VpraSanje nadzorniikega izpita Naš draji tovariš Gustav šilih je napisal v »Ueiteljskem tovarišu« od 16. imaja t. 1. zeilo zaTiimiv članek pod gornjim nask>vom. Prikazal je učiteljstvu »Pravila o polagan.ju državnega izpita za sreskega šotekega nadzornika« z n-amenom, da bi se ta pravila tzpopolnila tako, da bi na njihovi osnovi dobili čim bol.j'še nadzornilke. Za vzgled je navedel belgijslki primeir izpita za nadzomike in pa mišljenje francosko-švicarskega pedagoga Dottreusa. Neke stvari sedanjih naših pravil so piscu čkrnka ugajale, druge so ga zcnpet razooarale. Ker ima vsaka stvar dve plati sprednjo in zadnjo in »nam je tov. Šilih PiPikazal z naj'boljšim namenoTn ono drugo, ne bo napaono, ako spregovoirimo nekoliko besed tudi o sprednii strani tega vprašanja. Pravila, bilo o izpitih ali o čem drugem, ki zadevajo narodno šolstvo. se predpisujejo na osnovi zakona o narodnih šakh. S ipnaviii se zakon ne more menjati, neSo samo razlagati in odlrediti ono, kar pač zalkom oredpisuje. Za razkganje' zakonakih predpisov je. dovoljeno Ln mosjoče poslužiti se izkustev v tujih državah, ali, kadar se to razlaganje uzakonjuje, se mora gledati na naše pnilike in na to, da bo ono najprimerneje poslužilo razvoju našega stanja na katerem koli polju. Paragiraf 116. zakona o narodnih šolah predlpisTjje, da imaio pravo na polaganje izpita za sreskega šoislkefia nadzornilka: 1. Gni učitelji, ki so s priedpisanim dipilomsikim izpitom končali filozofslko peda2oško skiipino predmetov na univerzi ali pa vi'šji tečaj višje pedažoške šole in imajo najmanj 10 let efektivne službe v narodni ali meščanski šoli. 2. Oni učitclji, ki imajo n.ižji tečaj višje tiedagošike šole in diplomslkt izpit in majmanj 12 let efektivne učiteljske službe. 3. Učitelji. ki imajo redno učiteljsko usposobljenje, najmanj 15 Jet efektivne služ- be v narodni šoli, ki so se odliikdvali s prosvatnim delom med narodom in v pedagoški književnosti in ki so ocenjevann najmanj' z prav dobro oceno. Tudi sedanjim šolskirti nadzornikom je mogoče polagati nadzornišlki izpit, ako želijo biti deJežni beneficij. ki jih ta izpit daje, seveda le, ako izpolnjujejo te pogoje. Ako primenjamo to izobrazbo nadzorniških ikandidatov z ono, ki jo zahtevajo belgijska pravila — oziroma Dottreus. nas ne more biti sram, baš naaprotno, predpogoji so pri nas strožji. Tu izpit začenja. Komu naj se dovoli dolagianje? Zakonodavec vidi dovdljno garancije za do^breija nadzonnika v tem, da ima kandidat diplomski izpit na filozofski fakulteti, oziroma na višfem teeaju višje pedagošk« Sdte plus 10 let službe. ali pa, da ima nižjj tečaf Tišje pedagaštke šole (zopet davoljma predizobrazba) tplus 12 let službe in ikcmčnp, ali naj zamerimo zakonodavcu, ako tudH onirn učitdjern narodnih šo* dovoljuje polagati izpit. ki imajo že 15 let službe in ki so se v pedagoški književnosti odlilkovali?! To so roožje najmainf od 35 let, ki morajo dokazati, da so prvovrstni javni in pedagoški delavci. Mišljenja sem. da je zakon dovolj ločil i»zrnfe od plev«, kakor to želi naš tovariš. Ako pa bv se tudi med onimi, ki jim prevdarna izpitna komisija dovoli polaganje izpi!ta, še nabajale »pleve«, treba da jib sama izpitna komisija iztrebi in ne pravila. Izpit pa ni najmani tako enostaven in tako nepedaijoški. kakor se inelkomu vidi. Zakonodavec v istem 116. paragrafu zahteva, naj bodoei šolsiki nadzorniki polože šolsko administrativen izpit. Na prvi ipoj^ed ie to zelo ozko oortano, ali pojem nadzarniIkove šolske administipacije je mnogo širši ne¦3o neke druge administracije. Da on pravilno in koristno vrši svojo sluibo, mu je potrebno mnogo strokovnega znanja. Zakonodavec je tako strokovno pedagoiško znanje predpostavil, zato on za nadizorniškeea kandidata jemlje diplomiira:ne.ga filozofa. oziroma diplominanega slušalca višje ipedagoške ¦šole, ali pa učitelja —. priznaniega pedagoškega delavca z najmanj 15 letno prakso in samo od talko izobraženih kandi'datov zahiteva še šolsko administrativen izpi*t. Potrebno je bilo dobro premisliti, kaikšen naj bo ta solsko administrativni izinit. ki naj nudi zadostno garancijo, da dobimo dobre nadzornike. Obveljalo ie načelo. naj se izpft uredi tako. da ka>ndidati, ki že imajo znanje iz celotne pedagoške skupine, pokažejo 1. solidnost svojega pedagošlkeaa znanja in uponabo takega znanja za razvoj narodnega šolstva, 2. poznavanje šoilskih in uradlniških zakonov in predpisov in 3. svojo nadzorniško spretnast v šolskem in administrativTiem delu. Solidnost svojega :psiihološko-pedagoškega Zinanja in njegovo uporaibo za razvoj narcdnega šolstva pokažejo kamdidati po sedanjih pravilih 1. na pismenem izpitu — ko izdelajo pirosto izb^riano in od komisije odooreno temo in 2. na ustnem izpitu. ko branijo svojo tezo. Na ustnem izpitu pokažeio tudi roznavanje šolskega zakona in glavnih predr>isov uradniškcga zaikona. Svojo nadzorinLsko spretnost in iiporabnost pa pokažejo na praktičnem izpitu. Težišče nadzorniškega izipita po sedanjih pravilih ie torej v tezi in odbrani teze. Kdort ni tu dobro podlkovan, se odkloni od nadaliinjeSa polaganja. Pojpolnoma pravilno omenja tov. Šilih, »da sta izvirnost in s tem itudi vrednost domačih nak>g Pri vseh izpitih dokai probliematiena«. Kandidatu bi lahko celo neka druga oseba napisala domačo nalogo (tezo). Kadar io pošlje komisiji — moira naves'ti tudi še iiterafcuro, 'ki &e je je poskiževal. Todla kadar kandidat sede na stol piredi tni izkušene pedafioge izpraševalce, ki so vsi pre^ledali njegovo delo in ga ^losirali, da brani svojo tezo — tedai mu nič ne more pomagati prijatelj, ki rmi je pomagal sestavljati domačo nalogo. Ako kandidat ni ddbro podkovan v psiholo s?iji in pedagogilki (in teško si je zamisliti neko tezo, ki ne bi imdla zveze z najširšimi psihološlkimi in pedagoškimi1 načeli) — se kmalu Dod navzkrižnimi vprašanji vseh treh dlanov komisije ziruši. Temo za domačo naloSo si izbere kandidat sam. Polje narodniega šdlstva je dovoljno širo^ko, da si kandidat more izbrati ano (temo, ki njega najbdlj zanima in, ki ima važen pomern za razvoj narodnega šolstva — t. j. za. niapreclek poiika, vzgoje in zaščite obrok v šolski obveznosti (od 4. do 16. leta starosti). Izbira teme je omejena samo z značajam izpi'ta sameiga in z ničemer drugim. Za bolje irazumevanje vsega poteka nadzomišikega izpita 'po našifa pravilih, naj navedem potek izpita, ki sem ga te dni položil. Za temo sem si izbral vprašanje, ki ga omenja paragraf 152. zakona o narodnih šolah in to je: Zaščita in vzgoja šolskih otrok izven šole. Komisiia mi je to temo odobrila 2 ozkom na veliko važnost tega vprašanja zlastj v sedanjiih časih ekonomske Ikrize m njenih posledic tudi na vz>gojnem polju, zato tudi. ker se problemom zaščite in vzgoje otrok izven šole iposveča premalo pažnje in še, ker morajo biti v smislu zakona o narodtiih šdlah in uredlbe o opravljanju nadzorniške službe, tudi nadzormiki dbbro podkovani v tef stvari. Za pišmeno delo se še zahteva, da je veliko najmanj eno do dve tiskovni poli. Izdelano tezo sem posilal komiisiji mesec dni preden sem želel polagati ustni izpit. Ko so delo prečitali in glosirali vsi trije člani komisije t. j. predsednik in oba alana izpraševaka — so me poklicali na uStni izpit, da pred 'komisijo branim svojo tezo. Tezo sem toranil nad! eno uro. Prvo vp>našanje, ki mi ga je topraševalec profesor-pedagog postavil je ¦bilo: Kaj vas je navelo, da ste tzbrali to temo in, kakštta je njena svrrha. Pote-m so sTedila vprašanja, ki iih je postavIjal zdaj eden zdaj druigi: Kaj je cilj vzgoje? Razlika izraied Herbartovega in Dujijevega (John Dewey) s-hvatanja vz,2oie. — Razvoj otroka 'no Dujiju. — Dečje zaščitne pos!taje: zlbirališča — sprejemališča. — Odprta, poluodprta in zaprta zaščita. — Razlika mcd dnevnimi zavetišči in zavetišči. — Svetovališča zdravniška in pedagoška. — Sodelovanje zdravniika in ipedagoga. — Pedaaošika policija. — Kako zamišljate dečjo aktivnost? Po odbrani in kratkem odmoru smo pxešli na zakonodavstvo m administracijo. Tu so se vns'tfla sledeča vprašanja: Koliko vrst učiteljev i« v narodmi šoli? — Usposobrjenje verouči^eljev in njihova postavitev. — Da li mora učitellšj narod'ne šole poučevati verouk? — Kakšne zabavilje imamo z ozirom na njiho\-o kvaUfikacijo? — Ali 6e lahko postavljajo ulčitelji z nepopoTno kvaliifilkacijo? — Ali se lahko postavlj.ajo učitelfi, ki so končali privatne šoife? — Kai predtvideva zakon o narodnih šolah o kaznih? — Kaiko je sestavIjen krajevni šolski odlbor v Ikrajih izpod in iznad 30.000 prebivalcev? — Njegovi fumkcionarji in funkcije. — Katere so dolžnosti upravne cvbčine Tiapram šoli? — Kako se vrši izbor zemljiišča za šdlo? — Kaj o tem piredpjsuje zakion o narodnih šolah? — Da M »o tudi v narodni šoli privatni izpilti? — Kako se opravljiajo? — Do ka)terega leta je otrok šoloobvezen? — Začetek šole v nar. šoli. — Izpisovanje učencev iz osnovne ,§ole. — Kako so razvrščeni nazivi učiteljev in zabavilj v uradnfškem zakonu? — Kalko se odredi rang za one .nazive, ki niiso razvr-ščeni v uradnišlkem zakornu? — Roki za razvnščanje po 2rupah? — Kako šolslki nadzornik vrši ipre•^Jed šole? — Pedagoški in kontrolni pregled. Ko so me obvestili, d,a je tudi ta del izpita izvršen, so mi rokli, naj bom druigi dan ob 8. uri zjutraj v tej in tej nariodni šoli, kjer bo trelba izvršiti nadzoTniški pregled. Sele druigo jutro ob 8. uri mi je predsednik komisije povedal, v 'kateri razred idemo. »Izvršili boslte pregled1 v četrtem razredu, glejte da sebe manifestujete. Naj dela učdtelj, dla vidite, kako postopa. ampak vi morate dlje •časa delati.« — Po teh bcsedah smo vstopili v razred. Kaj to,pome.ni? To pomeni, da mora nadzornišlki kandidat dobro pozinati učni naor.t za vse razrede, da mora imdii ddbro dozo prisotnosti duha in učiteiljsike in nadzorniške spretnosti. Dvajset fninut smo gledali razrednega učitelja, kaj in kako dela, šti'rideset minut pa sem jaz sam delal z otroci in to prvi dan po velikonočnih počitnicah. Ko je čas po^tekel, me je vodil predsedniik komisije v upraviteljevo 'pisarno, da še tu izvršim pregled. Tudi tu naj ipokaže nadzorniški kandidat bistrino zapažanja in sposobnost, da zna .postavljati primerna vprašanja. Ko se izvrši piregled v pisarni pridc na vrsto še ogled šolskih prostorov in zerciljišča. To nismo storili, ker je pred vrati čalkal še drugi kandidat, da pride na vrsto, ura pa je bila že skoro deseit. Ko je tudi drugi kandidat op<ravil ipregled v šoli, smo se zopet našli s komisijo iz oči v oči v predsedinikovi pisarni. Sedaj |e pri'šk> na vrs'to poročanje o vsem., kar se je v razredu in v šoli videlo. Kaj se j.e del'alo in kako, vse kar je bilo dobro ali slabo, in zakaj? Tu je sedaj že tretji ustni izpit, ki 6e v glavnem nanaša na tolmačenje in uporabo ^ 44. zakona o narodnih šolah, ali vsekakor tudi na poz,nanje raznih drugih načel učnega postopanja, ki> jih je morda učitelj uporabljal. Na koncu kandidat še pove komisiji, kakžno oceno bi dal učiteilju in jo obrazloži. Tako iforej izgleda nadzorniški izpit na korikretnem primeru. To tot-ej nikakor ni neki izpiltič »samo iz šolske zakonodaje in administracije«, pa saj to tudi ne sme biti. Prepričan sem, da so v izpitnih komisijah ose.be, ki se ^avedajo važnosti niadzorniškega izipita, ki vedo kalkšni nadzomiiki so nam potrebni, a tudi, kaj morajo ti naši nadzorni'ki, ki bodo dieilali v naših šolah, znati in pdkazati. Isto tako sem pre.pričan, da se ne bo niti ena komisija izognila. oneiga dela izpita, kjer se omenja obramiba teze, kakor je to v naglici storil naš tovariš Šilih, ampak, da se bodo baš tu spoprijeli komisija in posamezni kandidat, da bo baš tu bojno polje, kjer bodo kandidati zmagovalct ali pa poraženci. Tak nački izpita je mnogo demoikratičnej&i in ibolj širokogruden, ken da kandidaltu priliko, da 'poikaže, kako razpcrfaga s teorijami psihotoško-pedago&kih ved in kako jih zna uporabljati. Ali naj nadzornišlkega kandidata, ki je pri nas namreč že zrel mož, še vedno držimo v okovih nekih klavzurnib nalog in teo'i'ijskega izpraševanja po listkih, ki se i'zvlače!? Jaz mislim, da to za nadzornika ras ni potrebno. Sam izraz šolski nadzornik bi se mogel izpremeniti v izraz šolski svetovalec seile z no-vim šolskim zakonom, ali pa z delno izmenjavo sedanjega šolskega zalkona. Toda naziv sam ne bo izpremenil človeika ki ga nosi. Mi, ki poiznamo sedanje šolske nadzornike, vemo, da so med njimi tudi pravi šolslki svetovalci. To so vsi oni, ki so se z ljubeznijo totili tega svetega poklica, ki se ni»o zanemarili, amipak se izpopolnjujejo z zasiedovanjem sadobnega razvoja pedagoškJh ved in z opazovanjem s^tanja našega šolstva na tefenu z željo, da pomagajo terenskim delavcem — tičiteljem do čim boljiših uspehov za razvoj naše narodne šole in našega narodnega podmladka. Imamo, hvala Bogu, tudi že sedaj šolske svetovalce in kjer oni delujejo, tam je kaikor o kresu: pl'amen, ki sije dal;eč akrog in ki naznanja boljšo 'bodočnost. Vse je evolucija. Mi Slovenci smo nad tisoč let z neizaupanjem gledali na vse, kar so nam naši tlačitelji nudili ali usiljevali. Ta lastnost se je podedovala od pokoijenja do pokoljenja in preblizu smo še od prošlosti, da bi je tudi naši otroci ne podedovali od nas. V nezaupanju smo 'kri'tikovali in tega smo se tako temeljito naučili. da še danes t>dvo iznesemo negativno stran in to vefikrat tako hudo, da od tega ,pozitivne niti ine vidimo. Isto je todi sedaj s PTavili o nadzornišlkem izpitu. Od 1929. leta, ko je izšel zakon o narodnih šolah pa. do 1935. leita, iko je izšel ta pravilnik, ni nihče pisal o beilgijsikem pravilniku in o raznih tujih mišljenjih. Sedat šele, ko smo dobili naš pravilnik, se je oglasila zopet ona podedovana specialno slovenska lastnost. Ali kakor sem že na drugem mestu napisal, panavljanj še enkrat: Ne črke na papirju, am-paik človek je in mora biti garancija za ddber poitck in uspeh dela. Državna komisija za nadzorniški izpit sestavljena od dtebrih pedagogov, ki se zavodajo važnosti! naloge. ki jim je poverjena, je najbcrtjša garancija, da bomo dobili dobre nadzorniike. Šoilskega nadzornika pa, ki bo vdan svojemu svietemu poklicu in ki bo pri izvrševanju svoje službe imel pred očmi važno ali naporno delo terenslkega delavca - učitelja za boljšo bodočnost narodnega ipodmladlka in narodne šole, bodo vsi imeii za tovariša — svetovalca. To je bil namem i praviLnika i uredbe o vršenju nadzorniške službe z vsemi njihovimi nedostatki. ki so takšni, da so vsakemu jasni, kdor jiih hoče razumeti, in nič drugega" Anton Skala.