. Na , ta način so dosegli to, da gospodinjam ni po- ,, trebno ob koncu tedna, pla-čaiti velike vsote za elektriko. Takšne števce pa uporablja- : . " . ■ ; jo tudi po hotelih in na dru- P839HImHHP^H Up. Ifj jUg ¡pl r& J» I L- $ rnM M s wissii 1111. V Iskrinem obratu v Lipnici imajo dela na pretek. Posnetek kaže delo na ročnih stiskalnicah v montaži. Iz sklepov DS „Elektromehanike h ■ ■ Spomnili so se upokojencev gih prostorih, kjer se zbira «H mnogo ljudi (postaje). Upo- mjm rahljajo jih predvsem moški gg š svojimi brivskimi aparati. ■* Števce izdelujejo na tekočem triSfcu. Speljan je pod stropom, od njega' pa visijo nekakšne kljuke nad delov- Zakaj tak nasmeh? — Bila je tik pred poroko! — čestitamo! ne mize, kjer so obešeni deli' in razni podsestavi bodočih števcev. Ob traku delajo predvsem Žane. Vse so v lepih beli nylon, haljah, taka. da bi jim človek prej prisodil ambulanto, kot pa delo v industriji- No, delo je pač čisto. S tam trakom so to delo precej poenostavili, zlasti transport, saj so zmanjšali število zaposlenih za 25 za isto količino gotovih števcev. Na koncu tekočega traku jih že pakirajo in k«“ so bile vse kontrole opravljene že prej, so sedaj pripravljeni za potrošnike. > V tej tovarni, z Okoli 11.000 zaposlenimi, delajo še razne električne merilne instrumente, instrumente za letalsko industrijo,; instrumente za testiranje števcev, elektronske radarje in kontrolne gasilske naprave, elektronke za rentgenske aparate, transformatorje, razne izolatorje, stikalne plošče in še mnogo drugih artiklov. Zanimivo je tudi to, da ne-kupujejo polproizvodov, pač pa jih izdelajo sami- Celo. papir, ki ga rabijo za pakiranje im izolacijo pri transformatorjih, je njihov proizvod. Od vseh materialov uvažajo le neke vrste steklo, vse ostalo pa pridobivajo v Angliji. Svoje izdelke izvažajo v ameriške in evropske države, med katerimi je tudi Jugoslavija in celo Iskra. Delovni dan v' tovarni se / Upokojenci iz tovarne za .elektroniko in avtomatiko na Pržanu' so bili za letošnje novoletne praznike prijetno presenečeni. Samoupravni organi tovarne in sindikalna podružnica šo jih namreč 30. decembra 1965 dopoldne povabili v tovarniško menzo. Povabljenih je bilo skupno 47 dosedanjih upokojencev te naše tovarne. Upokojence so takoj po prihodu na Pržan najprej peljali skozi vse oddelke tovarne, da so ši lahko ogledali proizvodnjo, nato pa jih je v menzi čakala*skromna zakuska. Po nagovoru sekretarja tovarne tov. Antona IJgravsa, . ki je navzočim upokojencem razdelil tudi kuverte z- novoletnim prispevkom po 5.000 din, so se upokojenci sproščeno po-razgovorih o svojem življenju in delu po odhodu iz tovarne. V veselem razpoloženju so upokojenci predstavnikom ko. Iektiva izrazili željo, da bi prizadevanja kolektiva v letošnjem in prihodnjih letih rodila kar najboljše uspehe. To priložnost, sem izrabil za kratek' pomenek z upokojenko Stanko Bizovičar, ki je, vse svoje službovanje preživela v Iskri. Stanka Bizovičar je v kranjski tovarni delala kot strugar, pozneje pa v kontroli vse- od leta 1929 do leta 1955, ko se je zaposlila na Pržanu, od koder je pod konec leta 1965 odšla v zasluženi pokoj. Tudi na Pržanu je'največ delala v kontroli, nekaj časa pa tudi v montaži. Na vprašanje, kako se ima kot upokojenka, je hudomušno pomežiknila in dodala: »Nič mi ni hudega in s pokojnino, ki jo prejemam, za silo kar izhajam. Tudi čq bi še naprej delala,, bi na svojem delovnem mestu ne imela boljših prejemkov, ker so le-ti, kot kaže dokaj nizki.« ZAHVALA Sodelavcem iž tovarne električnih aparatov se prisrčno zahvaljujem za lepa darila in iskrene želje ob mojem odhodu v pokoj. Pozornost, ki jo izkazujejo nekdanjim sodelavcem — Upokojencem, zasluži vse priznanje in najglobljo^ zahvalo. še enkrat — prisrčna hvala in še mnogo nadaljnjih delovnih uspehov! Franja Kraupner Beričevo ® Delavski svet je potrdil osnutek pogodbe o pravicah in dolžnostih, ki bo sklenjena na podlagi £1. 96 ih 101 Temeljnega zakona o podjetjih med proizvodno organizacija združenega podjetja ISKRA — Tovarna elektrotehničnih in finomehaničnlh izdelkov Kranj' (Elektromehanska) in združenim podjetjem ISKRA — Industrija za efektromeha-niko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko KRANJ. O V skladu z Zakonom o podjetjih in Zakonom o sredstvih gospodarskih organiza- i cij ter Statuta »združenega podjetja ISKRA sklene delavski svet tovarne elektrotehničnih in finomehanič-nih izdelkov združenega podjetja ISKRA Kranj (Elektromehanska Kranj) odpreti žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva (SDK) Narodne banke Kranj. Istočasno se odpre tudi lasten račun depozita za OD. Otvoritev žiro računa je utemeljena z registracijo tovarne Elektromehanika Kranj pri Okrožnem gospodarskem sodišču, kot pravne osebe in tem sklepom. S sredstvi na žiro računu in ostalih računih, ki se bodo odpirali postopoma, smejo razpolagati: - 1, Direktor tovarne — Boris KRYŠTUFEK 2, šef finančnega sektorja tovarne — Slavko FATUR in s tem sklepom pooblaščene odgovorne osebe: 3, Šef proizvodnega sektorja bi namestnik direktorja tovarne — ing. Alojz GRČAR 4. šef računovodstva tovarne — Miroslav GOGALA. Vse akte in dokumente finančnega zriačaja podpisujeta ti dve osebi; podpisovanje je kolektivno. Otvoritev žiro računa in registracijo podpisnikov pri pristojni SDK izvede finančni sektor tovarne do 31.12.1965 z veljavnostjo od 1. 1. 1966 dalje. ® Delavski svet je načelno sprejel predlog upravnega odbora, da se prenese stanovanjski fond tovarne Iskra Kranj v upravljanje y Stano- vanjsko podjetje Kranj, bi se ustanovi s 1. I. 1966. / O vseh podrobnostih v zvezi s prenosom in pogoji, ki jih tovarna postavlja, bo delavski svet razpravljal naknadno, ko bodo razčiščene posamezne zadeve v skladu z dopolnilnim zakonom o upravljanju stanovanj v družbeni lastnini. 9 V zvezi s planom investicijskega vzdrževanja za 1. 1966 je delavski svet sklenil naslednje: • 1. Za leto 1966 se odobrava stopnja investicijskega vzdrževanja v višini 3,2 %. 2. V okviru določene, stopnje se odobrava plan investicijskega vzdrževanja s predračunsko ugotovljenimi stroški v višini 254,406.240 din. 3. Investicijski ‘oddelek je dolžan skrbeti, da dejansko porabljena sredstva in stroški investicijskega vzdrževanja ne bodo presegli predvidenega zneska in stopnje 3,2 odstotka. O skladnosti koriščenja teh sredstev z določeno stopnjo in predvidenim zneskom naj investicijski od. delek izdeluje kyartalne preglede in analize s problematiko, ki jih predloži upravnemu odboru tovarne V pregled in obravnavo. ® Delavski svet potrjujg dokončni obračun gradnje stanovanjskih objektov podjetja GRADIS v skupnem zneska 188,603.430 din. Razlika 18,603.430 din, ki se poveča od prvotnega obračuna v višini 170 milijonov din, se nanaša na obratna dodatna dela na zahtevo tehnične komisije. 9 Delavski svet potrjuje predlog upravnega odbora, da v mesecu januarju in februarju 1966 ne bo prostih sobot in da obračunske postavke ostanejo nespremenjene. ® Do sprejetja statuta naše tovarne in novih pravilnikov veljajo določila dosedanjih pravilnikov, v kolikor ti akti ne nasprotujejo določilom statuta združenega podjetja Iskra Kranj ter pogodbe, sklenjene med združenim podjetjem in tovarno Elektromehanika. Tudi igraloi namiznega tenisa so tekmovali Kot vse kaže, športniki v »•Elektromehaniki« ' nikakor ne marajo opustiti vsakoletnih sindikalnih tekmovanj. Lansko leto je bilo zanje huda preizkušnja, saj športna komisija ni dobila dovolj sredstev, da bi- uspešno izvedla predvideni program. Spraševali so se, če je res potrebno, da po tolikih letih prekinejo tradicionalna tovarniška- tekmovanja oz, ali naj v j letu 1965 - posamezne športne disfcipline ostanejo brez prvakov? Leto je minilo in vse je izglodalo, da •''bodo strelci tisti, ki nišo obu-i pali in so kljub težavam izvedli prvenstvo tovarne/ iPa le ni bilo tako. Tovarniški komite ZMS je upošteval želje športnikov, med katerimi je največ prav mladincev in mladink. Predstavniki mladine so se znašli in zaprosili upravp TVD »Partizan« v Stražišču, da jim brezplačno odstopijo prostore v fizkul-tumem domu za izvedbo sindikalnega prvenstva v namiznem tenisu. Deležni so bili razumevanja in tako so tudi ljubitelji bele žogice prišli na svoj račun. Prejšnji teden se je zbralo v domu 16 tekmovalcev, ki' torja sta nastopila Antolič in Ješe ter brez težav premagala vse nasprotnike. ■ V nadaljevanju tekmovanja, za določitev prvaka med posamezniki, so se uvrstili v polfinale. Antolič in Cvirn ter Pogačnik in Ješe'. Prisotni eo bili prepričani, da bosta zmagovalca teh dvobojev Antolič in Ješe, ki sta pokazala v vseh nastopih zelo lepo igrcj. Toda Ješetu ni uspelo premagati razigranega Pogačnika, ki je tudi eden najaktivnejših igralcev namiznega tenisa v »Elektromehaniki«, Vse prisotne je ta poraz-močno presenetil m vsi so težko pričakovali zaključno srečanje; med obema zmagovalcema polfinalnih dvojic, če bi Pogačniku uspelo premagati tudi Antoliča, bi bilo to prav gotovo največje presenečenje prvenstva. Začetni udarci so pokazali, da bo borba precej Izenačena, toda v drugi polovici vsakega seta je Pogačnik vedno popustil pred tehnično močnejšim Antoličem. ,Ta je prikazal dokaj lepo igro. Njegovim hitrim udarcem je bilo težko slediti, žogica pa je včasih tako čudno spreminjala smer, da je bjl nasprotnik največkrat brez moči. Eezul- V kranjsko tovarno kaj radi pridejo k novemu letu na obisk pionirji osemletk dr. Franceta Prešerna Kranj in iz Predoselj. Njihove čestitke so vedno odraz hvaležnosti kolektivu, ki je njihov pokrovitelj. Na sliki: Pionirje so sprejeli predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij, jih pogostili, izročili darila in jim zaželeli čim več uspeha v šoli. r »formiranje v Elektromehaniki Zmagovalci na turnirju namiznega tenisa: od leve na desno: Antolič, Pogačnik, Cvirn, Ješe. so zastopali 8 ekip DE. Prišli so, da bi se po enem letu -gpet pomerili med -seboj in odločili/ kdo bo najboljši. Nekateri so že pravi veterani, ki imajo za seboj devet ali pa še več prvenstev. Eden takih je Jože Antolič iz tehničnega sektorja. Zaupal mi je; da je prvič nastopil leta 1955 in od tedaj.ni zamudil nobenega nastopa, razen takrat, ko je bil v JLA. Čeprav je bil že večkrat bli-žu osvojitve prvega mesta, mu ta podvig vse do letos ni uspel. Pa vseeno ni odnehal. Vztrajal je’in se vedno rad odzval vsakemu povabilu na tekmovanja, ki jih je organi-' zirala. športna' komisija v tovarni in tovarniške organizacije. Po prvih dvobojih v ekipni konkurenci se je—pokazalo, da bodo prišli v zaključna tekmovanja predvsem tekmovalci z dolgoletnimi izkušhjsF mi. Za ekipo tehničnega sek- tata 21:11 in 21:9 dovolj zgovorno kažgta njegovo pré-* moč. Ob koncu so inu njegovi športni ( prijatelji iskreno čestitali k zmagi, ' ki je bila verjetno hajlepše priznanje za njegovo ^športno -udejstvovanje. REZULTATI: N Ekipno — (nastopilo 8 ekip) Tehnični'sektor (I. Antolič — Ješe); 2. Produkcija (Vehovec — Cvirn); 3.—4. Teh. sektor II.; 3.—4. ‘Selen/ Posamezniki 1. Antolič (Teh, sektor); 2. Pogačnik ( Selen) ; 3, Cvirn (Produkcija); 4. Ješe (Teh. sektor). Mogoče, bo ta primer iznajdljivosti opogumil tudi ostale - športnike. Naj torej ne i mine leto brez teh pomembnih tekmovanj, ki so postala močno priljubljena mod člani kolektiva. I Malovrh čeprav izhaja tedensko glasilo »Iskra«, ki se ga kolektiv »Elektromehanike« dokaj poslužuje, je vendar niz problemov, ki so preveč internega značaja, da bi jih lahko' priobčili v- časopisu- združenega podjetja. Prav zato je v lanskem septembru začel v »Elektromehaniki-« izhajati interni «Informativni list«. V njem eo priobčeni pomembni dogodki v tovarni ter sklepi samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij; Objavlja-pa. tudi predloge . oziroma mnenja strokovnih, služb tovarne ajd posameznih članov kolektiva; Zaenkrat je list zelo skromen — enkrat tedensko dve strani, običajnega formata razmnožen'na ciklostilu v 2.000 izvodih. ^ Razen sklepov . delavskega, sveta in upravnega odbora tbvame, ki. jih prejemajo člani teh organov ter vodje posameznih služb, imamo še okrožnice,' zvočna obvestila ter informativne sestanke. ‘ Informativni. sestanki -so običajno ob kaki važni zadevi, kakor obrazložitev obračunov, .razprava o ureditvi pod-jetjaVipd. Sestanki so ¿d. 13 do. 14. -ure,g torej tedaj, ko so ljudje že - utrujeni in niso: toliko dovzetni za razumevanje zgoščenega gradiva..;^ Na sestankih je navadno nekdo »predaval«, zelo malo časa pa je bilo za razpravo; Na razpravah tako ni moglo .priti do premišljenih zaključkov' oziroma mnenj in. so bile največkrat - končane- s formalnimi sklepi. Če to primerjamo z vrednostjo ^ izgubljenega de-’ lovnega časa, sklepamo, da je korist zelo ;pičla^Taki sestanki bi bili morda potrebni tedaj, ko so združeni z glasovanjem o.neki stvari. Ostane nam torej le pismena oblika obveščanja. Pregled treh mesecev pripravljanja informativnega lista kaže, da smo objavljali večidel obvestila vodstev organov upravljanja in družbeno političnih organizacij. Skoraj ni' bilo posameznega člana kolektiva, ki bi v list,kaj napisal. Razen vodstva proizvodnega sektorja pa tudi strokovne službe doslej .niso sodelovale v »Informativnem listi«?' Kljub majhnemu pro->storu bi - »Informativni list« lahko priobčil'kratke ugotovitve, uspehe ali probleme raznih služb pa tudi posameznikov v tovarni. Skratka, »Informativni list« - naj bi ne bil le uradni vestnik, kjer so navodila, sklepi in številke, ampak naj bi jj| poljudni obliki opisoval važnejše dogodke v .tovarni. Tako bodo naši ljudje obveščeni takorekoč iz prve roke. Pri-»ustnem« prenašanju vesti se rado zgodi, da -iz muhe postane g slon in’ obratno. .Sevedfa'5so^la.aki: v j listu- spet. le. ena; |p|| jžvoha; zato naj bi sete limfe® ljudi oglašalo s prispevki,-kritikami in predlogi. Razumljivo, da sama; kritika še ne prispeva dosti k odpravi nepravilnosti, ‘ posebno še zato, ker imamo že dokaj trde kože. Pri vsaki kritiki bi moral biti . tudi predlog za* izboljšanje/če nekdo kritizira neko stvar, za katero meni, da je nepravilna, naj še še nekoliko potrudi in ¡iredloži boljšo rešitev zadeve. Seveda ima le malotdo tedaj predstavo kakšno naj bi bilo tisto »boljše«. Strokovne službe tovarne bi pač morale obveščati svoje delavce o dosežkih in proble-'H/ih proizvodnje. Verjetno-bi čiane kolektiva Zelo zanimalo kakšne nove izdelke že delamo — ne pa, da jih spozna-, mo šele v trgovini. Nadalje: kakšne stroje smo si kupili, kako delajo, kakšna je kvaliteta izdelkov in na katere napake opozarjajo kupci, kako teče planirana proizvodnja in. nabava materiala itd. Finančna služba naj bi ob- veščala kako teče poslovanje «tovarne, da ne bomo mislili, da smo že ujeli goloba, ko .smo dobili svoj žiro račun ■— (tega si lahko odpre vsak!). Strokovne službe bi s svojim pravočasnim in. točnim obveščanjem lahko pravilno usmerjale mnenja ljudi d po-' teku proizvodnje. Tud/ družbeno politične organizacije bi morale objaviti svoja mnenja tako glede daljših nalog, kakor- tudi. glede tfbnutnih vprašanj v tovarni. »Informativni list« bi/ tako postal zares list delovnih ljudi, tovarne, v katerem bi objavili. svoje dosežke in tudi ovire, ki so na poti. Rado KOKALJ U ZAHVALA Ob prerani izgubi sina in brata MIHA OMANA se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli sožalje, posebno zahvalo pa smo dolžni njegovim sodelavcem in izvršnemu odboru sindikata DE »Orodjarna« za izredno pozornost, pombč in darovani venec, . ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Družina Omanova ISKRA — glasilo delovnega kolektiva 'Iskra industrije za elektromehansko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor |— Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj